Usoda tržaškega sejmišča pod vprašajem mí........-ár Debora Serracchiani opozarja Demokratsko stranko, naj ne podcenjuje Nichija Vendole /3 Mladi modni ustvarjalci v Trstu letos devetič /7 Tudi Boris Pahor na Postaji Topolove Primorski dnevnik SREDA, 21. JULIJA 2010_ Št. 170 (19.877) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Zahteve Sovodenj niso iz trte izvite ALEKSIJA AMBROSI Po več kot desetletnih napovedih in polemikah, ki so spremljale načrtovanje avtocestnega odseka Vileš-Gorica, se bo goriška pokrajina v kratkem spremenila v ogromno gradbišče. S tem so najmanj zadovoljni prebivalci občin, po katerih teče hitra cesta, saj bodo dela nedvomno vplivala na njihov vsakdan. Med najbolj zaskrbljenimi so Sovodenjci, ki bodo nadpovprečno obremenjeni: gradbišče bo dobesedno prepolovilo njihovo vas in otežkočilo dostop do telovadnice, šole in drugih objektov, ki jih dnevno uporabljajo. Ob nevšečnostih, ki jih prinašajo gradbena dela, bo bodoča avtocesta imela trajne posledice tudi na kakovost življenja in videz vasi. Zato je sovodenjski občinski svet predlagal, naj dežela odobri nov zakon in ponudi Sovodenjcem primerno odškodnino, s katero bi si lahko po zaključku del uredili domači kraj. Občini stoji ob strani tudi goriška pokrajina, ki je v ta namen odobrila resolucijo, v kateri zagovarja sovodenjsko stališče. Dokument bi v primeru, da bi bil soglasno izglasovan, imel še večjo politično težo, žal pa so se desnosredinski svetniki izrekli proti. Pri tem je ob političnih logikah še najbolj žalostno dejstvo, da so se predstavniki desnosredinske opozicije v pokrajinskem svetu obregnili tudi ob omembo slovenske manjšine v zakonskem osnutku, saj po njihovem mnenju Sovodenj ne gre reševati le v imenu slovenske prisotnosti. Ker tega nihče ne trdi, mora občina sedaj predati besedo deželnemu svetu, upati v večjo občutljivost njegovih predstavnikov in prepričati deželno upravo, da njene zahteve niso iz trte izvite, pač pa se tičejo življenja cele sovodenjske skupnosti, slovenske in italijanske. ITALIJA - Na pritisk opozicije znotraj in zunaj parlamenta in Finijevih privržencev Vlada naredila korak nazaj glede prisluškovanj »Filtrirne obravnave« naj bi določile, katera so objavljiva GORICA - Gradnja avtoceste Goriški pokrajinski svet za odškodnino občini Sovodnje GORICA - Goriški pokrajinski svet je na ponedeljkovem zasedanju podprl sklep občinskega sveta iz Sovodenj, ki deželi Furlaniji-Julijski krajini predlaga izglasovanje zakona, na podlagi katerega bi sovodenjska občina prejela od- škodnino za učinke širitve hitre ceste Vi-leš-Gorica na svoj teritorij. Resolucijo je pokrajinski svet sprejel z glasovi večine, saj predstavniki desne sredine predloga niso podprli. Sovodenjski občinski svet je v sklepu, ki ga je odobril soglasno, predlagal deželi naložbo v znesku 200 tisoč evrov letno za obdobje petnajstih let, s katerimi bi odpravila hudo rano v okolje, ki jo bo v vaškem jedru Sovodenj povzročila gradnja avtoceste. Na 13. strani RIM - Vlada je spremenila stališče do spornega zakonskega osnutka o prisluškovanjih, ki ga ta čas obravnava pravosodna komisija poslanske zbornice. Podsekretar za pravosodje Giacomo Caliendo je namreč včeraj vložil popravek, ki odpravlja določilo, po katerem zapisov prisluškovanj ne bi smeli objaviti vse do zaključka predhodnih preiskav. Po novem naj bi bilo