ft. 219 mahali ivtt ttMK i«,' stnl—bn 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnih XLVIII JZ*** m| m poiUMo ~ m ijv A^iiaega flt 20. L nadstropja. se ae sprejemijo, lokoplal m ne vra£*|o. Iid^a^' Autaa Q«rbee. — Lactntk tUfearaa Edlaoat Tlak tiska:*-, staža u aesac L 7.-*, I mesece L 19.50, pd leta L 32.— le celo Ma L ^ taaseautva aiesečno 4 lire vet — Tdcfoa araialMvc la apiave It 1147' T— EDINOS i cent todai Posamezae Merilke v Trstu In okolici po 30 caoL — Oflssl se računija * ftkokostl eaa kolone (73 aun.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 osmrtnice, zabvafe, poslanica in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavi mm po L % — Mali oglasi po 90 cent beseda, najmanj pa L Z — Ogla* naročnina In reklamacije aa pošiljajo inkljnCno upravi Edinosti, v Trata, tdlca tft PrmCiška Aslftega itev. 30, L nsdstfopie. — Telefon aredaittvi la mpnrm Reško vprašanje Nevihta, ki jo je bil povzročil v zadnjih dveh tednih italijansko-grški spor radi zločinskega umora italijanske vojaške misije v Epiru in nenadne zasedbe otoka Krfa s strani Italije, se je začela jedva po-legati in že se evropska javnost vznemirja vs'ed novega spora, ki ga glasila javnega mnenja označajo za mnogo resnejšega in nevarnejšega, nego je bila krfska zadeva. V ospredje je stopilo z vso svojo silo reško vprašanje, ki je od rapallske pogodbe sem predmet neprestanih pregovorov in sporov med obema jadranskima državama Italijo in Jugoslavijo. Reško vprašanje v današnjem pomenu te besede je ustvaril pred štirimi leti D'Annimzio s svojim znanim pohodom iz Ronk na Reko. Po londonski pogodbi, na podlagi katere je Italija stopila v svetovno vojno na strani zaveznikov, bi bila imela Reka pripasti Hrvatski. Po zlomu Avstrije je Italija zasedla vse ozemlje, ki ji je pripadlo po londonski pogodbi do takoimenovane premirne črte. Reka se je nahajala izven te črte in vsled tega je uradna Italija ni mogla zasesti. Kar pa se ni moglo napraviti uradno v imenu italijanske vlade, je izvršil D'Annunzio neuradnim in — vsaj navidezno — revoluci-jonarnim potem s tem, da je s pomočjo nekaterih prostovoljskih in tudi rednih oddelkov italijanske armade, ki so prešli na njegovo stran, odkorakal dne 12. septembra 1919. «na svojo roko» na Reko, zasedel mesto in ustanovil svojo državico pod imenom Kvarnersko regentstvo (La Ref»^ *nza del Carnaro). na Reko je bil uprizorjen kot ~ j;.'--ija italijanstva Reke in pravic Tl,>. ; ',1 tega mesta. Manifestacija je bila pred .'.c-m naperjena proti mirovni konferenci v Parizu, kjer je prevladovala pod Wilsonovim vplivom močna struja proti zahtevam Italije na vzhodni obali Jadranskega morja. Zavezniki Italije niso bili sarro r.roti temu. da bi pripadla Italiji Reka, temveč niso že tedaj jemali več resno v p oš cev niti same londonske pogodbe. Italijanski jadranski program pa ni gal, kakor znano, samo aneksije Reke, temveč tudi aneksijo večjega dela Dalmacije. Po zrušitvi Avstrije se je smatrala Italija za naravno naslednico dvojne monarhije na Jadranu ter si je popolnoma dosledno prizadevala, da si zagotovi na tem morju gospodarstveno in vojaško nad-vladje. Kljub temu in kljub vsemu napornemu prizadevanju svoje vlade pa je Italija končno le podpisala senžermensko mirovno pogodbo z Avstrijo, katera vsebuje tudi določbo, da se bodo meje med Italijo in nanovo ustanovljeno Jugoslavijo določile v posebni pogodbi med tema dvema državama. Londonska pogodba je bila s tem pokopana. M ;diem je D'Annunzio neovirano vladal na Reki ter propagiral in proglašal aneksijo mesta k Italiji. Toda v novembru I. 1920. je bila sklenjena rapallska pogodba, s katero sta sprejeli obe prizadeti državi — Italija in Jugoslavija — srednjo rešitev: Reka ne bo ne italijanska ne jugoslovanska, temveč bo tvorila neodvisno državico. Rapallska pogedba (11. nov. 1920.) je bila za D'Annunzija smrtna obsodba in Italija je prevzela nase dolžnost, da jo izvrši. To se je zgodilo o božiču istega leta, ko je italijanska armada s silo pregnala D'Annunzija z Reke. Takoj nato je ustanovila začasna vlada neodvisne J>a rešuje, kakor znano, reško vprašanje e v načelu in predvideva nadaljne dopolnilne pogodbe, v katerih naj se določijo podrobnosti o izvršitvi rapallske pogodbe. Te dopolnilne pogodbe