SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 1994 3. MAREC Letnik XLIX Štev. 9 (2744) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P.b.b. Zveza koroških partiza vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v soboto, 5. marca 1994, ob 9.30 v restavraciji „Volkskeller“ v Celovcu, Bahnhofstrasse 44 Vabljeni vsi člani, znanci in prijatelji organizacije! Ministrica za ženske Dohnalova na Koroškem Prejšnji teden je na povabilo socialdemokratskih žena obiskala Celovec tudi avstrijska ministrica za ženska vprašanja Johanna Doh-nal. Kljub zelo natrpanemu programu je posvetila skoraj dve uri srečanju s slovenskimi ženami. Predsednica Zveze slovenskih žena Milena Gröblacher jo je pozdravila pri Joklnu, po- tem pa je sledila zelo zanimiva in sproščena razprava o problemih, ki težijo ženske povsod po Avstriji, seveda pa tudi o tistih, s katerimi se bodemo predvsem kot pripadnice narodne skupnosti. Izkazalo se je, da precej dobro pozna naš položaj in obljubila nam je svojo podporo. Po trdih pogajanjih zelena luč za pristop Avstrije k EU Niti najboljši režiser si zadeve ne bi mogel bolj dramatično namisliti. Po domala neštetih urah pogajanj in čakanja, ko so nekateri že res mislili, da bo Avstrija, podobno kot Norveška, zapustila pogajalsko mizo, je v torek zvečer uspel pozitiven zaključek. Dunaj in Bruselj sta se zmenila za okvirne pogoje, pod katerimi bo Avstrija postala članica Evropske unije. Kot že rečeno, dramatika je bila velika. Iz četverice držav, ki naj bi postale članice, to so Avstrija, Finska, Norveška, in Švedska, je v torek dokončno nastala trojica, Norveška in EU sta pogajanja zaradi ribolova prekinili za en teden. Švedska in Finska sta že do popoldneva pogajanja zaključili pozitivno, pri Avstriji pa se je zapletlo predvsem zaradi tranzitne pogodbe. Franzozi in Grki so najbolj stopili na zavoro in jasno je, da bi brez odločnega posega Nemčije ne prišlo do zaključka, to je do dogovora med Avstrijo in EU. V kolikor bo ta zaključek dejansko pozitiven za našo državo in za njeno prebivlastvo, bo po- kazala prihodnost. Za vstop v EU je Dunaj žrtvoval tranzitno pogodbo. Dejstvo je, da bo tranzitna pogodba, ki naj bi prvotno veljala dvanajst let, neokrnjeno veljala le šest let, potem pa bosta obe strani preverili, v koliko je bilo možno znižati količino izpušnih plinov. Vsekakor bo potem ministrski svet unije s kvalificirano večino odločal o nadaljni usodi tranzitne pogodbe. V Avstriji je pozitivni zaključek pogajanj izzval različne reakcije. Liberalni forum ga je pozdravil, zelena Madelaine Petrovič je ostro obsodila odklon od tranzitne pogodbe, svobodnjaki so izjavili, da je Avstrija stoje kapitulirala, kancler Vranitzky in vice Bu-sek pa sta bila zelo olajšana, da je le uspel preboj pri pogajanjih v Bruslju. Na Tirolskem pa so iniciative proti tranzitu že napovedale razne protestne akcije, med drugim totalno blokado vseh tranzitnih cest skozi Tirolsko. Preden pa bo pristop veljaven, mora Avstrija razpisati še referendum. Zeleni za novo kulturo sožitja S sloganom „Za novo kulturo sožitja“ želijo Zeleni pridobiti glasove tistih slovensko govorečih in dvojezičnih na dvojezičnem področju Koroške, ki se zavzemajo za skupnost in ki so proti etnični polarizaciji in konfrontaciji. „Koroška je dvojezična, to je vedno bila in bo ostala dvojezična,“ tako formulira stališče Zelenih parlamentarka Terezija Stoisič. „Gre nam predvsem za skupnost, v kateri ni konfliktov med nemško in slovensko govorečimi, gre nam za novo kulturo sožitja. Manjšinski program Zelenih je s tem jasna odpoved vsem tistim, ki se zavzemajo za oddeljevanje, izločanje in etnično polarizacijo, vseeno, pri kateri stranki so.“ Kot edina od relevantnih skupin, (razen EL) ki kandidirajo na volitvah v deželni zbor 13. marca, uporabljajo Zeleni dvojezičen reklamni material na dvojezičnem ozemlju. „To je vprašanje spoštovanja do ljudi, če jih nagovorimo v njihovih jezikih ali če se enega od obeh deželnih jezikov enostavno zamolči,“ je izjavila prva kandidatka Zelenih na Koroškem Karin Prucha. Rusi točkujejo v Bosni Poziv Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane gostuje še do danes naprej do nedelje 6. marca vsak dan ob 20. uri v občinskem centru v Šentrupertu (bivši Volkskino) s Strindbergovo Gospodično Julijo. Pozivamo vsa slovenska kulturna društva, da nagovorijo interesente, znance in prijatelje in jim priporočajo ogled te gledališke predstave z izjemno dobrim odzivom in odločnimi kritikami v medijih. Gospodična Julija gostuje v Celovcu na povabilo celovškega mestnega gledališča. Zato pozivamo predvsem slovenska kulturna društva in gledališke skupine, da ne zamudite te priložnosti in s svojim obiskom podprete namen celovškega mestnega gledališča, da bo tudi v bodoče sprejelo slovenske gledališke predstave v svoje programe. Slovenska prosvetna zveza Razvoj zadnjih dni v bosanskem vprašanju je zelo dramatičen, in to tako z vojaškega kot še posebej z diplomatsko-političnega vidika. Začetek tega tedna sta dve letali NATO nad bihaško regijo na severozahodu Bosne sestrelili štiri letala tipa jastreb, ko so pravkar končala bombardiranje na Bugojnem. Po vsej verjetnosti so to bila srbska letala. Istočasno pa so hrvaška letala tipa Mig obstreljevala v bližini neko bosansko municijsko tovarno. Lahko torej izhajamo iz tega, da je to bila koncentrirana hrvaško-srbska akcija proti Muslimanom, čeprav so si po posegu natovskih letal skušali Hrvati oprati roke v nedolžnosti in so vso krivdo zvalili na Srbe. Hrvaško-muslimansko premirje in sarajevsko premirje kolikor toliko držita, zato pa so hudi boji za muslimanske enklave Maglaj in tudi Goražde. Tuzli se predvsem po posredovanju Rusije vremena jasnijo. Predsednik bosanskih Srbov Radovan Karadžič je namreč v Moskvi po razgovorih z ruskim zunanjim ministrom Kozirjevom privolil v odprtje tuzlanskega letališča, preko katerega bojo sedaj dovažali v obkoljeno mesto živila in zdravila. Lahko rečemo, da bi brez ruske diplomatske ofenzive v Bosni teh premikov ne bilo. To velja za sarajevsko rešitev, to velja tudi v določeni meri za hrvaško-muslimanske pogovore in predvsem za tuzlansko pot. Sedaj tudi ZDA in Velika Britanija priznavata ruske zasluge, ker so očitno v Londonu in Washingtonu spoznali, da kupi tehnološko vrhunskega orožja še zdaleč ne nadomeščajo poznavanje lokalnih okoliščin. Srbi se za ultimat Nata v bistvu niso kaj dosti zmenili. Mestno gledališče v Celovcu, Mladinsko gledališče iz Ljubljane, Slovenska prosvetna zveza vabijo na predstavo Gospodična Julija (August Strindberg) Režija: Edvard Miler še danes, v četrtek, 3. marca, ob 20. uri; v petek, 4. marca, ob 20. uri; v soboto, 5. marca, ob 20. uri in v nedeljo, 6. marca, ob 15. uri! Vse predstave bodo v občinskem centru v Šentrupertu v Celovcu (nekdanji Volkskino). Ne zamudite izrednega gledališkega dogodka! Jred kakšnim letom sem I kupovala nov pralni JL stroj. Ogledovala sem si razne modele, primerjala cene. Pogled mi je obstal na stroju, ki je bil čudovit, ampak jasno, zanj bi morala odšteti nekaj tisočakov več, kot sem nameravala. Medtem ko sem premišljala, če bi mogoče le kako šlo, mi je prodajalka vzpodbudno rekla: »Pojdite domov in vprašajte moža, morda pa vam bo dovolil, da kupite dražji stroj!