dovoljeno objaviti zapise prisluškovanj že med predhodnimi preiskavami, vendar kateri zapisi so relevantni oz. objavljivi, naj bi določil sodnik za predhodne preiskave sporazumno s tožilcem in obrambo na t. i. »filtrirnih obravnavah«. Na 4. strani Romoli predsednik sveta krajevnih avtonomij Na 2. strani Tržaški odvetniki kritizirajo vlado Na 5. strani Spomini na maj 1945: Hedvika Sardoč Na 6. strani Mittelfest: predstave med Gorico in Čedadom Na 10. strani V Gorici oživljajo dediščino Basaglie Na 12. strani ITALIJA - Preiskava o mafijskem pokolu v Ul. D'Amelio leta 1992 So preiskovalci res »korak od resnice, katere teže politika ne bi prenesla«? PALERMO - »Smo le korak od resnice o pokolu v Ulici DAmelio. Gre za presenetljivo resnico, katere teže politika lahko ne bi prenesla.« Tako naj bi na včerajšnji avdiciji italijanske parlamentarne komisije za boj proti mafiji, ki se je mudila v Palermu, dejala tožilca iz Caltanis-sette Sergio Lari in Nico Gozzo, ki sta ponovno začela preiskovati okoliščine pokola v Ulici DAmelio v sicilski prestolnici, v katerem so umrli znani sodnik Paolo Bor-sellino in agenti, ki so ga varovali. Lari, ki vodi tožilstvo v Caltanissetti, je pred avdicijo dejal, da iz zbranega gradiva kaže, da si Borsellinove smrti ni želela samo mafija in da so v zvezi z domnevnimi poga- janji med državo in mafijo nekateri, ki bi bili morali biti zvesti institucijam, izdali to načelo zvestobe ter da je gotovo prišlo do velikanskega speljevanja na napačno sled. Protimafijska parlamentarna komisija je poleg Larija in Gozza zaslišala še nekatere druge sicilske tožilce, v ospredju pa je bilo predvsem vprašanje domnevnih pogajanj med mafijo in nekaterimi »deli« države v obdobju mafijskih pokolov iz prvih devetdesetih let prejšnjega stoletja spričo pričevanj Massima Cian-cimina, sina nekdanjega palermskega župana Vita Ciancimina, in mafijskega skesanca Gaspareja Spatuzze. Avdicije so bile za zaprtimi vrati, kljub temu so včeraj številni italijanski medij razširili novico, da naj bi tožilca iz Caltanissette dejala, da sta le korak od resnice, ki bi jo bili sodstvo in država sposobna prenesti, kar pa za politiko ni mogoče trditi. Vendar je to de-mantiral predsednik komisije senator Giuseppe Pisanu, ki je zanikal, da bi tožilca to rekla. Morda pa so preiskovalci prišli na sled »gospodu Francu«, pripadniku tajnih služb, ki ga je Massimo Ciancimino označil za posrednika med državo in mafijo. Kot je včeraj poročala tiskovna agencija Ansa, naj bi priimek skrivnostnega moškega bil Gross, kar naj bi potrdili tudi v preiskovalnih krogih. KRONIKA - Aretirali 35-letnika Morilec v zaporu, ob Teru našli trupli VIDEM - Ob reki Ter, nedaleč od krajev Tapogliano in Campolongo, na meji med goriško in videmsko pokrajino, so včeraj našli trupli prostitutk Ileane Vecchiato in Diane Alexiu, ki ju je ubil 35-letni Ramon Berloso, Gori-čan po rodu, ki je v zadnjem letu živel v Aiellu. Moškega so v noči med ponedeljkom in včerajšnjim dnem aretirali na železniški postaji v Padovi, po aretaciji je na videmski kvesturi priznal, da je ženski ubil s samostrelom in da je njuni trupli pokopal ob reki Ter. Leta 1996 je bil obsojen na zaporno kazen zaradi umora 18-letnega Alessandra Paglavca iz Štandreža. Na 12. strani 2 Četrtek, 22. julija 2010 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Posebna skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala vložila obtožnico SLOVENIJA Devet menedžerjev naj bi odgovarjalo za kazniva dejanja Med obtoženimi naj bi bila Šrot in Bavčar, nekdanja prva moža podjetij Pivovarna Laško in Istrabenz LJUBLJANA - Posebna skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala je zoper devet fizičnih in šest pravnih oseb v zvezi s kaznivimi dejanji pri me-nedžerskih prevzemih Pivovarne Laško in Istrabenza v ponedeljek vložila obtožnico. Med obtoženimi naj bi bila tudi Igor Bavčar in Boško Šrot, ki naj bi bila obtožena pranja denarja in zlorabe položaja. Skupina tožilcev je obtožnico vložila zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, pranja denarja ter pomoči pri teh kaznivih dejanjih. Okrožno sodišče v Ljubljani je obtožnico zaradi omenjenih kaznivih dejanj prejelo včeraj, so potrdili na sodišču. Med obtoženimi naj bi bila po poročanju Delo.si tudi nekdanja prva moža Istra-benza in Pivovarne Laško Bavčar in Šrot ter po neuradnih podatkih Radia Slovenija tudi lastnik Sportine Bahtijar Bajrovič, nekdanja «slamnata lastnica» Kolonela Danijela Rakovič, direktor Maksime Holdinga Nastja Sušinski in Kristjan Sušinski, ki je bil v Istrabenzu odgovoren za finance. Šrot za pojasnila ni bil dosegljiv. Bavčar pa je v sporočilu za javnost poudaril, da je nekdanji predsednik države Milan Kučan pred kratkim dejal, da obstaja samo ena pravna država. »Strinjam se, da. Ena za Zorana Jankoviča, kjer ovadbe zoper njega tri leta čakajo v predalu in se potem zgubijo v Postojnski jami, in druga za Igorja Bavčarja, kjer na podlagi ovadbe Zorana Jankovi-ča vse poteka ekspresno, kar med sodnimi počitnicami,« je dejal Bavčar. Nekdanji prvi mož Istrabenza je za obtožnico izvedel iz medijev. »Koliko je ta postopek, ki teče zoper mene zdaj že skoraj leto dni, 'nepristranski', pove samo zase najbolj to, da so novinarji od pravosodnih organov obveščeni pred menoj, ne jaz in ne moj odvetnik pa o obtožnici ne veva nič. To le kaže, da gre za nadaljevanje političnega procesa, ki jo dodatno potencira še očitno dejstvo, da je do tega prišlo v času sodnih počitnic. Ta proces, ki je začet na podlagi ovadbe, ki sta jo zoper mene vložila Damjan in Zoran Jankovič, je čisti kon-strukt,« je še dodal Bavčar. Parlamentarne stranke večinoma pozdravljajo potezo posebne skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Ob tem poudarjajo tudi, da mora zadeva dobiti sodni epilog. Kriminalisti so maja letos razkrili podatke o več kot leto dni trajajoči preiskavi kaznivih dejanj s področja kor-poracijske kriminalitete in vložili ovadbi zoper Šrota in Bavčarja zaradi kaznivih dejanj pri menedžerskih prevzemih, s katerimi naj Boško Šrot bi nekdanje vodstvo pivovarne, Istrabenza in povezanih družb povzročili milijonsko škodo. Ključna nepravilnost naj bi se dogajala leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotne-ga deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plin-fin (za 23 milijonov evrov), nato je Pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinske- Igor Bavčar ga. Istega prvega oktobra je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov. Po vložitvi obtožnice na pristojno sodišče jo sicer vročijo obdolžencu, ki ima pravico podati ugovor v osmih dneh po njeni vročitvi. Če senat ne zavrže ugovora kot prepoznega ali kot nedovoljenega, vzame