so bile sklenjene lansko pomlad (1922.) povodom genovske konference in so znane pod imenom sve-tomargeritskih dogovorov. Glede Reke sta se jugoslovenska in italijanska vlada sporazumeli, da se bo sestavila takoimenovana paritetna komisija, sestavljena iz članov obeh vlad, katere naloga bo, da pripravi sporazumno izvršitev rapallske pogodbe in končno ureditev reškega vprašanja. Komisija se sestane takoj po izpraznitvi takoimenovane tretje dalmatinske cone s strani italijanskih čet. Sedanja fašistovska vlada je dala ratificirati svetomargeritske dogovore šele letošnjo spomlad, nato je sledila izpraznitev Dalmacije in takoj nato sestanek paritetne komisije v Opatiji. Že takoj na prvih sejah v Opatiji se je opazilo, da sta stališči obeh vlad nezdružljivi. Pogajanja niso imela uspeha in so bila o veliki noči prekinjena. Pozneje so se zopet obnovila v Rimu, kjer pa so tudi zelo slabo napredovala. Ko so bile razprave popolnoma na mrtvi točki, je posegel vmes g. Mussolini s svojim znanim pismom na predsednika paritetne komisije ^ " " - ----- 1---: sijo sen. Quartierija, v katerem je komi-opozoril, da želi Italija, da bi se re- ško vprašanje rešilo čimprej, in jo je pozval obenem, naj zaključi svoje delo najdalje do konca avgusta. To pismo, ki se je smatralo za nekak ultimatum Jugoslaviji, je imelo ta uspeh, da je paritetna komisija res zaključila svoje delo, toda njen sklep ne predstavlja nikake rešitve, kakor nam dokazuje sedanje razburjenje radi reškega vprašanja. Rimski list «Giornale dTtalia» ve povedati, da je stališče Italije sledeče: 1.) vlado nad Reko prevzame paritetna komisija; 2.J pozneje izroči paritetna komisija vlado Reke italijanski vladi; 3.) komisija bo obse upravljala železnice v obliki skupnega kon-" sorcija; 4.) luka Baroš in Delta se priznata Jugoslaviji, toda bosta morali biti nerazdružno zvezani z ostalim delom reškega mesta za dobo 99 let, da bo moglo celokupno pristanišče uspešno poslovati. Ta vest ni bila zanikana in torej ne bo daleč od resnice. Na jugo slovenski strani se ugovarja proti temu «predlogu» Italije, da pomeni dejansko aneksijo Reke in da je v nasprotstvu z rapallsko pogodbo. Jugoslavija da ne more sprejeti nikake rešitve, ki bi bila naperjena proti neodvisnosti Reke. Obenem se izjavlja na^jugo-slovenski strani, da je treba smatrati delo paritetne komisije za končano in izčrpano ne da bi bilo prišlo do sporazuma. Ne preostaja torej drugega, nego da se vprašanje predloži švicarskemu predsedniku v razsodbo, kakor predvidevajo goriomenjene pogodbe za slučaj, da bi bila nemogoča vsaka sporazumna rešitev Italija je prvotno zahtevala odgovor na svoj predlog do 15. t. m., a je pozneje izjavila, da je pripravljena ta rok podaljšati. Odločno pa je Italija proti izročitvi zadeve švicarskemu predsedniku v razsodbo. Spričo tega kakor tudi spričo dejstva, da smatrajo v Jugoslaviji vsak sporazum za nemogoč, ako Italija ne izpre-meni svojih zahtev, se lahko reče, da je se reske države, katere glavna naloga je obstojala v tem, da izvede volitve za reško ustavodajno skupščino. Te volitve so se izvršile v prvi polovici I- 1921. in so dale veliko večino voditelju reških avtonomi-stov prof. Zanelli. S svojimi glasovi povodom volitev v ustavodajno skupščino se je torej večina Rečanov izjavila proti priključitvi svojega mesta k Italiji. Toda Italiji prijazna manjšina ni mirovala ter se j^ takoj začela tajno pripravljati na revolucijo proti Zanelli. In res je vladal ta poslednji na Reki le par mesecev, dokler ga niso reški fašisti in D'Annunzijevi legi-jonarji, ki so ostali večinoma v mestu tudi po razstoličenju njihovega poveljnika, strmoglavili, tako da je moral s skoraj vsemi svojimi pristaši v ustavodajni skupščini zbegati v Jugoslavijo. Na Reki pa so revolucionarji, t. j. pristaši priključitve k Italiji uvedli diktaturo, ki traja še dandanes. Takšen je položaj na Reki dve leti po sklenitvi rapallske. pogodbe. Ta pogodba prišlo reško vprašanje v precej nevarno zagato. Ne da se tajiti, da je položaj vsled tega skrajno zamotan, kočljiv in resen. Vendar pa bi bilo vsako pretirano vznemirjenje neupravičeno. Kakor naglašamo tudi na drugem mestu, reško vprašanje ne bo do-vedlo do vojne. Ako izgine tudi zadnja možnost direktnega sporazuma, ostane reški