« Obstala sem ko vkopana in trikrat lahko ugibate, kateri stroj sem kupila. Seveda dražjega. Bom pa ja sama vedela, koliko si lahko privoščimo! Kakor je bila situacija smešna, banalna, in moja reakcija tudi (čeprav je stroj res dober in mi ni žal), sem se potem zamislila. Še vedno je samoumevno, da mož ženi »dovoli«. KOMENTAR Sonje Wakounig v mnogih državah teh pravic, ki so nam samoumevne, (še) nimajo, in tudi pri nas je marsikaj le na papirju, v praksi pa se na delovnem mestu, v družbi le težko uveljavljajo. Zenske se po vsem svetu čutimo povezane, ko začutimo krivico, izrinjanje, ponižanja, za- gospodinjstvo in družino za edino in najvažnejšo nalogo, zna biti to zelo lepo in lahko tudi popolnoma izpolni življenje. A ravno od teh žensk je največkrat čutiti odpor: emance. Kakšna psovka! Ne vem, če se vse zavedajo, da je tudi njihov položaj posledica boja tistih žensk, ki so se bile pripravljene boriti tudi za ceno svojega življenja ali pa zaničevanja in preganjanja. Od Rose Luxemburg preko Alice Schwarzer in danes do Johanne Dohnal. Od žensk še danes čujemo poziv, naj bodo lepo doma in skrbijo izključno za družino. Tak primer je FPÖ-Trattnigova, ki pa je sama naredila kar lepo kariero v političnem življenju, konec koncev pa vendarle postala politična žrtev moških v lastni stranki. Emance. Ko je to mišljeno prezirljivo, z obsodbo, da so to 8. marec - kaj nam pomeni? pa naj gre za nakupe, manjše investicije, za izvendružinske aktivnosti žene, za stike v družbi, za, za, za... Začenja se seveda vse v zakonu, v partnerstvu. Biti partner pomeni biti enakopraven. In če je družina osnovna celica družbe, potem morajo biti odnosi med posameznimi člani na temeljih enakopravnosti in spoštovanja. To velja tako za moža in ženo kot tudi za otroke. Vsak član ima pravice, dolžnosti in odgovornosti. Toda tudi medsebojni odnosi v družini temeljijo na splošnem priznavanju družbe, na pravnih zakonih. Bilo je potrebno stoletnega truda, da moški ni enostavno »glava družine«, katerega volji se morajo vsi drugi člani podrejati. Bilo je potrebno stoletnega boja, da so si ženske pridobile n. pr. volilno pravico, da imamo pravico do izobrazbe, pravico do dela, pravico do enakega zaslužka za enako delo. Boj še vedno traja. Mnogo žena to, ker smo ženske, patriarhalen odnos moških, ki si domišljajo, da je naš družbeni položaj njihova volja, po zaslugi njihove dobrotljivosti in njihove naprednosti. Bilo je potrebno stoletnega boja pred in po Rosi Luxemburg. Ženske v raznih organizacijah se tudi danes borijo za enakopravnost. Ko gre za osnovna, fundamentalna vprašanja, smo si ženske edine ne samo v Avstriji, temveč na vsej zemeljski obli. Ženske, vseeno, katerega svetovnega nazora, prepričanja, vere. Najdemo se na istem imenovalcu: ne želimo nič več in nič manj kot moški, hočemo biti enakopraven del družbe. V tej svoji borbi in trudu naletimo vedno znova na odpor, pa naj bo do posameznice ali pa kar kolektivno, ko gre za sklepanje novih zakonov, predpisov, ki bi izboljšali položaj žensk. Odpor prihaja dostikrat tudi od žensk. Če je katera izbrala (ali pa so ji bili izbrali) prenapete ženske, ki ne vedo kaj početi s svojim' prostim časom, ženske, ki sovražijo moške, iz kdove kakšnih vzrokov že. In zato mi pomeni 8. marec simbol za ta stoletni boj, katerega vodimo še danes, ko gre za odstotke žensk v raznih gre-mijih (Quotenregelung), izobraževanje, socialno varnost, zagotovljena delovna mesta, zaščito nezakonskih mater, pravico do minimalne pokojnine ne glede na družinski status, za razbremenitev zaposlenih z odpiranjem vrtcev, popoldansko oskrbo otrok, za celodnevno šolo, za varnost na delovnem mestu, za nočno delo, za 35-urni delovni teden, za socialne projekte, za pospeševanje žensk na delovnem trgu, za pomoč pri izbiri poklica, za integracijo tujcev/tujk, za pokojninsko zavarovanje v življenjski skupnosti, za pravico do stanovanja, za prepoved brutalnosti v medijih, za reformo ločitvenega prava, in še mnogo mnogo drugega. Tomaž Ogris: EL.hoče glasove za etnično zbornico Predsednik Delovne skupnosti „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ Tomaž Ogris poudarja, da si Enotna lista, ki kandidira pri volitvah v deželni zbor, nikakor ne more lastiti izključnega zastopstva za slovensko narodno skupnost. Interesi mnogih slovensko govorečih in dvojezičnih Korošcev se ne skladajo s političnimi ambicijami EL. Majhna stranka, kakršna je EL, ni dovolj atraktivna celo za volilce iz narodne skupnosti. Celo pri nizki procentni klavzuli bi imela le malo možnosti za uspeh. Sama stranka pričakuje komajda več kot 4000 glasov in s tem neuspeh pri volitvah, pravi Ogris. Z dragim in potratnim volilnim bojem želi EL podpreti svojo zahtevo po „etnični zbornici“. Ta propaganda EL stane približno milijon šilingov. To si EL lahko privošči, saj dobi letno podporo 30 milijonov tolarjev, kot poročajo v slovenskem tisku. Na ta način so aktivnosti EL vodene od zunaj in jih tako štejemo kot vmešavanje v notranjeko-roški volilni boj, kritizira Ogris. Kandidatka iz narodne skupnosti, ki ima največ možnosti za uspeh, je Ana Blatnik na listi SPÖ. Vsaka podpora njej bi okrepila njen položaj kot govornica narodne skupnosti. 1/5 volilcev še neodločenih Če držijo podatki, ki jih je zbrala mnenjsko povpraševal-na agencia DIESS, potem je dva tedna pred volitvami na Koroškem domala 1/5 volilcev ali 18 odstotkov volilcev še neodločenih, kateri stranki naj bi dali svojo podporo. To teoretično pomeni, da posamezne stranke v preostalih dneh do volitev lahko še krepko povečajo svoj vpliv in s tem na dan volitev število svojih volilcev. Po podatkih agencije bi Korošci sedaj tako volili: 32 % bi jih dalo svoj glas SPÖ, 25 % FPÖ, 18 % OVP, Liberalnemu forumu 3% in Zeleni bi dobili 4 odstotke glasov. Če pa upoštevamo neodločene volilce, potem bi socialdemokrati prišli na 39 %, FP na 31 %, VP bi imela 21 %, Liberalni forum bi prišel na 4 % in Zeleni na 5 %. V primerjavi s podatki pred nekaj tedni se grafika ni bistveno spremenila, kažejo pa se lahke izgube socialdemokratov, okrepitev ljudske stranke in stagniranje svobodnjakov. Kučan v Izraelu Stiki med Slovenijo in Izraelom se stalno izboljšujejo. Te dni je predsednik Slovenije Milan Kučan uradno obiskal judovsko državo in se med drugim srečal s predsednikom Izraela, Ezerjem Weizmanom, predsednikom vlade Jickom Rabinom, zunanjim ministrom Peresom in je spregovoril na plenarnem zasedanju svetovnega gospodarskega foruma. Pred tem pomembnim plenumom je Kučan prikazal pot Slovenije v samostojnost in poudaril, da države na sončni strani Alp ne gre metati v isti koš z vzhodnoevropskimi ali tako imenovanimi bivšimi komunističnimi državami. Slovenija da je že vselej bila geografsko, zgodovinsko in kulturno obrnjena na zahod, da je imela odprte meje tudi v času enovlädja in da je tesno sodelovala z zahodnoevropskimi partnerji na vseh področjih. Slovenija pa nujno potrebuje pomoč bolj razvitih držav pri svojih reformah. Politični sogovorniki Izraela so ponudili pomoč. V vizirju: Dr* Franci Zwitter Svobodnjaška stranka Avstrije: „...Der Schoß ist fruchtbar noch...“ Šele leta 1949, štiri leta torej po propadu nacionalnega socializma, so se nekdanji nacionalni socialisti in njihovi somišljeniki ponovno začeli na strankarski ravni organizirati, v kolikor niso že poprej našli zavetišča v velikih strankah, torej v ljudski stranki oz. socialistični stranki. Leta 1949 je Viktor Reimann, nemškona-cionalni liberalec, ki se v nacističnem obdobju ni obremenil in zato zavezniškim silam ni bil sumljiv, prijavil pri notranjem ministrstvu svoj VdU (Verband der Unabhängigen), ki je služil organiziranju bivših in novih nacionalsocialistov. Tej ustanovitvi VdU je v precejšnji meri botrovalo takratno reakcionarno vodstvo socialistične stranke pod vodstvom Oskarja Helmerja, Karla Rennerja in Franza Olaha, ki so si od takega združenja pričakovali znatno oslabitev meščanske ljudske stranke in razcepitev meščanskega tabora v Avstriji na dve stranki. Poskus je spodletel: socialisti so morali ob prvih volitvah po ustanovitvi VdU spoznati, da so na tabor zgubili več glasov kot pa ljudska stranka, ob prvem volilnem nastopu je VdU presegel KPA in dosegel približno 10% glasov (KPA okoli 9%). Leta 1955 se je VdU - po doseženi suverenosti države - preoblikoval v uradno stranko Freiheitliche Partei Österreichs. Do sedemdesetih let je ta stranka, ki jo je po odstopu Reimanna desetletja vodil in ji dejal pečat Friedrich Peter, bivši SS-ovec, dosegla okrog 10 - 15% in je kot edina opozicijska stranka, po izpadu KPA iz parlamenta, životarila nepomembno politično življenje; poiskus ljudske stranke, da bi s svobodnjaki ustanovila koalicijsko vlado, je leta 1958 preprečil takratni avstrijski predsednik Adolph Schärf. Šele po prvi volilni zmagi socialistov leta 1970 je postala svobodnjaška stranka merodajen notranjepolitičen faktor: ko ji je Bruno Kreisky obljubil nov volilni red za to, da podpira njegovo manjšinsko vlado. S to potezo