Izhaja v mesecu dTilkrAt, kedar ga je volja. — Veljk CfelO leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr., četrt leta.60 kraje. . Posamezne Številke se dobivajo po 10 kr. v Klerr-ovi bukvarnici na velikem trgu St.;p3. .,
Y pisarniči.
Zupan. Dobro jutro, gospod predstojnik!
Predstojnik (godrnja za-se). Je že spet en taborit. (Se obrne.) Gut morgen! (Prijazneje.) " A, Oni so, foter purger-majster! Naj vzamejo plač!
Zupan. Lepa Hvala, bom menda hitro opravil.
Predstojnik.. Kaj pa imaj o za en onligen ? Naj govorč!
Zupan (izlekSi dopis iz žepa). Ta-le dopis mi je neraz-umljiv. Ne najdem nikogar, kteri t>i mi ga razjasni}. .....
Predstojnik. Oho! Kaj ni ta erledigunga slovenska? Pred; nekim cajtain so se Oni- bešverali, da Jim v nemški Šprahi cu-pišemo, zdaj Jim pa spet slovenščina ni po gusti.
Župan. Da, za Boga, kakošna.slovenščina! Skoro bi mislit, da je to grščina ali kak drug tuj jezik. Vse svoje Žive dni še nisem kaj takega bral, in-vendar sem že mar-sikakošno mešto Jobu od sodnij. Sodite sami. Tu, poslušajte! (Bere):
,,Na to pod 5. t. pomesteno nakazilo občine J., zadeto noter podajanja varnostno - nevarnega osebnika B.: bo imenovani občini s tem dodeljen nasledeči. .
Poodločelt.
Ko se je skoz tukaj-uradnijsko;preiskavo premišljivega, skoz okrajsko žendarmerijo gor deržanega in dolgo obSuvanega osebnika B. po ojstri'zaslišbi in vkljub najnatančnejših zaprašanj skoz organe odkrite varnosti ven postavilo , da imenovani B. do sem ni ne ,vidn,o kradel, (ne .pokazljivo. ropal, ne droge-močne dela pohodil, ; ktere s kakoršnim koli vbrano glasijočipa, paragrafom kazni postave trkajp , —. da dalje zoper njega nobeni drugi pokaži spred ne ležijo, kakor nagi, če tudi temeljen! premišljaj njegove občinsko - škodljive osebnosti, — da končno izkazanjo imenovanega osebnika v pravice občine sliši: — bo. v obtehtanji, da sodba brez tje z te ravnosti .br^z temelja nakazili čez zaslužek obsvetlena bo;/— v širjem obtehtanji, da zavolj mankanja na Btorjenja-postalU zapeljajoče širji' sodnijsko preganjanje prostgo-vorjočo razsodbo k-sledku imelo bi; -— v končnim obtehtanji, da velikrat imenovan osebnik sodnijsko še ne obstavljen posveti : — uradna delavnost v ti reči občine uradu odstopljena in delniki skup z osebnikom nazaj zapodeni.“ *)
Razumite V i le-to ?
Predstojnik'. '. Jesti Meni ni treba, jest sem bral nemški koncept,' potem sem ga pustil ibersccati skoz mojga šribarja po slovenskim verterbuhu. Njim pa povem pri ti priči, da naj mi nikdar več nej pridejo; s takimi cvidrig-kajti in takimi čumutungairii. Še tega bi se mi manjkalo, da bi vsak slovenski akt poslal kakemu profesorju korigirat in skoz njega podštrihane felarje ausbesrat! Koker da bi ne imel cajta boljše ponucat! So me zastopili? Znajo iti! 1	_
Župan (odhajajoč za-se). Tristo medvedov! Kaj mi je storiti, da zvem zapopadek -tega le dopisal že vem. Ob-? ljubil bom po časnikih darilo, od 300 gold. tistemu, kdor mi ta-le dopis dobro in razumljivo posloveni.
' *)'Kdor hoče razumeti ta „dopis“, naj si ga'po slivarja o,d besedo do besede prestavi v nemščino in potem ga — še le ne bo razumel.
Bister odgovor.
Kmet iz ljubljanske okolice sreča na cesti nemškutarja.