spor tudi v tem slučaju le spor o tolmačenju mednarodne (v tem slučaju rapallske) pogodbe. Taki spori pa spadajo brezdvomno v kompetenco Društva narodov in vsaka grožnja z vojno od katerekoli strani bi tvorila očitno kršitev pakta o Društvu narodov, ki je gotovo ne bosta zagrešili ne Italija ne Jugoslavija. Po našem — in prepričani smo da utemeljenem — mnenju se bo torej našel miren izhod tudi iz reške zagate. Želeti je le, da bi se našel na način, ki bi trajno utrdil italijansko-jugoslovensko prijateljstvo kot temeljni predpogoj za uspešni razvoj obeh jadranskih držav. Za povišanja na kasačijakem sodišču se bo sledilo različnim smernicam. Priznavajoč potrebo, da se zagotovi vstop v vrsto kasacijskih sodnikov le najboljšim elementom in da se lahko smatra povprečna sodniška karijera za zaključeno že na pri-zivnem dvoru, odreja načrt, da se bodo imenovanja na kasacijskem sodišču izvrševala izključno na podlagi posebnih zaslug in potom natečajev. Natečajev se bodo smeli udeleževati svetniki prizivnih sodnih dvorov po dovršeni sedemletni službi v tem činu- Po svojih zaslugah priznanim svetnikom se bo ta rok primerno skrajšal. Po novih določbah je dana vrednejšim sodnikom možnost hitrejšega napredovanja. Tudi je zagotovljena boljša priprava kandidatov za mesta kasacijskega dvora, kar bo znatno zvišalo ugled tega najvišjega sodišča v kraljevini. Važno novost predstavlja izenačba činov svetnika kasacijskega sodišča in prvega predsednika pri-zivnega sodnega dvora, in sicer tako, da se za tega poslednjega izbere najbolj zmožen sodnik, ne da bi to veljalo za pravo povišanje v činu. Temeljne smernice tega sodnega preustroja izpopolnjuje sestav podrobnih določb za ureditev položaja sodniškega osobja v novih pokrajinah. Za pobijanje zlorabe alkoholnih pijač Na predlog ministrskega predsednika je bil nato odobren načrt za odlok, ki spreminja nekatere določbe glede javnih obratov. Ta ukrep, ki si ga je predsednik osvojil po prizadevanjih avtonomnih bitij, zdravstvenih organizacij in kongresov za socijalno skrb, bo važen činitelj v borbi proti alkoholizmu za varovanje ljudskega zdravja in za zboljšanje narodove vzgoje. Besedilo predloga je sledeče: Člen 1.) Razmerje, ki ga določa člen 7. zakona z dne 19. junija 1913, Št. 632 med številom obratov za prodajanje vina, piva in drugih alkoholnih pijač in med številom prebivalstva, se zviša od 500 na 1000 in bo smel odslej obstojati le po en tak obrat na 1000 prebivalcev. V krajih, kjer obstojajo v smislu tega odloka nadštevilni obrati za prodajanje alkoholnih pijač, se bodo tem obratom odvzemale koncesiie od slučaja do slučaja radi smrti ali drugih vzrokov, ki jih predvideva zakon, in se ne bodo smela izdajati nova tozadevna dovoljenja v občinah, kjer presega število obratov gorioznačeno razmerje. Člen 2.) Dovoljenje za vzdrževanje takih obratov velja le za imejitelja in prostore, ki so o-značeni v njem, ter je strogo osebnega značaja in se ga tedaj ne more prodati, niti zapustiti v dedščini brez privolitve oblastva javnega varstva. Člen 3.) Začasna dovoljenja in koncesije za take obrate se na noben način ne bodo več izdajala. Sledijo nato stroge določbe za točno zapiranje teh obratov v določeni uri. V komisiji za izvršitev tega odloka bodo irtieli gostilničarji enega zastopnika. Ministrski svet se je nato po kratkem razpravljanju o cenzuri Jcinematografičnih filmov dotaknil vprašanja pravnega stališča osobja v občinskih uradih ter*pritem podaljšal za štiri mesece rok za revizijo tozadevne službene pragmatike. Določbe glede odpustitev in oproščen j, ki jih predvideva za državne uradnike kr. odlok z dne 28. januarja 1923, št. 153, bodo veljale tudi za nameščence pri občinah, kakor bodo ti nameščenci deležni tudi ugodnosti za državne uradnike, invalide in bivše bojevnike v smislu kr. odlokov z dne 30. septembra 1922, št. 1920, 18. decembra 1922, št. 1637 in z dne 17. maja 1923, št. 1284. Ob 13.30 je bila seja ministrskega sveta zaključena. Za mirno reflteu reSltega opraSnnja OptlmlstKno nazlranje jugoslov. uradnih krogov MustoHni|«vo pitno Paiitu Parlamentarni položni o Jugoslaviji BEOGRAD, 13. V političnih in diploma-tičnih krogih se sedaj živahno razpravlja o misiji ministrskega predsednika Nikole Pašića v Parizu. Zunanjepolitični