v preizkus obtožnico. Če ob ugovoru spozna, da so napake ali pomanjkljivosti v ob- tožnici ali v samem postopku ali da je potrebna boljša razjasnitev stanja stvari, da bi se lahko preizkusila utemeljenost obtožnice, obtožnico vrne, da se pomanjkljivosti odpravijo ali da se preiskava dopolni oziroma opravi. Obtožnica postane pravnomočna z dnem, ko je ugovor zavrnjen. Predsednik senata nato določi datum glavne obravnave, na katero so povabljeni obtoženec in njegov zagovornik, tožilec, oškodovanec in njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci ter tolmač. Prav tako so na glavno obravnavo, ki je javna, povabljeni priče in izvedenci, ki sta jih predlagala tožilec v obtožnici in obdolženec v ugovoru zoper obtožnico. Od začetka zasedanja pa do konca glavne obravnave, sme senat ob vsakem času po uradni dolžnosti ali na predlog strank, vselej pa po njihovem zaslišanju, izključiti javnost iz vse ali iz dela glavne obravnave, če je to potrebno. (STA) POLITIKA - Svet lokalnih avtonomij izvolil novo vodstvo Novi predsednik Ettore Romoli, podpredsednica Bassa Poropat VIDEM - Goriški župan Ettore Romoli je od včeraj novi predsednik Sveta lokalnih avtonomij dežele Fur-lanije-Julijske krajine, nova podpredsednica pa je predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Po-ropat. Oba sta bila izvoljena na seji tega posvetovalnega telesa Dežele Furlanije-Julijske krajine, katerega predstavniki so se sestali včeraj v Vidmu. Svet lokalnih avtonomij je institucionalen organ, ki zastopa interese občin in pokrajin v odnosih z deželno vlado. Ustanovili so ga pred štirimi leti na osnovi deželnega zakona 1/2006. Na zasedanju Sveta lokalnih avtonomij, ki ga je začasno vodil podpredsednik Enrico Gherghetta (sicer predsednik Pokrajine Gorica), so izglasovali tudi člane novega predsedstva. Pri tem so sledili kriteriju, da se potrdijo predstavništva območij, ki so bila zastopana v prejšnjem predsedstvu. Tako so bili v novo predsedstvo izvoljeni odbornik Občine Trst Giovanni Ravida, od-bornica Občine Pordenon Giulia Bevilacqua in župani Občine Čedad Ettore Romoli Stefano Balloch, Občine Precenicco Massimo Occhilupo ter Občine Sau-ris Stefano Lucchini. V okviru zasedanja je ob Gherg-hettovem predsedovanju Svet lokalnih avtonomij izrazil povoljno mnenje v zvezi s sklepom deželnega odbora št. 797, ki so ga preliminarno odobrili 28. aprila z namenom uvajanja novih normativov na področju boja proti zračnemu onesnaževanju Maria Teresa Bassa Poropat oziroma proti zvočnemu onesnaževanju. Sklep deželne vlade se nanaša na ugotovitev standardnih deželnih kriterijev za izdelavo pokrajinskih podatkovnih baz, v katere vnašati izsledke študij o zvočnem onesnaževanju. V tem okviru so člani deželnega sveta lokalnih avtonomij na zasedanju tudi sprejeli spremembe, ki jih je s tem v zvezi predlagala zveza italijanskih pokrajin UPI. VIDEM - Stališče evroposlanke in deželne tajnice DS Debore Serracchiani »Demokratska stranka naj ne podcenjuje Vendole, ki pa ne sme prehitevati dogajanj« VIDEM - »Predsednik Apulije Nichi Vendola ima vse pogoje, da postane protagonist na italijanski politični sceni, ne sme pa prehitevati dogajanj«. Tako razmišlja Debora Ser-racchiani, evropska poslanka in deželna tajnica Demokratske stranke, potem ko se je Vendola pred kratkim samokandidiral za premierskega kandidata leve