je hotel ponovno -kakor že v poznih štiridesetih letih njegovi predhodniki - cepiti meščanski tabor ter oslabiti ljudsko stranko. To mu je tudi uspelo in je socialistom zagotovilo samovlado skozi skoraj dve desetletji - toda za kolikšno ceno? Osebno je Kreisky bil verjetno prepričan, da se da ojačiti liberalni tabor v svobodnjaški stranki proti desničarskemu in nemškonacionalnemu, kar sta mu tudi zagotavljala takratna voditelje svobodnjakov Peter in Zeilinger ter še pozneje Frischenschlager in Steger, ki sta se po svojih močeh potrudila liberalizirati svobodnjaško stranko, vendar zaman: znameniti innsbruški svobodnjak partijski kongres, ki je določil Haiderja za naslednika Steger-ja, je dokazal, da je svobodnjaška baza slej ko prej rjava, včerajšnja, desnoradikalna in nemškonacionalna. Peter-Ste-gerjev liberalistični intermezzo se je končal pogubno, od volilne reforme je končno pro-fitiral Haiderjev populizem. Kreiskyjeva na prvi pogled udarna taktična poteza, da bi ojačil nov liberalno-meščanski tabor v avstrijski politiki, se je hudo maščevala. Vedno znova postavljeno vprašanje, ali je Haider fašist ali ne, je popolnoma odveč: kot politični fiihrer nemškona-cionalno usmerjene desničarske stranke, ki ima dokazano dobre politične stike s skrajno-desnimi političnimi osebnostmi v inozemstvu in v Avstriji, je - opremljen s parlamentarno politično močjo, ki mu po volilnih rezultatih ne pristoja - nevaren za razvoj avstrijske demokracije in avstrijske samostojnosti. Jörg Haider preti postati grobar avstrijske demokracije in samostojnosti, iz politične kratkovidnosti tudi genialnih avstrijskih socialističnih politikov, kot je to bil Kreisky, in iz oportunistične ter zgolj samo-ohranjajoče politične dejavnosti in aktivnosti današnje koalicijske vlade, ki nudi lovcu na podgane dan za dnem nove tarče za svoje mračnjaške cilje. Gotovo. To je v prvi vrsti zasluga Zematta in tudi, da v stranki ni prepirov, kot so bili svojčas običajni. Na zborovanjih opažam, da se ljudje strinjajo z našo politiko in se tudi pokažejo kot naši simpatizanti. Vsekakor pa opažamo, da je Zematto ljudem simpatičen. Drugo pa je, ali ga bojo tudi volili. Pričakovati je, da bomo pridobili glasove. Sem pa realističen, da nikoli ne v tisti meri, kot jo dosega Zematto kot oseba. Mislim, da bomo prišli na 22-23 odstotkov glasov. A že sama konsolidacija je uspeh. Kakšni so odnosi do ostalih strank? Važno je, kakšen je človek Z mag. Rajmundom Grilcem se je pogovarjal Franc Wakounig jz Al aj si pričakujete za ljudsko stranko od deželnoz-borskih volitev? Konkretno en mandat in zase, da bom izvoljen v deželni zbor. Na katerem mestu kandidirate? V našem volilnem okrožju kandidiram na drugem mestu za Engelbertom Hoferjem iz Šentvida ob Glini. Kakšne šanse imate za vstop v deželni zbor? Šanse so 90 : 10. Sem zelo optimističen. Naša stranka ima v tem okrožju dva mandata in če ne zgubi, bi po pravem jaz moral priti noter. Vi ste tudi predsednik stranke v velikovškem okraju. Ta okraj je zelo močno dvojezičen. Kaj si stranka pričakuje od Slovencev pri volitvah? To je težko vprašanje, ker se dobro zavedam, da bo za Slovence sedaj težko. Po eni strani SPÖ forsira misel vključevanja v stranko, tam dela gospa Blatnik zase propagando, potem nastopa Andrej Wakounig oz. EL samostojno in je pričakovati, da bo Avstriji. Dokler ga je ospo-ravala samo EL, ga je bilo možno politično še nekako držati. Sedaj pa je vse več drugih, nemanjšinskih volilnih struktur, ki ga ospora-vajo, na primer Zeleni in Liberalni forum. Bo ta zakon padel še v prihodnji mandatni dobi? Ali bo že v prihodnji mandatni dobi padel, tega res ne vem. Na splošno lahko poudarjamo, da bo volilni red, če se bo spremenil, v korist manjšim strankam, torej tudi VP, ker v resnici smo tudi mi že postali majhna stranka. Velikovški okraj sodi med gospodarsko najbolj izpostavljene regije dežele in države. Kake predstave imate za ta okraj oz. za izboljšanje položaja? Mi poudarjamo, naj javnost podpira vse aktivnosti, ki prinašajo delovna mesta. Konkretno mislimo, naj v občinah ustanovijo obrtne cone. Vse bolj je namreč očitno, da imajo podjetja težave pri opravljanju svojih poslov, javnost jih lahko s tem podpira, da jim da na razpolago posebna obrtna zemljšča. To že funkcionira v Velikovcu. V občini Pliberk smo sedaj kupili 12 ha zemljišča za obrtno cono. Zame je politično tudi važno, da imamo zelo odprto mejo s Slovenijo, ker potem tudi juno prerezala na dvoje in šla potem naprej skozi Rož. Kako vi vidite to stvar? Iz stališča naših krajev sem proti tej varianti, ker pričakujem več težav kot koristi. Na deželni ravni pa gori zelena luč za tangento, zvezna vlada pa jo je že požegnala. Ali boste še imeli možnosti vplivanja proti izgradnji železnice? Sem realist in po zakonu je tako, da imajo pri gradnji železnice javni interesi prednost in državne inštitucije brez soglasja prizadetih lahko izvedejo gradnjo. Kljub temu pa ponovno poudarjam, da smo mi proti tej železnici v naših krajih v Podjuni, v Rožu je situacija ista. In zato nisem stoodstotno prepričan, da bojo to železnico gradili skozi naše kraje. Obstajajo namreč drugi predlogi. Na primer, da v prvi vrsti izboljšajo med Celovcem in Dunajem že obstoječo progo, perspektiva bi bila še železnica preko Gradca, Maribora in Ljubljane do Trsta. Večji projekt v Podjuni je izgradnja smučišča oz. zimskošportnega centra na Peci. Vemo pa, da je Peca eden najbolj pomembnih rezer-varjev pitne vode. In na to prepustno apnenčasto hribovje, ki kljub vsem reklamam nima zagotovljenega za obmejne avstrijske trgovine v zvezi s slovenskimi trgovci? Če bi slovenskih kupcev ne bilo v Pliberku, bi to bila še večja katastrofa. Če pomislim na leti 1990 in 1991, ko so prihajali celi avtobusi kupcev čez mejo. Ko je velika množica Slovencev podprla EL, jaz kot zastopnik OVP sem vedno poudarjal, da zame ni važno, kako človek govori, ampak kakšen je in kako misli. In tudi v svojem programu nimam recimo kaj konkretnega, da bi rekel, s to točko grem samo med Slovence in gledam, da tam pridobim glasove. Skušal sem kot župan biti odprt za vprašanja manjšine in zame je čisto normalno, da potem tudi v deželnem zboru nadaljujem to linijo. Če bi šlo za manjšinska vprašanja, kako bi glasovali? Odkrito povedano, poslanec je zmeraj bolj ali manj navezan na mnenje stranke. Ampak zame je bolj važno, da že prej v diskusiji znotraj stranke zastopam stališče Slovencev, če je treba. Konkretno, če gre za manjšinski mandat. ÖVP itak poudarja, da bi se obe organizaciji zmenili na eno stališče in potem bi mi tudi bili pripravljeni, da celo zakonodajo spremenimo tako, da bi Slovenci mogli doseči mandat. Vi ste za samostojen manjšinski mandat? Da, čeprav bi kot politik stranke morda moral drugače misliti, ker s tem zgubimo del naših volil-cev. Koroški volilni red je eden najbolj restriktivnih v za naš kraj pričakujem izboljšanje. Potem bo pa morala Avstrija spremeniti vsa uvozna določila, ki so prav v primeru Slovenije izredno restriktivna. Saj danes Romunija laže uvaža v Avstrijo kot pa neposredna soseda Slovenija- Seveda. Reči pa je treba, da to niso samo deželni predpisi, ampak zvezne odredbe. Kljub temu, mi moramo biti iniciativni in zame je to vsekakor naloga za naprej. Podjuna ni samo gospodarsko precej v kotu, sedaj ji grozi tudi tehnološko in ekološko neužiten zalogaj, ki bi turizmu lahko hudo škodoval. To je jugovzhodna železniška tangenta, ki bi Pod- snega, naj bi speljali ogromno smučišče. Ali ne bo to spet ena od tistih nesmiselnih in zgubaških investicij? To je hudo vprašanje, ker po eni strani smo vedno zahtevali, naj se tam nekaj zgradi. Kar je bilo dosedaj zgrajeno, je bilo pametno. Kar pa zadeva še dodatne investicije, to je na slovenski strani, bi jaz bil skeptičen in mislim, da je trenutno zadosti, kar imamo. Sodelovanje med Pliberkom in slovenskimi sosedi je očitno zelo dobro. Kakšen problem so za vas tako imenovani shopi ob meji, zaradi katerih se uradna Koroška pritožuje v Ljubljani, češ da ogrožajo eksistenco obmejnih avstrijskih trgovcev. Kaj pa, če bi Slovenija isto trdila bila vojna, je v trenutku bilo vse