„No, kam greste, oče?“ vpraša nemškutar, „menda na Žabjek.“
„O ne, gospod, na Janjče grem, pa ne vem, kako daleč je od Ljubljane na Janjče.“
„Tako daleč, kakor od Janjč do Ljubljane“, se odreže nemškutar.
„To ne more biti“, se posmehlja kmet, „kajti Vi ste prišli veliko prej iz Janjč v Ljubljano, kakor iz Ljubljane na Janjče“-
Naravoslovje.
Kukavica in pastaričica.
(„Brenceljnova“ basen.)
Kukavica ima,; kakor je znano , lepo nav;ado, da svoje jajca nese v gnjezda druzih tic, najrajši pastaričic, da jih zlezejo in redijo. Pastaričica, dobrovoljna tica, se usmili zapuščenega jajčka in. ga, nič hudega nadjaje se, izleže in mladiča pita z ravno tisto skrbnostjo; in materno ljubeznijo, ko mladice svoje lastne krvi.
A mlada kukavica je jako požrešna; kar prinese starka pastaričica, požre tuje dete in sicer v škodo mladih pastaričic, ktere so mu vdane s sestričino ljubeznijo. Vsled tega zaostajajo pa-staričice v odgojenji, ker ne dobč potrebne hrane, da bi rastle, in marsikako revče glada pogine ali-se pa; le slabo redi.
Prepozno zapazi .uboga starka pastaričica, da je s tem, ko. se je usmilila zapuščenega tujca, škodovala lastni rodovini, kajti ta je pretežek, da bi ga vrgla iz gnjezda, in ako bi ga hotela izstradati, bi umorila lastne otroke. Tedaj ga izredi, nadjaje se vsaj dolžne hvaležnosti od odraščene kukavice.
Pa komaj ji peruti toliko zrastejo, da zamore zapustiti gnjezdo, izleti in se nikdar več ne spominja dobrotnice in sestric, timveč jih zasmehuje v gošavi in visokem drevju.
Nehvaležna tica!	!
Preklic.
Hudobni, brez dvoma po mojih političnih in osebnih sovražnikih podkupljeni jeziki so jeli trositi tako prestraš-Ijivo, kakor nesramno novico, da je tabor v Cirknici, Kteri bo 12. junija, delo mojih rok, da se je dalo dovoljenje od gosposke le vsled mojih silnih prošenj. Nek nesramnež je sprožil še celó govorico, da bom na taboru govoril za vpeljavo slovenščine v uradnije in da se govor že tri tedne iz glave učim.
Kdor pozná moje dozdanjo postopanje proti Slovencem, zlasti pa moj značaj, bo hitro uganil, da imajo enaka ob-
rekovanja le hudobni namen , mene pri vladi počrniti ko panslavista in nacijonalnega ultra, kar pa jaz niti nisem, niti nikoli ne bom.
Te vrstice, ktere naj meni zeló priljubljeni „Brencelj“ priobčiti blagovoli, sem pisal le za tiste, kteri me še ne poznajo.	Ogrinec m/p.,
c. k. predstojnik planinski.
Verjetne novice.
Zagotovo se nam naznanja, da mislijo ljubljanski tur n ar ji, kteri si v svoji obleki ne upajo napraviti izleta v ljubljansko okolico, pa jim je vendar v Ljubljani že malo dolg čas, v kratkem izleteti v sokolski obleki, češ, da ako bi bili potem tepeni, bi bila tepena le sokolska obleka.'— Nasprotno pa namerjajo „Sokoli“ obleči tur-narsko obleko, da bi jo, ker je zarad dolgega počitka gotovo že zl6 prašna, kmetje malo izprašili. Pa menda ne do nič, ker ni do zdaj še nikogar, ki bi bil obljubil 50 goldinarjev za — izprašenje (Ausklopfen) turnarskih sukenj in hlač, zastonj pa še smrti ni.
*
* *
Na taboru v Tominu je bilo zbranih okoli 8000 ljudi. „Tagblattovemu“ računarju je še danes žal, da je pozabil iti na omenjeni tabor, kjer bi bil prav polagoma kakih 3—4000 taborovcev — pozobal. Toliko več pa jih bo pozobal na taboru v Cirknici, ker se nalašč za tisti dan že zdaj posti.
Za oslovski spominek
so nam došli sledeči mili darovi:
Kaligraf dr. Sklemba v Senožežah -t- primeren napis.