sredine. Deželna voditeljica Demokratske stranke je svoje stališče pojasnila v spletni klepetalnici Ilfattoquoti-diano.it, kjer se krešejo mnenja o Vendoli, njegovi avtokandidaturi in (negotovi) prihodnosti italijanske leve sredine. Na blogu prevladuje podpora Vendoli, precej je tudi kritik na račun Demokratske stranke, češ da je zelo mlačno in odmaknjeno reagirala na potezo predsednika Dežele Apulije, ki je sicer vsedržavni vodja gibanja Levica-svoboda-ekologija. »Demokratska stranka ne sme podcenjevati vprašanj, ki jih levici in levi sredini postavlja Vendola, kot tu- Predsednik Apulije Nichi Vendola di ne sme podcenjevati njegovega novega načina političnega komuniciranja,« pravi videmska političarka. Vendola je vendarle najprej zmagal na primarnih volitvah v Apuliji in potem postal njen predsednik, je pa še prezgodaj, da bi razmišljali o predčasnih parlamentarnih volitvah. Tudi zato, Evropska poslanka Debora Serracchiani dodaja evroposlanka, ker ni nikjer zapisano, da bo Berlusconijeva vlada padla jutri ali pojutrišnjem. Če pa bo padla, ne bo prišlo do t.i. tehnične ali institucionalne vlade, pač pa bomo novo vlado izbrali na volitvah, je prepričana Serracchianijeva. Po njenem mnenju bi se mora- la leva sredina potruditi za koalicijo, ki bo lahko premagala desno sredino, z verodostojnim programom in z verodostojnimi ljudmi. To je treba narediti s popolnoma novimi pristopi. Vendola ima vse pogoje za uspeh, ne sme pa prehitevati dogajanj, ker bi s tem tvegal neuspeh, je v spletni kle-petalnici italijanskega dnevnika napisala še deželna tajnica demokratov iz naše dežele. Predsedniku Apulije vsekakor vošči vso srečo pri zahtevni nalogi. Vendola se je kandidiral za pre-mierskega kandidata leve sredine na primarnih volitvah, ki seveda še niso bilo oklicane. Vsakršna napoved o usodi zakonodajne dobe (naravni iztek je leta 2013) bi bila v tem momentu prenagljena, odločitev pa bo najbrž padla prihodnjo pomlad. Tega se zaveda tudi predsednik Apuli-je, ki je hotel s svojo potezo, kot je sam priznal, predvsem zmigati vode v levosredinski opoziciji, kar mu je vsaj delno uspelo. Višji prihodek od prodaje v industriji LJUBLJANA - Prihodek od prodaje v industriji se je v Sloveniji maja v primerjavi z aprilom zvišal za tri odstotke, na letni ravni pa za 11 odstotkov. Vrednost novih naročil je bila maja na mesečni ravni nižja za skoraj tri odstotke, na letni ravni pa višja za skoraj 19 odstotkov, je včeraj sporočil državni statistični urad.Prihodek od prodaje v industriji je bil v prvih petih mesecih letos za osem odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Tudi vrednost novih naročil je bila v prvih petih mesecih letos višja kot v enakem obdobju lani. Vrednost novih naročil je bila maja v primerjavi z aprilom na domačem trgu višja (za 0,2 odstotka), na tujem trgu pa nižja (za štiri odstotke). V primerjavi z lanskim majem je bila vrednost novih naročil z obeh trgov višja: z domačega trga za sedem odstotkov, s tujega trga pa za dobrih 21 odstotkov. Prihodek od prodaje v industriji po dejavnostih je bil maja višji kot aprila v rudarstvu višji za skoraj sedem odstotkov, v predelovalnih dejavnostih pa za tri odstotke. Tudi na letni ravni je bil višji: v rudarstvu za skoraj 17 odstotkov, v predelovalnih dejavnostih za skoraj 11 odstotkov. Višji je bil tudi v prvih petih mesecih letos: v