položaj države se je tekom zadnjih tednov znatno okrepiL V zunanji politiki je uspelo g. Pa-šiću rešiti važne najaktualnejše probleme, ki globoko segajo v državno življenje. Rešitev teh problemov ne bo povzročila ni-kakih resnih konfliktov in ne bo težka, ker je dobil ministrski predsednik Pašič resna zagotovila tako* od strani francoskega ministrskega predsednika Poincarćja, kakor tudi od zastopnikov Anglije in Italije v Parizu. G. Pašič je v razgovorih z goriomenje-nimi državniki dobil prepričanje, da se reško vprašanje reši mirnim potom. Pariz hoče razmere na Reki stabilizirati. Stališče velesil v vseh vprašanjih jugoslovenske zunanje politike je točno odrejeno. Velesile iskreno žele, da se tudi notranje razmere v Jugoslaviji čim prej konsolidirajo. V vladnih krogih presojajo vsled tega rešitev reškega problema zelo optimistično. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Pašič poročal zelo obširno o svoji misiji v Parizu in o uspehih, ki jih je dosegeL Ministrski predsednik Pašič je baje ministrskemu svetu tudi povedal, da je na SLS im ji ima o pni SKrčenje desila obratov za prodajanje alkoholnih pijač RIM, 13. Po ekspozeju predsednika o mednarodnem položaju je ministrski svet prešel k razpravi načrta za odlok o sodnem ustroju. Ta načrt, ki ga je včeraj ministrski svet odobril na predlog justičnega ministra Oviglija, izpopolnjuje vrsto določb, ki so bile do sedaj izdane za preustroj justične uprave. Najvažnejše spremembe sedanjega reda gredo za tem, da utrdijo in dvignejo ugled sodniškega stanu. Glede naraščaja osobja ostane i v nadalje v veljavi natečaj sodnega auditorja, praktično vežbanje pride pod strožje nadzorstvo in praktični izpit, ki ga mora sodni služi sodnika za izvrševanje njegovih funkcij. Novi ustroj oživlja zopet čin dodeljenega sodnika, ki predstavlja takorekoč rok preizkušnje za imenovanje za stalnega sodnika. To imenovanje se izvrši po treh letih na podlagi mnenja sodnega sveta. V slučaju neugodnega izreka tega sveta, se kandidat odpusti iz službe. S to uredbo bo zagotovljena popolna zrelost onih, ki so dosegli čin sodnika, s katerim šele stopi kandidat definitivno v sodniški red. Pri imenovanju sodnikov na prizivnih dvorih se bo imelo seveda obzir z dovršenimi ( službenimi leti, upoštevale se bodo pa auditor položiti po dovršeni praksi, j tudi posebne zmožnosti, ki jih zahteva ta za ugotovitev zmožnosti mladega i sk-iba. merodajnih mestih v Parizu dobil vtis, da bi bila Francija v slučaju resnega konflikta med Italijo in Jugoslavijo na strani Jugoslavije. Italijanska vlada se v tem momentu ne upira rešitvi reškega problema na prijateljski način. Italija tudi ni v novejšem času, kakor je to javljalo inozemsko časopisje, stavila nobenega novega predloga za rešitev reškega problema. Od jugoslovenske strani tudi še ni stavljen predlog glede mednarodnega razsodišča. Delovanje Daritetne komisije je popolnoma likvidirano. LJUBLJANA, 13. Današnje «Jutro» objavlja sledečo brzojavko: Pašič je dobil od Mussolinija pismo, v katerem ga Mussolini najprej pozdravlja v zelo prisrčnih besedah, potem pa razlaga težko notranjo situacijo v Italiji ter da ne more prevzeti odgovornosti pred italijanskim narodom za popuščanje glede Reke. Italijansko javno mišljenje pristaje le na ono rešitev reškega spora, ki jo je Italija dne 31. avgusta predlagala. Mussolini izraža nado, da bosta obe vladi mogli priti do sporazuma tudi brez posredovanja tretjih oseb. S tem je intervencija g. Poincarćja odklonjena. Vlada še ni razpravljala o Mussolinijevem pismu, pač pa je Pašič že poročal kralju. ŽENEVA; 12. Jugoslovenski drugi delegat v Društvu narodov g. Laza Markovič je zastopnikom tiska razložil stališče Jugoslavije. Vsi pariški listi so ta pojasnila objavili Dopisnik «Petit Parisiena» poroča svojemu listu, da se bližamo težki krizi. Dopisnik dalje navaja, da so krogi jugoslovenske delegacije v Ženevi navzlic vsemu še dokaj optimistični Možnost direktnega sporazuma še ni izključena. Beograjska vlada se bo obrnila na Društvo narodov, ako bi italijanska vlada zavzela preteče stališče, in bo zahtevala r ranje rapallske pogodbe po členu pakta o Društvu naipdov« Radikalci za nadaljevanje pogajanj s Vprašanje taks in pristojbin BEOGRAD, 13. Takoj po povratku