Kazdrški učitelj ponuja štiri podkve, ktere je v tako imenovani j,oslovski luknji“ našel. Nemškutarji Senožeški so se blagodušno ponudili, da hočejo na dan slovesnosti obširno bakljado svojemu ljubljencu na čast napraviti.
Ža slovesni občd so darovali:
Jožef Majer, župan v Ložah pri Ipavi, 10 vedrov vina od leta 1834, zato, 'ker se gospod Demšar domačega terana boji. Nek učitelj v reški dolini skrbi za divjaščino, nekaj divjih rac je že nastreljal. Mesar na Smolovem sporoča, da je 4 lepe osušene prešute in obč čeljusti od čenčurovega osla naravnost gospodu Demšarju poslal, in da bo tudi mesó p pravem časii oskrbel.
Ker se jé nabralo že dokaj doneskov, bo čas, da se misli na izpeljavo omenjenega spominka. Tedaj naj se izvoli v ta namen poseben odsek in sicer v Senožečah, kjer je gotovo dokaj mož, ki poznajo ondotne razmere. Kedar se ta koinitč konstituira, prosimo, da se nam to naznani, da mu bomo priporočili arhitekta, kteri bi naredil načrt.
Bralcem! .
Na mnogostranska vprašanja: ali se bo „Brencelj“ ravsal s „Pavliho“, odgovarja „Brencelj“, da on živi le od nemškutarske krvi, tedaj ne ko maček, ki svoje lastne mlade pojé; njemu bi domača kri utegnila na zdravju škodovati, ker ima zelo in želodec le za nem-čurje in renegate.
Tudi prosimo prečastite naročnike, da bi se blagovolili prijeti za nos, in kdor kihne, naj mu bo znamenje, da še naročnine ni plačal. Potem pa naj vzame moš-njico in — pa saj vé vsak, za kaj je mošnja.
Kdor ugane, ktera stran je v današnjem „Bren-celjnu“ prva, dobi od „Brenceljna“ doktorsko diplomo.
Ukaz.
Ker se je te dni večkrat pripetilo, da so kebri ali posamezno ali v celih rojih vsedali se po drevji ljubljanskih drevoredov, zlasti pa po nam svetih hrastih pod Turnom, in sicer brez pismenega dovoljenja, je spodej podpisani magistrat prisiljen, razglasiti ta-Ie po nasvetu gosp. Piskra sklenjen ukaz:
1.	Ne eden kober nima pravice do omenjenih dreves, ker bi se po rojih obteženo drevje lahko polomilo.
2.	Ce bi se kakošen p. t. keber hotel po drevji pasti, se mora pri magistratu oglasiti, da' dobi proti primerni plači pismeno dovoljenje in posebno številko.
3.	Vsak p. t. keber, kteri bi kljuboval temu ukazu, se bo pjstro kaznoval in njegovo imč, resp. številka naznanila v „Tagblattu“*
4.	Za opazovanje se bosta postavila tista policaja, ktera sta doslej Dežmana varovala. Gospodje p. t. kebri so vezani, ju na tanko ubogati.
1 Konšt. magistrat ljublj. mesta.
Rešpehtarjova kuharca.
Ldje so le vse glih žleht. En cajt so kvasil, da jest gvišno „Bren-celjna“ štemam, k' mo vse anfertravam, kar kje zvem; zdaj pa k’so vidi, da to ne more bit res, so s’ pa drugo zmislili.
En guncvet s’ je pa erlaybal , da sem ova šocka. Raj videm, precej Štok Lotova frava, da b’ blo to res. Saj me vsak poznd,, da sem ordentlih persona, če imam glih šoceljna, pa ta je tud ordentlih človk, in Idem to nič am ne gre. Pa se res tolk za-me pekimrajo, da me Že ferdrisa. Dežman ima že svojo šocko, men se zdi, da še dve, de s’ glih to ni po kršansko. Ena je menda Morjana, k’ je enkrat žemlje predajala, ta druga pa ima tako čudno ime, da sem s’ ga komaj zamerkala; pravjo, da se piše Mer-ganja al Germanja; ne vem, kaj je to za ena svetnica, k’
i'o ni v pratki. More že bit kakšna nemškutarca in gvišno >ogata, k'je Dežmana tako premotila, da je postal ge-merat al renegat al regrat; jest ne vem, kaj to pomeni, more že bit ena čudna žval, k’ je še ime tako grdo.