rudarstvu za dobre štiri odstotke, v predelovalnih dejavnostih pa za dobrih osem odstotkov. Prihodek od prodaje v industriji je bil maja na mesečni ravni nižji le v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo, v preostalih dveh namenskih skupinah pa je bil višji. Prihodek od prodaje se je v vseh treh namenskih skupinah maja zvišal na letni ravni, višji pa je bil tudi v prvih petih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Prihodek od prodaje v industriji je bil maja na mesečni ravni na domačem trgu neznatno nižji (za 0,3 odstotka), na tujem trgu pa je bil višji (za štiri odstotke). Na letni ravni je bil na domačem trgu nižji za 0,8 odstotka, na tujem trgu pa višji za 16 odstotkov. V prvih petih mesecih je bil na domačem trgu nižji za skoraj dva odstotka, na tujem trgu pa višji za skoraj 13 odstotkov. (STA) klikni in izrazi svoje mnenje Se vam zdi Nichi Vendola pravi kandidat leve sredine za predsednika vlade? O Da O Ne vem O Ne O Me ne zanima / ALPE-JADRAN Sreda, 21. julija 2010 3 TOPOLOVO - Boris Pahor v nedeljo gost Postaje Kdor je v Benečiji zdržal, si zasluži spoštovanje Pisatelj predaval o razlikah med nacionalizmom in narodno zavestjo TOPOLOVO - Občinstvo, ki se je v nedeljo popoldne odpravilo v vas Topolovo, da bi obiskalo Postajo in prisluhnilo besedam Borisa Pahorja, ga je sprejelo s toplim aplavzom. Uvodoma je tržaškega pisatelja, ki je prišel v beneško vasico predavat o razlikah med nacionalizmom in narodno zavestjo, predstavila Donatella Rutar, ki je podčrtala, kako njegova prisotnost v Nediških dolinah »kjer je bila slovenščina prepovedana,« velja »v opomin in kot novo upanje za prihodnost« ljudi izpod Matajurja. Pahor se je na začetku navezal na vprašanje pomena vodnih virov v svetu, kateremu so organizatorji Postaje posvetili posebno pozornost, in po daljšem uvodu v slovenščini je spregovoril v italijanskem jeziku o Carlu Podrecci, o katerem se ne govori veliko, kar je označil za veliko pomanjkljivost. Podrecca je bil garibal-dinec (Italija mu je zaradi tega podelila priznanje) in prijatelj Ippolita Nieva ter drugih italijanskih književnikov, ki je leta 1881 izdal v Čedadu za Benečijo »zlato knjigo« z naslovom Slavia italiana, v kateri pravi, da je ta dežela, ki je leta 1866 prišla pod italijansko oblast, tako jezikovno kot etnično povezana (gre za kontinuiteto) s slovanskim svetom. Podrecca v publikaciji govori tudi o tem, kako je za dosego slovensko-italijanskega sožitja potrebno učenje slovenščine v šolah. Dejansko je pa italijanska država ravnala popolnoma obratno, saj je od začetka dalje sledila načelu narodnega predrugačenja avtohtonega prebivalstva. Pahor je v tem pogledu spomnil na kontinuiteto, ki je označevala italijanski državni aparat od leta 1918 dalje v Istri in na Primorskem, kjer je rimska oblast v odnosu do slovenskega in hrvaškega prebivalstva menila, da bo »naredila kot v Benečiji.