ministrskega predsednika Pašića se je pojavila v beogradskih političnih krogih velika živahnost in je sedaj nastopilo napeto zanimanje za nadaljni razplet notranje in zunanje politične situacije. Radikalna stranka splošno nastopa zelo rezervirano, kljub temu radikali upajo, da g. Pašiču z ozirom na njegove pozitivne uspehe v inozemstvu uspe, da ustvari in okrepi vladin položaj v parlamentu. Računajo, da ostaneta džemijet in nemški poslanski klub še vedno ob strani radikalne vladne stranke. Tekom predvčerajšnjega dopoldneva se je ministrski predsednik Pašič razgovarjjd z merodajnimi ministri o notranjepolitični situaciji. Vzel je na znanje razna poročila. Predsednik narodne skupščine Ljuba Jo-vanovič mu je poročal o poteku razgovorov z dr. Korošcem v Ljubljani. Odločeno je, da se razgovori z dr. Korošcem nadaljujejo, vse pa je odvisno od gotovih pro-pozicij kluba SLS. Ker obnavljajo prostore narodne skupščine, nekateri klubi niso mogli imeti včeraj svojih sestankov. Večina narodnih poslancev je že prispela v Beograd. V velikem številu so navzoči demokratski poslanci. V demokratskem klubu zbirajo materijal za pritožbo radi občinskih volti ev v Srbiji in Črni gori. Demokratje so z izidom volitev zelo nezadovoljni in pripisujejo uspehe radikalne stranke le vladnemu pritisku. Včeraj ob 10. dopoldne je i^el s»ojo redno sejo finančni odbor. Seje se je lde-ležil tudi finančni minister dr. Stojadi-novič. Razvila se je podrobna razprava o zakonskem predlogu glede sprememb oz. dopolnitev zakona o taksah in pristojbinah. Posl. Vesenjak je v daljšem govoru kritiziral načrt zakona in ugovarjal proti povečanju gotovih pristojbin. Posl. Manojlo Sokič (dem.) je omenjal, da je povišanje taks nesistematično m nelogično in da prizadene v prvi vrsti široke ljudske sloje. Nove pristojbine bodo otovo vplivale na povečanje draginje, e proti vsakemu povišanju pristojbin v sodnem postopanju in pa pri vlogah glede šolstva oz. prosvete. Povišanje znaša 5 do 6 krat prejšnjih pristojbin. Siromašnim strankam bo onemogočeno, da se pritožujejo na višje in-štance radi tako visokih pristojbin, pa tudi pristojbine za vloge na administrativna oblastva so zelo pretirane, kar bo otežko-čalo strankam njih občevanje z zastopniki oblastev. Tako mora stranka plačati velikanske svote na pristojbinah za vloge na državni svet in kasacijsko sodišče. Na ta mesta sploh ne more nikdo apelirati brez 400 dinarjev za kolke. Takse so nesistematično urejene. Ogromne so takse za razne policijske dovolitve in potne listine v primeri s pristojbinami, ki jih imajo plačevati različni dobavitelji in pa borzi janci. Prevelike so tudi takse za lekarne in inženirje. Protestirati mora vsak človek proti taksam, Id iih bodo morale plačevati domače kmečke žage. PosL Svetislav Popovič (dem.) je tudi T eno uro trajajočem govoru kritiziral nesistematično urejene in pravnim potrebam prebivalstva neprimerno urejene pristojbine. Govornik je bil proti novi pristojbini najemnin, ki zadene v prvi vrsti najemnike. Govornik je tudi zahte\al o-prostitev dnevnega tiska od oglasnih pristojbin. Končno je govornik izrazil mnenje, da bodo nove pristojbine in takse zelo neugodno vplivale na stabilizacijo dinarja Seja je bila mestoma zelo burna in viharna. Predsednik finančnega odbora j« sejo zaključil ob 13.30. Seja je bila brez vsakega pozitivnega rezultata in zckon še ni bil sprejet. Obnovitev dipiomtitičniii zvez med Jugoslavijo in Rusijo BEOGRAD, 13. Jugoslovenski diploma-tični in politični krogi se v zadnjem času zelo živahno in intenzivno zanimajo za vprašanje obnovitve diplomatičnih zvez z Rusijo. Se po zimi je bilo mnogo razpravljanja in govora, kako vzpostaviti slike s sovjetsko Rusijo. Takrat pa je bilo mnogo članov tedanje vlade, ki so bili taki diplo-matični akciji zelo nasprotni. Položaj v Rusiji pa se je od zime dalje znatno izboljšal. Vsa poročila, ki jih dobiva vlada iz avtentičnih virerv, soglasno ugotavljajo, da se notranjepolitične razmere v Rusiji od dneva do dneva bolj konsolidirajo. Radi tega jugosl. vlada resno razmotriva vprašanje, kako vzpostaviti normalne od-nošaje z Rusijo. Po informacijah, ki izvirajo iz diplomatičnih krogov, bo Jugoslavija v skorajšnjem času obonvila prave normalne slike z Rusijo. Določene so vplivne in zanesljive osebe, ki imajo nalogo točno in objektivno proučiti to vprašanje, kakor tudi vse gospodarske razmere v Rusiji. 