zaprto. Tedaj smo videli, v kakšnih težavah smo se znašli, a ne samo v Pliberku, temveč v celotnem obmejnem prostoru. Zato je zame čisto normalno, da ljudje gredo čez mejo, da naši gredo dol kupovat in Slovenci pridejo sem. Če res hočemo imeti odprto mejo, potem moramo tudi biti toliko odprti, da ljudem prepustimo odločitev, kje hočejo kupovati. Ali so ti shopi potem samo političen izgovor? Da, samo to. Shop je shop, na tej ali na oni strani meje. Edino, zaradi česar se ljudje malo mr-dajo, je povečan promet na koncu tedna, ko se iz cele Koroške vozijo čez mejo. Domačini tej cesti iz Pliberka proti meji že pravijo »Marlboro-highway«. Vsaj polovica pliberških trgovcev živi od prekomejnega nakupa. Koliko brezposelnih pa imate trenutno? Med 5-10 %, odvisno od sezone. Pozimi več, poleti manj. Pri nas zelo veliko ljudi dela izven občine, ker v občini nimamo zadosti delovnih mest. Imate občutek, da se je stranka konsolidirala in da se volilci vračajo oz. da prihajajo novi? Do zdaj je bilo tako, in to bomo nadaljevali, da ni nobene koalicije. Zernatto poudarja prosto igro sil. Za po volitvah še ni nobenih dogovorov. Kaj pa osebni stiki z drugimi strankami? Sploh nimam poblemov, se s zastopniki drugih strank pogovarjati. Čul pa sem, da me Schretter apostrofira kot skritega Slovenca (»versteckter Tschusch«). Kako boste reagirali, če bi vas nekega dne res vprašali po vaši nacionalni pripadnosti? To zame sploh ni problem. Zame vsak ve, da sem reprezentant VP in ne skrivam, da znam slovensko, da iz take družine pridem in sem tudi v javnosti poudaril, da sem Korošec, ki govori slovensko, ki ima slovensko materinščino. Kaj vam pomeni etika? Zame je velikega pomena. Da sem odprt, da akceptiram drugo mnenje in človeka. Važno se mi zdi, da ne lažem in da povem stvari tako, kot mislim in jih potem tudi tako držim. Na občini je važno, da beseda drži, če se s kom kaj spravhaš. Brez dialoga ni nobene demokracije. Hvala za pogovor! Mag. Rajmund Grilc Rojen: 27.8.1950 v Lokovicah pri Pliberku Šola: LŠ Libuče gimnazija: Plešivec in Celovec (tam matura) Študij: Dunaj, zgodovina, italijanščina, zahajal tudi v Klub slovenskih študentov Poklic: gimnazijski učitelj v Velikovcu Politična pot: 1979: mestni svetnik v Pliberku 1985: podžupan 1991:župan 1992: predsednik okrajne in podpredsednik deželne VP Nacionalni park Visoke Ture živi „ . , , , ... rave. parka je bilo treba uskladiti z Zamisel o nacionalnem parku v Visokih Turah, ki seje porodila Tirolska je namreč idejo na_ |ivljenskimi gospodarskimi in i podpisom tako imenovane heihgenblutske izjave leta 1971, bo cionalnega parka sprva docela kulturnimi okoliščinami in po-prihodnji ponedeljek, 7 marca, dosegla svoje vsedržavno pri- podredila tehnološkemu raz- goji prebivalstva in z ekološki-znanje in pomen. Tega dne bojo namreč v salzburškem Hollers- voju. Najprej izgradnja dorfer- minujami. Prav to pot dialoga bachu tako imenovane dežele nacionalnega parka, Koroška, Sol- talske elektrarne na Vzhod- s prebivalci regij nacionalnega nograška in Tirolska z zvezno vlado podpisale državno pogodbo nem Tiroiskem in šele potem parka je kot prva šla Koroška o nacionalnem parku Visoke Ture. nacionalni park je bila njena in imela precejšen uspeh. Področje narodnega parka Visoke Ture se razteza po deželah Koroška, Tirolska in Solnograška S tem dnem bo zvezna vlada postala tudi uradno član sosveta nacionalnega parka, kar jo bo sicer finančno obvezovalo, na drugi strani pa bo tako dosti laže dobiti za nacionalni park v Visokih Turah tako imenovano mednarodno priznanje. Pot do državne pogodbe o nacionalnem parku Visoke Ture je bila dolga in težavna in potrebni so bili nešteti pogovori in prepričevanja tako med prebivalstvom v conah načrtovanega nacionalnega parka kot tudi v političnih vrhovih posameznih zveznih dežel in zvezne vlade. Kot prva je leta 1981 Koroška udejanila heiligenblutsko izjavo, tri leta zatem Solnograška in šele leta 1992 Tirolska. In prav ta časovni razmik in tirolski primer prav dobro ponazarjata razvoj in spremembo odnosa politike do na- deviza. To je seveda izzvalo hude domače in mednarodne proteste, legendaren je prav nastop dorfertalskihžena. Šele ko je takratni minister za gospodarstvo Robert Graff dokončno preprečil zabetonira-nje Dorfertala, je tudi na Tirolskem steklo uresničevanje nacionalnega parka. V bistvu je tudi tu, kot povsod drugod, čepel hudič v detajlu. Idejo nacionalnega Danes na območju nacionalnega parka tehnološki posegi v naravo kot so to izgradnja cest, gradnja liftov ali elektrarn, niso več možni, uspelo pa je obdržati prebivalstvo in ga smotrno vključiti v življenjski tok določenega kulturnega prostora. S tem se nacionalni park Visoke Ture pa tudi Noki (Nockgebiet) bistveno razlikuje od še veljavnih norm mednarodne zveze nacionalnih par- kov IUCN, ki izhajajoč iz ameriških danosti (še) zagovarja izključitev človeka iz življenjskega cikla v nacionalnem parku. Tako stroga merila so brezdvomno smiselna in možna v neskončnih neposeljenih planjavah in področjih drugih celin, za evropske razmere pa so kratkomalo nesprejemljiva. Posledica bi bili zgolj odtujeni rezervati. Zato je pričakovati, da bo IUNC pri dodeljevanju mednarodne licence nacionalnim parkom začela upoštevati regionalne pogoje. Nacionalni park Visoke Ture v celoti meri 1800 km, od tega odpade dobra tretjina ali 600 km na Koroško, kjer zaobjema območje šestih občin: Heiligenblut, Großkirchheim, Mörtschach, Winklern, Mallnitz in Malta. Ker pa je članstvo v nacionalnem parku prav zaradi obdelovalnih in drugih premij vse atraktivnejše, hočejo tudi občine Zgornja Bela (Obervel-lach), Blate (Flattach) in Ran-gersdorf priti v območje parka. To pa je po deželnem zakonu možno le po strogih in dolgotrajnih preverjanjih. Za nacionalni park Visoke Ture in za Noke (Nockgebiet), drugi nacionalni park na Koroškem, je trenutno iz deželnih sredstev in zveznega proračuna posebej zagotovljenih okoli trideset milijonov šilingov (ena tretjina odpade na Koroško), ki so namenjeni za raziskovalne projekte in tekoče načrte. Nadalje bo v bivši Lieberman-novi vili v Mallnitzu zgrajen upravni center parka, v Heili-genblutu pa je firma Jacobs prevzela sponzorstvo za posebno informacijsko centralo. Uprava nacionalnega parka izdaja številno informacijsko gradivo o rastlinstvu, živalih in geoloških posebnostih parka, ki ga v okviru „šole v naravi“ (Landschulwochen) letno obišče okoli pettisoč učencev. Franc Wakounig Koroško Meškovo leto Franc Ksaver Meško (28.10. 1874 Ključarovci pri Ormožu -12. 1. 1964 Slovenj Gradec), po rojstvu torej komaj kaj starejši Cankarjev (1876) in Župančičev (1878) sodobnik, je vse svoje zrelo življenje povezal s Koroško. V Celovcu je 1898 doštudiral bogoslovje in takoj nastopil svojo prvo duhovniško službo v Skocijanu pri Klopinjskem jezeru. Koroške fare so se mu zatem kar vrstile: Kneža (Gnesau), samostan v Grebinju, Št. Daniel nad Prevaljami (današnji Šentanel), nato pa daljše obdobje 1906-1919 Marija na Zilji s krajšo prekinitvijo 1916, ko je bil zaradi zavednega slovenstva obdolžen veleizdaje in zaprt. V času čedalje hujše slo-vensko-nemške napetosti si je moral leta 1919 z begom čez Karavanke reševati življenje. Po krajšem službovanju v Tinjah in Dravogradu se je 1921 ustalil kot župnik na Selah nekako na pol pota med Kotljami in Slovenj Gradcem. Z izjemo mučnega obdobja II. svetovne vojne, ko so ga Nemci spet Fran Ksaver Meško zaprli in izgnali, je v tem tihem gorskem kraju pod Plešivcem med svojimi farani nekoliko odmaknjeno preživel ves preostali del svojega spoštljivo dolgega življenja. Tako torej letos doživljamo 120-letnico Meškovega rojstva in 30-letnico smrti in v slovenjgraški občini so se odločili za niz prireditev v počastitev njegovega spomina. Prva je bila sredi januarja v cerkvi in ob grobu na Selah, v začetku fe- bruarja pa so v Knjižnici Ksa-verja Meška v Slovenj Gradcu odprli pregledno razstavo o njegovem življenju in delu. Prav tako so v Meškov spomin potekale letošnje slavnosti ob slovenskem kulturnem prazniku (Sele, Mislinja), med njimi tudi osrednja 6. februarja v slovenjgraškem kulturnem domu. To