Polej naj pa bo človk dobre volje , če ga ldje toko obrekujejo. Zdaj še tud nimam pravga dinsta, koker b’ se men’ šikal, k’ sem se nalaš tri mesce per Malič kuhat učila. Tist rešpehtar v Kranj, k’ se mu pravi paša, me j® pegeral v dinst, pa nisva mogla zglihat; pa so tud pe-kantarce, k’ so ble prej per njem v dinst, mene odgovarjale, zato ker je tist'ga koplana iz Šenčurja ancajgal, da je bil dobil urtelj na dva mesca al kolk. Jest pa takih Idi ne morem lajdat, k’-imajo s krvavo rihto za opravit, mene že skor božji žlak zadene, če le videm krvav pečat, k’ nikol nič dobrega ne pomen ; jest imam toko cartno konštucijo, koker Avstrija, k’ je zadnje cajte zmeraj bolna, da s’ glih ima tolk dohtarjev, da jih je skor tema. Pa dohtarje velikrat beksljat ni pametno , naj se drži enga, postavim gosp. dohtarja Kesmoherja, potem ji bo zmerej glih slab.
Pa zakaj se ta žena ne omoži? Saj to zdaj ni težko, k’ so štiftal tist cbilen zakon, k’ ni treba poroke, čuden je res ta cbilen zakon! Ofcet brez poroke! Naka, raj ostanem zmerej ledek, koker de b’ me poročil purkelmaj-ster, k’ nima takih žegnov in takih folmohtov, da b’ bil zakon geltoven. Polej pa žiher mož ženo preč spodi, če se jo naveliča, in revca ne ve kam. Žefa, k’ čas pošpega v cajtenge, je rekla, da je taka postava le za lutrajnarje, ne pa za nas, k’ smo katoliš vere, pa jest ne verjamem tega, zato ker pod našim cesarjem stanujejo ldje vse sorte vere in postava more bit geltovna za celo deželo. Žefa je precej rekla, da po ti postavi se nikol ne omoži, če bi tud ostala ledek do sodnega dne. Jest sem tud taka in te Dostava v kratkem nikol ne poštatvam; preden se toko. cbil poročim, rajši sem Dež—— Bog me ne štrafaj!
K’ je ta postava za obilne, kaj bo pa s soldatmi? Tam b' bla zares bolj potrebna, k’ se toko težko ženjo in polej je tolk ferderbamh deklet, k’ so pod Turnam in za Gradam — — —
Spela, ne bod žleht!-; Ldje že toko. pravjo, da imam hud jezik, bom pa raj molčala, da se foljk ne bo giftal. Kder bom spet per kakšnem nobelj rešpehtarji v dinst, bom pa spet kaj povedala, da se mi jezik ne skrha-Adijo!
V prešiča spremenjeni krčmar
ali
strašna kazen liberaluha.
(Za verne naše bralce zmislil „Tagblattov“ dopisun.)
Na Koroškem je živel pameten kmet že mnogo let v miru in soglasju s sosedi in držal se krščanske vere, in veter, kteri vleče iz Rima, mu je bil prav po volji. Mož bi bil gotovo po srečnim življenji tudi srečno umrl, ko bi ne' bilo se nekaj Zgodilo.
Pride namreč nov vek in prinese s sabo Antekrista, kteremu se pravi „Fortschrittsgeist“, rojen po sprideni ženi, nova Ara imenovani. Ta jame trositi pb svetu novo Vero, liberalizem imenovano, in pridobi v kratkem mnogo vernikov in poslušalcev. Tudi naš krčmar se je prime.
A kazen sledi mu na peti. Krščanska duhovščina ga zakolne kot neverca in odpadenca, in glej! krčmar se spremeni v prešiča.
Da, v kosmatega, šetinastega hrvaškega prešiča z rivcem se spremeni krčmar, kteri se je bil poprijel nove vere. In tej čudni metamorfozi kriva je le duhovščina, kteri je bil mož zavoljo svojega liberalizma smet v očesu.
Kdor ne verjame te od konca do kraja resnične povesti, plača 10 krajcarjev pri mežnarju v Brezjih.