2e dosedanja v Beograd došla poročila nasve-tujejo Jugoslaviji, da spremeni svojo pasivno politiko napram Rusiji. Neko obširno poročilo opisuje gospodarski položaj v Rusiji. Letošnja letina v Rusiji je zelo obilna. Produkcija poljedelskih pridelkov je tako dobra, da Rusija že misli na izvoz gotovih poljskih pridelkov. Novoimenovani poslanik za Berlin Ži-vojin Balugdžič prevzame važno politično misijo, da stopi v Berlinu v stike z merodajnimi in vplivnimi zastopniki ruske sovjetske vlade. Poslanik Balugdžič je za to mesto posebno sposoben, ker je eden najboljših jugoslovenskih diplomatov, kar je dokazal s svojo akcijo v Atenah, ko je pri grški vladi dosegel glede solunskega pristanišča najugodnejšo solucijo. Poslanik Balugdžič nastopi svoje mesto takoj, ko konča še svoje formalne posle glede konvencije o Solunu v Atenah. Društvo narodov še vedno odlaša razpravo o italijansko-grškem sporu Razprava o obnovitvi Avstrije. - Lord Cecil rad pozabi na Italijo. ŽENEVA, 13. Medtem ko poslaniška konle-renca dela z vso naglico, da bi prej ko mogoče hitro odpravila zadnje ovire, ki so še na poti k rešitvi itaiijansko-grškega spora, se Društvo narodov zadovoljuje s tem, da proučuje vprašanja, ki jih je čas že rešil: tudi na včerajšnji seji se je vršila razprava o delu, ki ga je izvršila Avstrija za gospodarsko obnovo. Sicer pa je bila ta točka kakor nalašč izbrana. Zakaj ne bi pomirili živcev nekaterih zboro-valcev, ki so radi upognitve Društva narodov pred poslaniško konferenco v zadevi italijan-sko-grškega spora precej trpeli, pomirili z razpravo o kaki zadevi, pri kateri jc Društvo narodov častno sodelovalo? In razprava o obnovitvenem delu Avstrije, ki je bila na včerjašnji seji spet na dnevnem redu, je v resnici prinesla med zboro\a!ce precej dobrega razpoloženja. Nastopilo je več govornikov, med temi tudi lord Robert Cecil. Ko jc lord Cecil vstal, so vsi zborovalci pričeli viharno ploskati; tudi italijanska delegacija se jim jc pridružila. Lord Cecil jc poudarjal zasluge, ki si jih je pridobilo Društvo narodov s tem, da je rešilo Avstrijo pred gotovim gospodarskim polomom. Kot države, ki so uspešno sodelovale pri vzpostavitvenem delu, je izrecno omenil Belgijo in Francijo; na Italijo pa je ... pozabil. A tedaj je vstal italijanski delegat Scialoja ter jc v daljšem govoru očrtal vse podrobno delo, ki so ga izvršile posamezne države za obnovitev Avstrije, posebno pa Italija. Scialoja jc zaključil, da pomeni obnovitev Avstrije slavo Društva narodov. Nato je bil sprejet dnevni red, s katerim Društvo narodov izraža čestitke Avstriji, da se je v enem samem letu gospodarsko tako dvignila. / Kot naslednja točka bi morala priti na dnevni red razprava o poročilu o delovanju društvenega sveta. Tedaj pa je vstal predsednik Ishji ter omenil, da se društveni svet 5e vedno pridno bavi s proučevanjem italijan-sko-grškega spora. Istočasno se vršijo važna pogajanja, ki bodo gotovo dosegla dober uspeh. Radi tega predsednik upa, da se bodo zborovale! vzdržali razpravljanja o tem vprašanju. Za njim je govoril 5e zastopnik države Chile, nakar je bila seja zaključena. Poslaniška konferenca bo ugodila italijanskim zahtevam glede izpraznitve Krfa? PARIZ, 13. Poslaniška konferenca ja razpravljala včeraj predpoldne in popoldne o zadevi izpraznitve Krfa. Rezultati sej niso bili objavljeni. Zdi se pa, da je poslaniška konferenca našla obliko rešitve, ki bi deloma ustregla italijanskim zahtevam, t. j, da ostane Krf zaseden, dokler Grčija ne da tudi materijalnega za« doščenja; na drugi strani pa gleda konferenca na to, da se to izvrši čim prej, nakar bo morala Italija takoj izprazniti Kri Posebno angleški poslanik je odločno na< stopil za takojšnjo izpraznitev. Pogovori v Berlinu s francoskim poslanikom Pred dogovorom o industriji. - Odmevi ▼ Angliji. PARIZ, 13. Gospod Lamargerie, francoski poslanik v Berlinu, je imel te dni več pogovorov z nemškim kanclerjem Stresemannom. Na teh pogovorih — pravi uradno poročilo — ni priSlo seveda do nucake točne ponudbe s strani nemške v!ade, ker se v Porurju ni 5e odnehalo od pasivne rezistence. Vendar se pa z gotovostjo zatrjuje, da bo