prireditev je izvirno zasnoval koroški domačin, filmski režiser Igor Prodnik, in z odlomki iz Meškovih pisem in del izvajal Robert Valtl, čedalje opaznejši slovenski gledališki igralec, sicer pa kot Ivo Ban prav tako doma v Slovenj Gradcu. Pravo presenečenje tega zares lepega večera pa je bilo v celotno dogajanje vpleteno predavanje širši javnosti doslej neznanega filma z Meškom na Selah v zadnjem ali predzadnjem letu življenja. Na tej Prešernovi proslavi so kulturnim delavcem občine Slovenj Gradec podelili letošnje Bernekarjeve nagrade in med prejemniki je tudi Mirko Tovšak za vlogo v Meškovi igri Pri Hrastovih, ki jo izvaja kulturno društvo iz Mislinje. Druge Meškove prireditve se bodo vrstile še skozi vse to jubilejno leto, nekatere v sodelovanju z rojstno ormoško občino. Zaradi svojega pomembnega književnega ustvarjanja in preprostega ter v obdobjih preganjanja trdega življenja je bil Meško kot pravi ljudski človek vedno izredno priljubljen. Z ganljivo spoštljivostjo sta svoje obiske pri njem opisala tudi Prežihov Voranc in Janko Messner. Kot pisatelj sodi med najpomembnejše ustvarjalce slovenske mladinske književnosti (Mladim srcem), v določenih obdobjih pa je bil tudi sicer med najvidnejšimi književniki domala na vseh področjih - roman, povest, pesništvo, igre, ki jih vse po vrsti preveva močna ljubezen do domovine in materinega jezika. Seveda podrobnejša obravnava del presega okvir mojega prispevka, naj pa tu vendarle opozorim na nekatera prav značilno povezana s Koroško. V slogu moderne je 1900 v Ljubljanskem zvonu objavljal ciklus čustvenih pesmi Ob Klopinjskem jezeru. Z Marije na Bistrici jim je pozneje dodal slovenstvu namenjene sonete Klic z narodne meje. Že pred tem se bivanje na Šentanelu nepo- sredno odraža v romanu Na Poljani kot tudi koroške razmere nasploh v igri Na smrt obsojeni. Poletu 1930 je pisal bolj malo, vendar je tudi zadnja njegova knjiga - zbirka novel V koroških gorah (1950) že z naslovom spet koroška. Meškovih del na slovenskem književnem trgu skorajda ni najti. Zdajšnja izjema je le roman Kam plovemo?, ki je lani izšel pri založbi Mihelač. Seveda bo potrebnih več ponatisov in najbrž je čas dozorel tudi za njegova širše zasnovana (i)zbrana dela. Za slovenske osnovne in srednje šole na obeh straneh koroške meje pa bi bila gotovo zanimiva „projektna“ naloga raziskati, koliko je še Meškovih sledi v koroških krajih službovanja, predvsem v župnijskih kronikah bi se moralo še kaj najti. Na tej osnovi lahko nastane privlačna učna ura, povezana z Meškovimi „koroškimi“ in drugimi deli in dokumentirana s priložnostnim glasilom, kot je to svoj čas storila šola na Selah. Navsezadnje si Meško več pozornosti na glede na jubileje zlasti na Koroškem nedvomno zasluži. Franček Lasbaher Strindberg: Gospodična Julija - premiera V Celovcu je po Achternbu-schevi SUSN doživela premiero nova uprizoritev Mladinskega gledališča iz Ljubljane. „Zunaj je norišnica,“ pravi Jean v začetku drame. A umik v notranjost je še hujša norišnica, psihološka vojna na življenje in smrt. Gospodična Julija, aristokratska hči, razvajena, naduta, ukazovalna in pripravljena poniževati, najde v devotnem služabniku svojega mučitelja. Julija je v začetku natančno taka, da bi ji človek primazal dve okrog ušes, da bi se malo streznila. Pod tem oblastniškim ha-bitom je ranljiva, ujeta in razpeta med konvencijo in hrepenenjem po ljubezni. Ne Jean, ki mu socialni vzpon pome- ni življenjski cilj in ki trpi zaradi neuresničene mladostniške ljubezni, ne duševno scefrana Julija nimata resničnega poguma, da bi premagala zlo, ki je zraslo na hrepenenju. Edvard Miler se je v svoji režiji postavil na stran Julije -ona podleže, pogine kot ranjena žival v dvoboju med spoloma. Nemega krika noče slišati nihče, vsak rešuje svojo kožo. V času, ko je večina gledaliških predstav prirejenih predvsem za oko, je Miler prepustil glavno nalogo igralcu. Subtilno niansiranje čustev brez sence patetike je bilo vodilo predstave; gledali smo najžlahtnejšo gledališko igro, kateri je bilo vse drugo, začenši pri sceni (Meta Hočevarjeva), podrejeno in le v oporo. In to ni čisto samoumevno. Nataša Barbara Gračnerje s skoraj neverjetno intenziteto odigrala Julijo, ki je obenem mučena in ki muči. Pavle Ravnohrib, ponižen in prezirljiv, da zaboli skoraj fizično, je bil veličasten v detajlih, odlična Maruša Oblak, kuharica, kateri je življenje enostavno, zakomplicira se samo ob soočenju z duševnimi prepadi gospodarice in slutenju Jeanove nedosegljivosti, ženska, ki bere moškemu želje iz oči in se jim podreja brez pridržkov. Predstavo si lahko ogledate še do vključno 6. marca in je pravzaprav obvezen termin za vsakega, kije vsaj malo kulturno zainteresiran. S.W. Jože Wakounig - 85. letnik Jože Wakounig, pd. Kovačv Mlinčah v Podjuni, je te dni praznoval svoj 85. rojstni dan. On je eden izmed najstarejših občanov žitrajske občine. V njegovem življenju je razpeto skoraj celo stoletje, ki je poleg velikih političnih, socialnih in gospodarskih dosežkov tudi polno največjih tragedij za človeštvo. Joža Wakounig je s svojo starostjo živa priča polpreteklih in sedanjih dogodkov, katerih razvoj je pogostokrat le težko dojemljiv. Zelo rad pripoveduje o tistih dogodkih in doživetjih, ki so tesno povezani z novejšo zgodovino slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dogajanja okrog plebiscita so bila predvsem za družine, ki so leta 1920 glasovale za priključitev južne Koroške k Jugoslaviji, skoraj nevzdržna. Škodoželjnost in posmehovanje sta bila po izidu glasovanja na dnevnem redu. Za slovenske obrtnike je bilo dolgo težko in tesno, preden se je narodnopolitična nestrpnost vendar- Jože Wakounig iz Mlinč le nekoliko umirila. Joža Wakounig, ki se je izučil za kovača in prevzel kovačnico, je s spretnostjo in preudarnostjo vodil domačo obrt. Pri kulturnem društvu „Danica“ se je do „anšlusa“ Avstrije leta 1938 udejstvoval kot igralec. Skoraj 4 leta je bil v nemški vojski. Po vojni sta skupaj z ženo Pepco Wakounig na novo preuredila kovačnico in kmetijo. Doraslo jima je dvanajst otrok, od katerih je večina zaključila Slovensko gimnazijo.. Joža Wakounig je kljub svoji starosti še vedno delaven. Najbrž ga ravno delo ohranja čilega in zdravega. K praznovanju rojstnega dneva je prišel tudi žitrajski župan Herbert Lepitschnig in mu zaželel vse najboljše. Tudi uredništvo in bralci/bralke Slovenskega Vestnika se pridružujejo številnim čestitkam! „Al Capone“ Ali bi se Al Capone, slavni chikaški gangster v dobi ameriške prohibicije, obračal v grobu ali pa bi morda celo ploskal? To se ne ve - in bojda tudi nikoli ne bomo zvedeli. Nekaj pa od sobote, 27. februarja naprej vemo: istomenski trio mladih slovenskih virtuozov zna s svojim načinom igranja klasičnih in modernih skladb navdušiti publiko. Dvoje gosel (v ljudskem jeziku tudi violina) in en čembalo (po domače ber-da ali krava) in veliko znanja in v Šentjanžu fantazije - to je vse, kar ta „štrajhtrio“ potrebuje za nastop. No, pa stojala, kamor položijo note, da jim niso v napoto in da ima vse svoj red. V soboto je „štrajhtrio“ nastopil v šentjanškem kulturnem središču, to je v stari ljudski šoli. Večer je bil živ dokaz, da klasična muzika, dobro in s fantazijo zaigrana, pa čeprav je krepko odtujena genialnemu izvirniku Mozarta ali drugih muzikalnih velikanov, na primer Straussa, pritegne publi- ko, najsi je to mladina ali srednji vek. Predvsem s sodobnimi skladbami kot Yester day, My way, Tango so se novopečeni absolventi ljubljanske glasbene akademije postavili kot izjemni mojstri glasbil, saj so iz njih izvabili takorekoč vse, kar je bilo glasbeno in izrazno možno. Da so morali dodati več skladb in da jih je publika kar nekajkrat priploskala nazaj pred zaveso (ki je ni bilo, a se temu tako reče), samo potrjuje, da so navzoči poslušalci bili zadovoljni in je večer uspel. Pa še kako! wafra Zloba in nevrotična zavist „Slovensko ministrstvo financira SPÖ“, tako je zapisal „naš tednik“ v zadnji številki. Vzrok za to tendenciozno in neresnično informacijo pa naj bi bilo gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča s Šeherezado v celovškem