Temu po „Tagblattovem“ dopisunu zagotovljenemu in storjenemu čudežu pristavimo le še to, da je on pripravljen, enakih čudežev si izmisliti na cente. Moža ali fanta jezi namreč vera ljudstva, ktero roma k Materi božji v Brezje, nadjaje se čudežev; tedaj je sklenil tudi on delati čudeže in morda bo v kratkem vso duhovščino na Gorenskem spremenil v — liberaluhe in „Tagblattovce“.
Nauk: Ce hočete delati čudeže, zapustite pot resnice in poprimite se laži. En sam lažnjivec stori več, ko 99 onih , kteri resnico ljubijo. Več o tem Vam povč „Tagblatt“.
Rešitev uganjke v štev. 8.
i.
- Brencelj — „Brencelj“.
Pajk. |	M 1
Prvo je uganil prvi „Brencelj“ sam. Druge pa prvi ni uganil — oče Zakrajšek.
Letnik II,
v lažnjivi obleki.	štev. a
Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je volja. — Velj4 celo leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr., cetPt leta 60 kraje. Posamezne številke se dobivajo po 10 kr. v Klerr-ovi bukvamici na včlikem trgu št. 313.
______•______,___	________________________i—
Zanesljivi pripomočki.
edanji svet je ves bolán,
Popačen skoz in skozi,
Bolezen najti v vsakem stan’,
Jo vsak očitno nosi.
In vendar dost’ zdravila je,
Da lahko vsak ozdravi se;
Jaz dosti pripomočkov vem,
Vam tnkaj nekaj jih povem,
Nekteri grenijo,
Pa rane celijo;
Umetno vsak jih rabi,
A tega ne pozabi:
Če s kolam kol se izpodi,; -Se prav naravno le godi.
Naš Cene je bil domačin,
Slovence zlo obrajtal;
Ce čutil je kaj bolečin,
Jih s kranjsk’mi žganci „cajtal“. A zdaj ima božjast v trebuh’: > Postal je hud liberaluh:
Bolezen so mu tisoči,
Ki jih na Dunaju dobi.
Oh Cene je bolán Na Dunaj bil poslan.
Pa vendar je. zdravilo Za Cenetovo žilo:
Le dajmo mu en tisoč več,
Za nas bo zgrabil hitro meč.
Tud’ Korliček je nekdaj zdrav-S Slovenci krepko ukal, ln bratom želel, kar je prav, Pero clo za-nje sukal. Potem ga grablje vdarijo, Nemčurji osleparijo,
Da mož je kakor živa smrt, -Slovence svoje brate črt’;
Oh Korliček neslan,
Na jetrih si bolan.
Pa vendar je zdravilo Za Tvojo slabo žilo: *
Če grablje te spet vdarijo,
Te morda še ozdravijo.
Še drugi se nahajajo Nemčurski potepuhi,
Ki vedno le razsajajo.,
Ker lačni jim trebuhi. Pripravljeni so, na enkrat Slovencev tisuč poteptat’,
Jih stisnit’ tisuč v svojo pest, Na zelju tisuč jih pojest’.
Oh revčki vbogi ti Bolani zlo so vsi,
Pa vendar je zdravilo Za te bolezni silo:
Kdor jesti lačnim revčkom da, Za sabo v trumah jih imš.
Enake baže so ljudjé Na videz naše vere,
Ki le po krčmah se jezé,
Zabavljajo brez mere.
Tim nihče ni po volji več,
Brez usmiljenja gré vsak pod meč. Ljudje ti le razdirajo,
Kar drugi s trudam zidajo.
Oh tudi ti bolni Na žolču zlo so vsi ;
Za take bi zdravilo Primerno to-Ie bilo:
Le z dobrodejnim oljem vi Namaž’te lene ude si!
Še mnogo jih pa tud’ poznam,
Ki so kot čutna vaga;
So danes tukaj , jutri tam,
Na kteri stran’je zmaga.
Ti niso mrzli ne gorki,
So mlačen krop in brez soli.
Ti za-se pridno le skrbč In vero tiho premené.
Oh tudi ti bolni Nevarno reveži ;
A te bolezni sila Ni našla še zdravila.
Kjer duh je v mošnji utopljen,
Brez upanja je že zgubljen.
„Brencelj“,
doktor, pa brez diploma.