Stresemann na svojem današnjem govora pred zastopniki tiske uradno eaznanil pogajanja in odhod no vil nemških poslanikom. v Pariz in Bruselj. Zunanje ministrstvo v Bruslju izjavlja, da pomenijo pogovori Stresemanna s francoskim in belgijskim poslanikom v Berlinu le poizkus vzpostave stikov med prizadetimi državami. Stresemann je v soboto povabil k sebi poslanika Francije in Belgije ter imel z njima po-fovor o položaju in sredstvih za morebitno rešitev porurskega vprašanja. Belgijski poslanik je poslal svoji vladi točno poročilo o tem dogovoru. Francoski listi se pa medtem obširno bavijo z omenjenim dogodkom v Berlinu. Poročilo agencije «Radio» iz Berlina zagotavlja, da se je Stresemann omejil le na to, da je razložil francoskemu poslaniku smernice svoje politike in v potezah načrte za razne reforme, ki bodo skoraj stopile v veljavo. Baje je Stresemann tudi ponudil Franciji gotov odstotek delnic v vseh nemških industrijskih podjetjih, odstotek, ki seveda ne bi smel doseči veČine. Sploh pa menijo francoski listi, da so pogajanja med Francijo in Italijo že na dosti višji stopnji, nego se to izjavlja iz poluradnega vira. Na vsak način se smatra današnji pogovor za jasno znamenje novega naziranja glede odškodninskega vprašanja, katero se širi po Nemčiji. Ne pričakuje se, da bo Nemčija na-krat izjavila, da hoče v vsem popustiti; ampak vendar se čuti, da je zadnji korak proti kapitulaciji ze!o blizu. Med značilnejšimi znamenji nemške razsodnosti se imenuje nedeljski govor notranjega ministra Solmanna. Z novim položajem v francosko-nemških od-nošajih in s spremembo zadržanja Nemčije so bavi tudi angleški tisk z velikim zanimanjem. • Manchester Guardian« ne zakriva težav po Vojaška diktatura na Španskem ? I OdjMfitN UjalkC Sinfltf VSM Itaffljev a Ha vas poroča iz Barce-I Uradni list «Gazx«tta uffidale* prinaša kr. e Rivera je izdal proglas, 1 odlok, s katerim te spopalntaj«io zakoniti pred- v vojaške slu- PARIZ, 13. A*en Jone: Prvi guverner _ _____^ ^__^ v katerem obtožuje vlado, da vodi državo v pisi, ki so v veljavi odg'_____ . ________ smrt, ter naznanja, da je vojaška stranka akle- 1 žbe valed študij. Glasom tega odloka' so dijaki Jiila, da se polasti vlade in razglasi obsedno na podlagi prošnje deležni odgoditve vojaške p tanje. Danes zjutraj ob 4. uri je bila zasedena službe tudi v sledečih slučajih: a) Ce so moka, ! rali vsled tehti ~ Vlada adridu se je nemudoma sestala. Razpust komunističnih krožkov na Bolgarskem Več komunističnih voditeljev aretiranih. telefonska centrala; mesto je mirno. Vse čaka, j rali vsled tehtnih vzrokov prekiniti svoje itu-se izvršijo napovedani ukrepi. " % dlje in imajo namen, da jlft nadaljujejo v naslednjem letu; b) če niso utegnili doseči doktorat in odpustno diplomo v Studijski dobi predpisani za dotično fakulteto, a nadaljujejo svoje Studije; cl če so pred dosego doktorata ali odpustne diplome prestopili na drugo fa-cTkpr t * ,-a t, t^ i . » ~. . , . kulteto ali drug učni zavod; d) če jim je po do-SUriJA, 13. Bolgarski brzojavni urad iav- Segi doktorata ali odpustne diplome potrebno, lja: Znano je, da je komunistična stranka že da so še nadalje deležni odloga v svrho, da na več časa od tega pripravljala prevrat na Bol- kakršen koli način spopolnijo svojo strokovno garskem in sicer z oboroženo roko. Ker ni in znanstveno izobrazbo. — V nobenem pri- smela nova vlada še nadalje trpeti te protidr-žavne akcije, je včeraj dala aretirati več voditeljev komunistične stranke ter zapreti vse komunistične krožke. Katoliški skavti proglasili Mussolinija za častnega predsednika. RIM, 13. Ministrski predsednik je prejel naslednjo brzojavko: «0b otvoritvi II. oddelka meru pa se ne dovoli odlog vojaške službe preko 26. leta starosti. Spomini na srednji vek V Gradežu se godijo čudne stvari Tam se ljudje zastrupljajo^ nato umirajo; a čez nekaj dni vstajajo od smrti, ali na vsai živijo dalje o te dni, da ni vstajajo od smrti, ali pa vsaj dnigih ljudeh. Tako se je zgodil' katoliških skavtov pritrjamo mogočnemu delu sf Je neka ženska zastrupila; zdravniki so ji V. ekscelence za državno obnovitev, s katerim »cer izprali želodec, a bilo je prepozno: ne- ie V. E. dvignila našo ljubo Italijo do ne- poznana ženska je umrla. Pri njej so na ili pi- kdanje slave. PoSiljamo Vatv> udanostne izjave smo z nečitljivim podpisom. Zakopali so jo. ter Vas proglašamo za svojega Častnega na- A ljudstvo je ni pozabilo, kakor druge umrle V 1 _ fi____1 *_____ d 1f 1 • V « 1 W1 Ofl AA lalf A« «hM MAdt^A^M« IbmaJ ^.Al 1 L a! čelnika, "ker imamo tudi prorokujoče geslo: znance, takoj po pogrebu: Za Boga in za domovino.