Mestnem gledališču. Ker so (po tednikovi logiki) bile socialdemokratske ženske eden izmed prirediteljev gostovanja, „naš tednik“ zlobno in brez sramu sugerira bralcem, da slo-venskp ministrstvo podpira predvsem politično stranko, ker se je del te stranke (ženske) odločil za gledališko gostovanje iz Slovenije. Zato ni čudno, da je „naš tednik“ zamolčal prireditelje Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo slovenskih žena in druge soprireditelje. verjetno je skušal ustvariti videz, da gre za strankarsko-poli-tično in ne kulturno akcijo. Popolnoma odveč se mi zdi utemeljevati, da se v primeru gostovanja Šeherezade v Celovcu ni zgodilo prav nič drugega kot to, da smo imeli priložnost videti slovensko gledališko uspešnico, ki je povsod, od Londona preko Španije, Italije, Moskve pa do Latinske Amerike žela uspehe in bila deležna odličnih kritik. In pri tem prav nič ni pomembno, kdo „ima zasluge“ za gostovanje. Vendar pa ne gre zamolčati dejstva, da so za to gostovanje tokrat poskrbele socialdemokratske ženske skupaj s SPZ in drugimi organizacijami. Morda pa bo to zastrto obzorje „našega tednika“ postalo nekoliko bolj jasno, če si prikličemo v spomin dejstvo, da je pred dvema letoma tedaj še novi intendant celovškega mestnega gledališča želel v sodelovanju s SPZ in KKZ povabiti Šeherezado v celovško mestno gledališče. In to s polno organizacijsko in finančno odgovornostjo za gostovanje. Ni mu uspelo, ker so tedaj predstavniki KKZ temu predlogu nasprotovali. Tokrat pa je šlo, ker je SPZ podprla pametno pobudo socialdemokratskih žensk in je tudi finančno prispevala manjši delež, da je medna- rodna gledališka uspešnica našla pot tudi v Celovec. Finančna podpora s strani ministrstva za kulturo v Sloveniji, ki še ni zagotovljena (nt“ novinarsko neodgovorno izjavlja neresnico), je brez pridržka za to gostovanje prav tako utemeljena kot bi bila podpora, če bi to gostovanje organizirale 0VP-ženske. Za finančno podporo Šeherezadi pri ministrstvu za kulturo v Sloveniji je zaprosila SPZ, kjer so pristojni organi izrazili mnenje, da je gostovanje Šeherezade v Celovcu v interesu Slovenije, saj gre za kulturno reputacijo Slovenije z mednarodno uspešnico preko slovenskih državnih meja. Zato se mi zdi povsem banalno in nepotrebno pojasnjevanje, da je ministrstvo pripravljeno finančno podpreti edinole Šeherezado, ne pa SPÖ. Seriozno in novinaki etiki odgovarjajoče bi bilo, če bi „naš tednik“ zapisal, da končno tudi nemškogovo-reči krogi in njihove strukture, v tem primeru socialdemokratske ženske, postajajo iniciativni tam, kjer koroški Slovenci doslej s političnimi zahtevami po kulturni izmenjavi med Koroško in Slovenijo nismo bili uspešni. Namesto tega pa ena sama zavist, ki si jo je mogoče razlagati samo s slepo volilno ihto, nekako v smislu gesla, kar napravi moj politični nasprotnik, tudi v kulturi ne more biti dobro. Zdi pa se, kakor lahko sklepam iz članka v „nt“ na L strani, da sta postali Trunkova in Blatnikova rdeča ruta za tiste kroge, ki jim je integracija, sodelovanje in sožitje trn v peti. Tam je zapisana namreč trditev, da sta obe ženski kot „članici delegacije“ ob Scholtnu izkoristili obisk v strankarsko politične namene. Zamolčana je resnica, da sta prav ti dve organizirali obisk zveznega ministra na dvojezičnih šolah, kjer so ga navdušeno in prisrčno fprejeli. To so znamenja vse večje ošabnosti in pristranskosti, ki s političnim koristolovstvom ogrožajo kulturo sožitja. Janko Malle Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Reduktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30, 33,34 in 40, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30,33 in 40, telefaks 0463/51430071. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil.) za Slovenijo Štrajhertrio Al Capone je v Šentjanžu nudil publiki čudovito glasbo Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Četrtek, pri Joklnu Iztok Mlakar - predstavitev nove kasete oz. CD KDZ Celovec 3.3. v Celovcu 20.00 Četrtek, v Domu Lepote velike praznine - skozi Saharo: ena od Dom v Tinjah 3.3. v Tinjah zadnjih velikih pustolovščin današnjega časa; 19.30 predavatelj Mirko Bogataj Petek, v farnem domu Iztok Mlakar - predstavitev nove kasete oz. CD SPD „Rož" 4.3. v Šentjakobu 20.00 Petek, v Domu Koncertni večer-Schubert, Mendelsohn-Bar- Dom v Tinjah 4.3. v Tinjah tholdy, Lortzing, Mozart, Wagner: Johannes Thon 19.30 hauser, bariton; Bruno Petrischek, klavir Petek, Javna dvojezična Dan odprtih vrat med 8.00 šola Celovec in 10.00 Sobota, v restavraciji Redni občni zbor Zveze koroških partizanov ZKP 5.3. „Volkskeller“ 9.30 v Celovcu Sobota, pri Kovaču Neal - Ferner- Militarov: Trije vaški svetniki; Gled. ob Dravi, SPZ 5.3. na Obirskem režija Peter Militarov; SPD V. Polanšek, 19.30 gost.: Gledališče ob Dravi Sobota, v kulturnem domu Predavanje „Zgodovina koroških Slovencev“; SPD „Radiše" 5.3. na Radišah predava dr. Teodar Domej, Pedagoški institut 19.30 Celovec Sobota, pri Florjanu Pevska revija „Od Pliberka do Traberka“ SPD „Edinost“ 5.3. vVogrčah sod.: MoPZ Valentin Polanšek, dekliški zbor Ka- 19.30 rantanija, Koroški oktet Ravne, MoPZ Vres iz Pre- valj, Šentanelski pavri Sobota, v ljudski šoli Koncert pihalnega kvinteta Akademije za Glasbena šola, 5.3. v Bilčovsu glasbo iz Ljubljane; sod.: Alenka Zupan (flavta), SPD Bilka 19.30 Tanja Petrej (oboa), Dušan Sodja (klarinet), Boštjan Lipovšek (rog), Jure Mesec (fagot) Sobota, v Ij. šoli Začetek 22. globaškega kulturnega tedna 5.3. v Globasnici (prireditve do nedelje, 20.3.) 19.30 Nedelja, v Domu Koroška poje-osrednji koncert KKZ KKZ 6.3. v Celovcu 14.30 Nedelja, planina 16. pohod Arihova peč SPd „Celovec" 6.3. Bleščeča SPD „Rož" Nedelja, v stari šoli Kipling: Radovedni slonček; SPD „Šentjanž“ 6.3. v Šentjanžu gostuje lutkovna skupina „Mi smo mi“ iz Celovca 9.30 Torek, v kulturnem domu Proslava „Dneva žena“; Zveza slov. žena 8.3. na Radišah spored oblikuje domače društvo 14.00 Sreda, v Domu Predavanje in diskusija: 1938-Avstrija ali Nem- Dom v Tinjah 9.3. v Tinjah čija? Po Schuschniggu za Hitlerja? Iz serije pre- 19.30 davanj „Dileme koroške zgoodvine" predava dr. Teodor Domej, Pedagoški institut v Celovcu Sobota, v kult. domu J.B.P. Moliere: George Dandin ali kaznovani SPZ 12.3. v Šentprimožu soprog; gostuje šentjakobsko gledališče iz SPD „Danica" 19.30 Ljubljane; režija Janez Mejač Sobota, v stari šoli Koncert skupine „Die Interpreten“ z Bavarskega SPD „Šentjanž“ 12.3. v Šentjanžu - bavarska narodna glasba Nedelja, v farni dvorani J.B.P. Moliere: George Dandin ali kaznovani SPZ 13.3. v Pliberku soprog; gostuje šentjakobsko gledališče SPD „Edinost" 20.00 iz Ljubljane; režija Janez Mejač Sreda, v Mladinskem Predstavitev filmov „Govorice - Das Gerücht“ „Film Mladje“, KDZ 16.3. domu in „Karavanke"; barvna igrana filma 20.00 v Celovcu Četrtek, v alternativnem Slovenski film „Krč“ 17.3. kinu 21.00 v Celovcu Sobota, pri Miklavžu A. Wesker: Korenine; premiera. 19.3. v Bičlovsu Nast. gledališka skupina SPD „Bilka"; 20.00 režija Franci Končan S L O V K N S K K O I) I) A J F 18.10-19.00 Četrtek, 3.3. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 4.3. Kulturna obzorja Sobota, 5.3. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 6.3. 6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (Jože Andolšek) 18.10-19.00 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 7. 3. Vindišarščina - pomožna ideologija ali narodno izdajstvo? Torek, 8.3. Partnerski magazin Sreda, 9.3. Društva se predstavljajo O O o D Zveza sovenskih žena Tarviser Str. 16 9020 Klagenfurt/Celovec Vabilo na proslavo ob DNEVU ŽENA, ki bo v torek, dne 8. marca ob 14. uri v kulturnem domu na Radišah. Kulturni spored bo oblikovalo domače prosvetno društvo. Prisrčno vabljene! Organizirale bomo avtobusni prevoz iz Podjune preko Celovca na Radiše. Prosimo, da se za avtobus prijavite do petka 5. 3. 1994. Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabi na Seminar o zemlji II: kolobarjenje in bilanca gnojil (za absolvente prvega seminarja) v petek, 11. marca in soboto, 12. marca od 9. do 16 ure v gasilskem domu pri Dobu pri Pliberku Referata: Ing. Franz Schwameis, Ing. Josef Zöchbauer (Distelverein, Nižja Avstrija) Vsebina: 11. 3.: načrt za kolobarjenje, bilanca gnojil, bilanca dušika, izračunana za vzorčne kemtije; 12. 3.: kolobarjenje, bilanca dušika in gnojila, izračunana za posamezne kmetije (udeležence seminarja) Prispevek: 600 šil.; Prijave najkasneje do srede, 9. 3., pismeno ali telefonsko na: KIS, Dr. Joško Tischler Park 1,9020 Klagenfurt/Celovec, Tel.+Fax: 0463/382438. Slovensko kulturno društvo v Globasnici in SPD „Edinost“ v Štebnu 22. Globaški kulturni teden od 5. do 20. marca 1994 sobota, 5. marec 19.30 Koncert zborov iz zamejstva Otvoritev Globaškega kulturnega tedna Nonet “Črnjanski pobi“, MoPZ „Franz Leder Lesičjak“, MePZ „Peca“ in „Nediški pubi“ iz Benečije ljudska šola v Globasnici ponedeljek, Odprtje razstave slik 7. marec Marjetke in Andreje Dolinar iz Argentine in 19.00 odprtje društvene knjižnice ter predstavitev bral- ne akcije; glasbeni okvir: Monika Schmautzer -citre, MoPZ „F. Leder Lesičjak“ Posojilnica v Globasnici petek, 11. marec 19.30 Predavanje/Vortrag Umweltschutz nur auf Kosten der Bauern und Haushalte. Wasserschongebiet, Kanalanschluß, Trinkwasserversorgung kontra Wirtschaft und Industrielobby. Es diskutieren Vertreter der Bauern, des Landes und der Gemeinden gostišče Juenna v Čepičah sobota,, 12. marec 19.30 Komedija Rene de Obaldia: Veter v vejah sasafrasa Nastopa: gledališka skupina KPD „Planina“ iz Sel farna dvorana torek, 15. marec 20.00 Predavanje/Vortrag Rak - ozdravljiva bolezen? Ist Krebs heilbar? predava dr. Maria Bakondy gostilna Stekel v Čepičah četrtek, 17. marec 19.30 Janez Janša Obrambni minister Republike Slovenije bo predstavil svojo knjigo „Premiki“; glasbeni okvir: MePZ „Peca“ gostilna Soštar v Globasnici sobota, 19. marec 14.30 Otroški popoldan - „Skrinjica želja“ oblikujeta Pavli Zablatnik in čarodej Grega Mladinski popoldan oblikujeta Sten Vilar in Franci Končan gostilna Soštar farna dvorana sobota, 19. marec 17.00 Koncert skupine „4 Problems“ gostilna Soštar sobota, 19. marec 19.30 Filmski večer MePZ „Peca“ in folklorna skupina na turneji po Ameriki in Kanadi; film bo predvajal Folt Božič gostilna Soštar v Globasnici nedelja, 20. marec 14.30 Družinsko petje nastopajo družine iz bližnje okolice gostilna Soštar v Globasnici Ana Blatnik v deželni zbor! V stranki vidim odprtost, kj dovoljuje različno mišljenje m pospešuje prostost ustvarja fcev. Zato podpiramSBÖ in kandidatko SAno Blatni}£ Gustav Janus ‘BodpiramSA.no Blatnik ker ßoncno vidim zensko na vidnem mestu v politiki. Irene Žele Unsere (jeseüscfajt besteht aus ‘Männern und Jrauen. Ts ist wichtig, daß die politische SArbeit im Kärntner Landtaggemeinsam von Mauen und Männern erarbeitet und gestattet, ivird. Prim.Dr.Franz W ieser Občudujem angažma SAne Blatnik da se uveljavlja tudi v strukturah, ki n iso vedno naklonjene. Dr.Helga Mračnikar ...sie ist eine [Frau und es ist wichtig und notwendig, daß [Frauen im [KärntnerLandtag daspolit ische Leben MitgestaCten. Josef Gutenbrunner SAm ‘Blatnikovi za volitve mnogo glasov kpt priznanje za njeno srčnost, njeno javno slovensko besedo v prizadevanju za enakost in bratstvo med koroškima narodoma. Janko Messner Plačan oglas Sodelovanje na deželnem tekmovanju v Celovcu Uspešni nastopi Glasbene šole Učenci Glasbene šole so pred kratkim pokazali svoje znanje kar v petnajstih krajih Koroške, od Pliberka, preko Celovca in Radiš do Straje vasi na Zilji. Množica, skoraj 400 učencev glasbene šole, je poslušalce - večinoma starše -navdušila s svojimi izpiljenimi nastopi, kar dokazuje, da kvaliteta pouka vedno bolj raste. Zlasti veliko nastopajočih (preko 30) je bilo v Mladinskem domu, kjer so se prvič predstavili tudi trije mladi tolkalci na malem bobnu, ki jih od jeseni dalje poučuje prvi tim-panist Slovenske filharmonije Josip Mihelčič. Zlasti številni so bili tudi pianist in kitarist. Med publiko smo pozdravili tudi generalnega konzula Republike Slovenije g. Jožeta Jeraja. Prostor na odru telovadnice je bil kar premajhen za številne poslušalce. Zanimiv je bil tudi nastop učencev oddelka Šentjakob v društveni sobi nad Posojilnico, na katerem je poleg dobrih pianistov, kitaristov, violinistov, harmonikarjev in flavtistov nastopil zelo dobri trio klarinetistov (Daniela Reichmann, Marko Oraže, Marko Kassl) in harmonikar Albert Korenjak iz Borovelj. Zaigral je svoj ce- lotni program za deželno tekmovanje Koroške, ki bo 3. in 4. marca v Deželnem konzerva-toriju v Celovcu. Poleg Alberta bo iz slovenske glasbene šole na tekmovanju sodelovala tudi mala pianistka Barbara Boštjančič iz Bilč.ovsa. Zadovoljni smo, da tudi naši učenci lahko sodelujejo na deželnem tekmovanju Koroške skupno z ostalimi koroškimi glasbeniki. Glasbena šola bo skupno s SPD „Bilka“ ta teden organizirala še en koncert. V soboto, 5. marca, bo ob 19.30 uri v ljudski šoli v Bilčovsu gostoval pihalni kvintet Akademije za glasbo iz Ljubljane, v katerem igrajo flavtistka Alenka Zupan iz Kopra, oboistka Tanja Petrej iz Velenja, klarinetist Dušan Sodja iz Loga pri Brezovici, hornist Boštjan Lipovšek iz Radeč pri Zidanemu mostu in fagotist Jure Mesec iz Vrhnike. Vsi so že prejeli prve nagrade na slovenskih državnih tekmovanjih in že večinoma igrajo v raznih poklicnih ali amaterskih orkestrih. V Bilčovsu bodo prvič skupno zaigrali. Nastop bo zlasti zanimiv za mlade Korošce, saj oboo, rog in fagot zelo redko slišijo, v glasbeni šoli pa teh instrumentov tudi še ne poučujemo. Lovro Sodja i' U > = CAHU y * jjS** Spori | |L. TwiMtifr' M s ,;0**NN£580*K> JOHANNESBURG °plc h AitfTU Peter Wrolich je poslal pozdrave iz Južne Afrike &ETOIZACIJA IN Manjšine morajo vtdno znova izterjati pravice s pomočjo ustavnih pritožb. KONFLIKTI - ALI NOVA Da se mora manjšina teh sredstev posluževati, je pravi škandal in dokaz za neustrezno KULTURA SOŽITJA NA in neodgovorno politiko v odnosu do narodnih manjšin. To hočemo Zeleni spremeniti. TEREZIJA STOISITS: „Manjšine morajo vedno znova izterjati pravice s pomočjo ustavnih pritožb. Da se mora manjšina teh sredstev posluževati, je pravi škandal in dokaz za neustrezno in neodgovorno politiko v odnosu do narodnih manjšin. To hočemo Zeleni spremeniti. Zato prosim da glasu jete za Zelene. Vaš glas odloča.“ KOROŠKEM? Zato prosim da glasujete za Zelene. Vaš glas odloča. DIE GRÜNEN - ZELENI, DELOVNI KROŽEK MANJŠIN ZELENIH, Priesterhausgasse 1/1, 9020 Celovec Tel 0463/515326, Fax 0463/504619 Univerzitetni kulturni center UNIKUM vabi na predstavitev videoinštala-cije Thomasa Woschitza Ölfilm. 10 Trugbilder Nekdanja mestna garaža Liegl na Völkermarkter-ringu je prizorišče te vide-oinštalacije, ki jo nudi UNIKUM v okviru serije „Bodenproben“. Površina 100 m2 služi za predvajanje prav za to priložnost posnetega filma. Delo se tematsko suče okrog fate morgane, okoli „arhetipičnih fantazijskih prividov, ki varajo človeštvo že od vekomaj“. Premiera: 18. marca 1994 ob 20.30 Ponovitve: od 19. do 22. marca, vselej od 18.00 do 20.30 Glasba: Helge Hintereg-ger in Franz Hautzinger. PLAČAN OOI-AS Smučarski skoki Franci Wiegele zmagovalec pokala Za 40-letnico svoje ustanovitve in v spominu svojemu ustanovitelju dr. Janku Wiegeleju je v nedeljo, 27. februarja 1994 Športno društvo (ŠD) Zahomc na 50 in 75 metrski skakalnici na novem skakališču priredilo 36. skoke za Ziljski pokal. Tekmovanje je štelo za pokal industrije. 