* — Emanuele Di Vita, cerkv. asistent, rag. Francesco Mazzola, ravnatelj. Mussolini se je toplo zahvalil. Amerika in odškodninsko vprašanje. _ izvedeti je hotelo na vsak način, kdo je bila ona samomorilka. In tako so nekateri izvedeli, da je prišla z Reke, da je pesnica, da je duhovna nevesta D'Annunzijeva, da je čarovnica. Nekateri sp videli par dni po smrti one ženske — isto žensko v Labinu v cerkvi pred velikim al- ed si ložaja, ampak smatra nedelavnost v tem m o- parnik «Fiume» (300 ton) plul v tukkajšnjo pri- mentu za največji pogrešek. List opozarja na nevarnost, ki grozi angleški industriji v slu Čaju irancosko-nemške industrijske zveze. DNEVNE VESTI Hi! bomo imeli volno ? WASHINGTON, 13. V tukajšnjih političnih ! tarj«®- Dru^i so jo videli pred smrtjo v Porto-krogih se odločno zanikuje vest, ki kroži po r?s?' kieT je vzbujala občo pozornost s svojim mestu, da je ameriška vlada prejela od strani skrivnostnim nastopom. Ob neki slavnosti v Francije in Anglije vabilo, naj bi pomagala Salvore je s svojim govorom očarala vse na-pri rešitvi odškodninskega vprašanja; kajti vzoče in sam župan se jije zahvaliL Iz Porto- a slična ponudba. rosc 1* lla ▼ Gradež, kjer je spoznala one zdravnike, ki so ji izpirali želodec, ko se je zastrupila — zadosten dokaz, da je ona od smrti vstala ženska. Skrivnostni glasovi se širijo od ust do ust po Gradežu; saj vendar ni mogoče, da bi bila vstala od smrti! In vendar! Sicer pride danes sodnijska komisija na pokopališče, da se prepriča, ali je le v grobu samomorilka. Radovedneži hitijo v masah na pokopališče in tam čakajo na komisijo; čakajo dolgo nestrpno, a komisije od nikoder ni... Kaj vse lahko,.stori ena sama eksaltirana Ženska dandanes!' v belo hišo ni prispela Sicer pa prevladuje v tukajšnjih uradnih kre je... Silno - je P™1 rr^^vi^^^k.tlL!^ «Naj-li povem to gospodu grofu?« Eliza vsa pobita. «Ne! ne!» «Ali smem rečr, gospodu Naninovu?* Obotavljala sem se; potem sem se »omnila na one lepe oči, polne zvestobe in oboževanja: «Nef... Ne!» in sem skrila obraz ▼ blazine. Naposled je vendar napočil dan, ko sem smela za urico iz postelje. Tedaj ni bilo več mogoče preprečiti, da ne bi prišel Kamarovskij k meni. Prilukov ni kotel oditi« vpraša «« 1* ginjeno, skero sramujoč se svoje poe tične fraze. Jaz sem se tudi smejala. Vsa moja bolestna in moje sovraštvo, ki sem ga gojila zanj Nam meni. fvtlukov m Hotel onats, na se Vedno je bil zamaknjen v te brutalne sanje hotel ganiti iz moje sobe. Naposled ase je pri* in se je radoval ob misli na posameznosti. silil, da sva obnovila ostudno vHo^c-m biti sam s tistim mladeničem, ki In ko je pozval e zaščito teh dveh zločinov te ie eni dan obiemaL..» In ori tei misli je i sliko Tjoke — ie ndŠeL iaumova in vse moje strastno hrepenenje za je ugasnilo. V meni je bila le šibkost in pobi-tost. Rada bi spala, ugasnila, izginila... Malo potem so naznanili Naumova, ki je prinesel cvetlice. Nisem bila ne vesela, ne žalostna ob njegovem prihodu. Točno po eni uri je odslovila Eliza Perrie* oba in me peljala v posteljo. sedel poleg mojt s seboj o sef% odprla oči, ps napolnjeval so- ____a s—rti mi 'm Prilukov. ki )e moje poate<|e, je tiho govoril sam o strup vu. m I I i I e I I ! BAHCfl CENTRALA TRIESTE Delniška glavnica Lit. 15,000.000.— Podružnice: Abbazia, Žara. AIHIranl zavodi: Jadranska Banka Boograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Preval je, Sarajevo, Split, Slbeulk, Tržič, Zagreb. APlISftTiSCHg BANK, WSEfi Frank Saksar Stat« Bank: NEW~YORK Yugoslavo da CftHa: VALPARAISO Izvršuje vse banine posle. PREJEMA VLOGE ^ in vtoioe maiSce ter W o&rutols po 3 V/», wlwe rs žlH-rn&Ht po 4% Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno t stranko določa od slučaja do slučaja, v najem varnostna predala (safes) i Zavodu vi uradi, Trieste: B Rtsparmio 9 — Via S. NftCOft6 »a (Ustna palača) Mm & m OB. aii Ml pfiafe M1* li 12.11 ii tf 14.H ie 1L