1 na 75 metrski skakalnici. Mednarodne priredit- Dosegel ga je domačin ve, poleg skakalcev iz Franc Wiegele z 78 metri, Koroške in Zgornje Av- ki je v obeh skokih pristal strije so sodelovali tudi na tej daljavi pred doma-športniki iz Slovenije, se činoma Giinterjem Kai-je udeležilo 43 skakalcev serjem in Thomasom Ku-v skupinah šolarji I in II. glitschem. mladinci I in II ter splošni A že zahomški pod-razred. mladek zna zmagovati. Skakalnici sta bili ču- Pri mlajši šolarjih je zma-dovito pripravljeni in gal Hans Millonig (ŠD organizatorji so na tihem Zahomc) pred Jiirgenom pričakovali nov rekord Podesserjem in Klausom Smučanje Šentjanško društveno prvenstvo Birgit Filipič in Joži Partl društvena prvaka. Rezultati: Bambini - dekleta: 1. Nadja Kuess, 2. Ricarda Rust, 3. Catrin Wutte; bambini - dečki: 1. Mathias Wutte, 2. Christof Krasnik; otroci 1:1. Bianca Genti-lini, 2. Martina Poluk; 1. Roman Stingler, 2. Michael Sablatnik, 3. Patric Reichmann; otroci II: 1. Isabell Sablatnik, 2. Karin Horn-böck, 3. Barbara Boštjančič, 1. Mario Gentili-ni, 2. Christian Köfer, 3. Roman Kropivnik; šoalrke I: 1. Katrin Rust, 2. Angela Wieser, 3. Katja Kropivnik; šolarji I: 1. Patric Dou-jak, 2. Markus Stan-schek, 3. Aleksander Schönlieb; šolarke II: 1. Brigitte Esel, 2. Eva Moschitz; šoalrji II: 1. Marjan Kropivnik; mladina I:;. Birgit Filipič (najhitrejša dneva), 2. Tatjana Zablatnik, 3. Karin Kruschitz, 1. Peter Moschitz; ženske II: 1. Inge Lauri tsch; ženske spl. sk.: Dominike Žnidar, 2. Patricia Meschnig, 3. Britta Wutte; moški III: 1. Otto Sablatnik; moški II: 1. Gusti Za-blatnik, 2. Hermann Pir-ker, 3. Hanzi Pscheider; moški I: 1. Joži Partl, 2. Hanzi Obiltschnig, 3. Norbert Lauritsch; moški spl. sk.: L Tomi Pscheider, 2. Martin Mo-chitz, 3. Tomi Partl; snowboard - smučarska deska: L Eva Moschitz, 2. Andrea Gabriel, L Martin Mochitz, 2. Martin Gabriel, 3. Hanzi Obiltschnig. Rožanski pokal Tokrat je tekmo za rožanski pokal priredilo ŠD Šentjanž, vendar ne na domačem smučišču, temveč v Podnu. Otroci I - dekleta: 1. Stefanie Fritz, 2. Christiane Scheriau (obe Borovlje), 3. Vanessa Fertschnig (Rož), 4. Bianca Gentili-ni (Šentjanž), 5. Michaela Mautz (Sele); otroci I - dečki: 1. Mario Pucher, 2. Thomas Gu-etz (oba Borovlje), 3. Roman Stingler, 5. Michael Sablatnik (oba Šentjanž), 7. Armin Ora-že (Sele); otroci II - dekleta: 1. Carina Lausegger, 2. Katarina Werdenig (obe Borovlje), 3. Katrin Röttig, 6. Isabell Sablatnik (obe Šentjanž), 9. Melanie Dovjak (Sele); otroci II-dečki: L Peter Erjautz (Borovlje), 2. Marko Roblek (Sele), 3. Heinz Ruess (Borovlje), 4. Friedrich Mak (Sele), 7. Mario Gentilini (Šentjanž); šolarke I: 1. Christine Michenthaler, 2. Beate Dorfegger (obe Borovlje), 3. Katrin Rust (Šentjanž), 4. Simone Wassner (Sele); šoalrji I: L Mario Plasch, 2. Peter Pucher (oba Rož), 3. Patric Dovjak, 4. Aleksander Schönlieb (oba Šentjanž), 5. Markus Slanschek (Šentjanž), 8. Florian Mak (Sele). Birgit Filipič v izredni formi Preteklo soboto sta se Birgit Filipič in Tatjana Zablatnik udeležili superveleslaloma na Štajerskem (Reiteralm), kjer sta se izvrstno odrezali. Filipič je osvojila prvo, Zablatnik pa tretje mesto. Kostynskim (oba SV Beljak). Skupino starejših šolarjev so dominirali Mathias Mamedof, Wolf Franz (oba SV Beljak) in Markus Grieshofer (Zgornja Avstrija). Mamedof Mathias je zmagal tudi pri mlajših mladincih pred Mariom Friedwagnerjem (Zg. A.) in Igorjem Cuznarjem (SK Triglav Teling). Pri starejših mladincih je bil naraščaj iz Slovenije najmočnejši. Zmagal je Uroš Rakovec pred Gregorjem Erženom (oba SK Triglav-Teling) in Boštjanom Iršičem. wafra Zmagovalec pokala Franci Wiegele Slovenski športni klub Obir razpisuje tečaj za začetnike Karate v telovadnici v Železni Kapli. Prijave v petek, 4. 3., torek, 8. 3. in v petek, 11. 3. od 17.00 dalje. S športno panogo karate si pridobite samozavest, samokontrolo, disciplino, spoštovanje ... Učite se tehnike samoobrambe in pravilnega dihanja. Nepozabne olimpijske igre 17. olimpijske igre v Lillehammerju so bile igre, ki nam bodo ostale še dolgo v spominu. Ne le lepa pokrajina, sončno vreme, napeta tekmovanja; predvsem nam bodo ostale v spominu na- pregledne množice navijačev, gledalcev, ki so vsepovsod spremljali atlete in jih vzpodbujali k vse boljšim dosežkom. Prijaznost in gostoljubnost deželanov gostite-jice Norveške je prevzela Prve olimpijske kolajne za Slovenijo Tudi Slovenija se je prvič v svoji zgodovini in pod tem imenom uvrstila na lestvico dobitnikov kolajn s tremi bronastimi kolajnami. Za ta izjemni uspeh so poskrbeli Alenka Dovžan (alpska kombinacija), Katja Koren (slalom) in Jure Košir (slalom). S tem so pokazali, da nedvomno spadajo v sam svetovni vrh. Šah Dunja Lukan prvakinja Harald Wolte viceprvak Deželno prvenstvo v aktivnem šahu: CELOVEC. 17-letna šahistka Slovenske športne zveze Celovec Dunja Lukan je na deželnem prvenstvu v aktivnem šahu v Beljaku postala deželna prvakinja v skupini deklet pod 18 let. Prvenstva se je udeležilo nad 100 mladih šahistov in šahistk, kvaliteta tekmovanja pa je bila izredno visoka. Dunja Lukan bo konec marca nastopila tudi na avstrijskem mladinskem prvenstvu v skupini deklet pod 18 let. Dijakinja slovenske gimnazije v Celovcu je že lansko leto osvojila naslov deželne prvakinje (skupina pod 16 let). Smučanje Na deželnem prvenstvu so v skupini pod 18 let nastopili še drugi mladinski igralci Slovenske športne zveze, SŠK Obir iz Železne Kaple in tudi Bekštanja. Harald Wolte (SŠK Obir) je postal deželni viceprvak (4 točke iz partij), 4. mesto je osvojil njegov brat Hans-Christian (3,5/5), 7. mesto je dosegel bivši igralec SŠZ Marko Gallob (ASKÖ Bekštanj), 8. mesto pa Aleksander Lukan (SŠZ), oba s po tremi točkami iz petih partij. Boris Gallob (Bekštanj) je zasedel 15. mesto (2/5), Borut Živkovič (SŠŽ) pa 17 mesto (1/5). FIS - veleslalom Daniel Užnik se je v ponedeljek udeležil na vzhodnem Tirolskem FIS-veleslaloma z zelo dobro zasedbo, saj so sodelovali tekmovalci, ki sicer nastopajo v evropskem pokalu. Čeprav je štartal šele s številko 48, se je kot edini mladinec uvrstil v prvo skupino (14. mesto) in s tem presenetil. V drugem teku pa je imel smolo in težke proge ni izpeljal do konca. Kljub temu, da je ostal brez končne uvrstitve, je za Daniela to tekmovanje skupno s tekmovalci za evropski pokal bilo velik uspeh in veliko doživetje. vse, bili so pravi poslanci olimpijske ideje, njim gre zlata kolajna za doslej najboljšo publiko. športno pa so Norvežani tudi dosegli nov rekord, saj so najuspešnejši udeleženci zimskih olimpijskih iger vseh časov. Tokrat so osvojili 26 (10/ 11/5) kolajn, skupno jih imajo torej 214, kar po- meni, da so prekosili število 194 kolajn, ki so jih zbrali športniki nekdanje Sovjetske zveze. Tudi za Avstrijo so se 17. olimpijske igre končale še kolikor toliko zadovoljivo, saj so predvsem športnice bile še pod vplivom tragične smrti kolegice Ulli Maierjeve. 2 zlati, 3 srebrne, 4 bronaste kolajne in vrsta lepih uvrstitev. Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož“ v Šentjakobu v Rožu vabijo na 16. zimski pohod „ Arihova peč“ ’94 v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo ki bo v nedeljo, 6. 3. ’94 s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9.00 in 12.00 uro) Pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu Pohod: Od Polanca preko bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke „Koča nad Arihovo pečjo“ (1084 m) in po drugi smeri nazaj mimo Resmanove lovske koče do Polanca. Pogoji za udeležence: Na XVI. zimskem pohodu „Arihova peč“ lahko sodelujejo vsi. Udeleženci pohoda morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Pohodniki se morajo držati proge, ki je za pohod označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo - koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se preko Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo po označeni poti do cilja pri Polancu najkasneje do 15.00 ure. Prijave in startnina: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9.00 in 12.00 uro. Startnina znaša šil. 50,- (tolarjev 500,-) za odrasle in šil. 40,- (tolarjev 400,-) za otroke in mladince. Startnina se plača pri prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko. Nagrade: Vsak udeleženec pohoda dobi diplomo za udeležbo, če predloži po prihodu v cilj kontrolni kartonček. Kdor se 5. udeleži zimskega pohoda „Arihova peč“, prejme posebno zlato značko. 5-kratno udeležbo mora dokazati s petimf zbranimi kartončki. Okrepčila, zdravniška služba: vsak udeleženec dobi toplo pijačo in klobaso. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost. Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach, preko vasi Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/Kanin do štarta na Čemernici. Pot bo označena s kažipoti „Arihova peč“. Parkirišča so na razpolago. Zimski pohod „Arihova peč“ bo ob vsakem vremenu.