« V zakjučku je menil, da kdor je v Benečiji, navkljub brisanju in odpravi slovenščine, od leta 1866 do danes ostal zvest svojemu jeziku, ta si dejansko zasluži spoštovanje (»kapo dol, ker je bilo treba iti proti toku«). V nadaljevanju je pisatelj spregovoril o svojem dolgoletnem zanimanju in skrbi za ohranitev in razvoj jezikovnih manjšin v Italiji in širom po Evropi. V tem pogledu je omenil srečanja, ki jih je imel z Okcitanci v Piemontu, in pa težave, ki obstajajo S tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem se je pogovarjala Donatella Rutar med Katalonci in Madridom, ki ne pristaja na dodelitev večje avtonomije Barceloni. Glede razlik med nacionalizmom in narodno zavestjo Pahor pravi, da je prvi škodljiv, ker se vede napadalno in imperialistično do drugih (za fašizem je bil, denimo, Slovenec »stenica,« ki je pa prek spremembe nacionalne istovetnosti postal »civus romanus«); nacionalna zavest pa naj bi težila k preseganju egoizma posameznika in naj bi ga tako postavila v razmerje z njemu podobnimi, kar je pozitvno. V zaključku svojega izvajanja je Pahor omenil delo in trud Ivana Trinka in Carla Podrecce, ki še vedno predstavljata vzornika za obstoj in razvoj beneških Slovencev. Na vprašanje v zvezi s svetom in družbo, v kateri pridobiva čedalje večjo veljavo angleščina, je Pahor odgovoril, da glabalizaciji navkljub, nacionalna istovetnost ne bo izgubila svoje veljave: »Evropa ne bo postala talilni lonec,« je zatrdil. Predavanju je sledil glasbeni poklon Borisu Pahorju z naslovom »V niču in v nebu,« ki ga je napisal Dario Šavron in ga je izvedla skupina osmih glasbenikov. Matej Caharija KOPER - Univerza Zaključili eno poletno šolo, začeli drugo Konec prejšnjega tedna so na Fakulteti za humanistične študije v Kopru zaključili peto mednarodno poletno šolo META Humanistika 2010 (Mediteranska polenta šola Teoretske in Aplikativne humanistike). Po dveh tednih intenzivnih predavanj, delavnic in številnih ekskurzij je 43 udeležencev, dodiplom-skih in podiplomskih študentov družboslovnih in humanističnih fakultet s cele Evrope, opravilo zaključni test, s katerim so si pridobili kreditne točke za svoj študij. Namen poletne šole META hu-manistika 2010 je bil analitično in sintetično prikazati podobnosti in razlike sedanjega Sredozemlja, opozoriti na specifične lastnosti različnih sredozemskih prostorov, kultur, jezikov, spominov, identitet, estetik in etik in pokazati na njihovo skupnost in univerzalnost. »Udeleženci poletne šole META humanistika 2010 so izstopali po svoji samoiniciativnosti,« je povedal vodja poletne pole, Borut Klabjan: »poleg organizacije zaključne prireditve so se preizkusili tudi v organizaciji delavnic in okrogle mize, kar je bilo letos prvič.« Prav tako je svoje zadovoljstvo nad poletno šolo izrazila tudi dekanja UP FHŠ, Vesna Mikolič, ki že napoveduje temo naslednje poletne šole, aktualno medkulturnost. Na koprski humanistiki so zaključili z eno poletno šolo, že s tem tednom pa so začeli z drugo, jezikovno šolo Halo, tukaj slovenski Mediteran! Že 17. leto zapored bo potekal tečaj slovenskega jezika za vse, ki bi se radi naučili slovenskega jezika ali svoje znanje slovenščine še izpopolnili, spoznali Slovenijo in njeno kulturo, hkrati pa preživeli dva prijetna poletna tedna na morju. Na fakulteti so se pohvalili, da je letošnje število udeležencev rekordnih 60. Ronke: konzorcij tik pred likvidacijo GORICA - Konzorcij, ki posredno upravlja deželno letališče v Ronkah, je na včerajšnji skupščini odobril poslovno bilanco 2009 in začel postopek za svojo likvidacijo. Bilanca izkazuje 125 tisoč evrov izgube, je poudaril predsednik konzorcija Adalberto Donaggio, sicer nekdanji predsednik tržaške Trgovinske zbornice in tržaški županski kandidat desne sredine. Konzorcij je uradno nastal leta 1956, letališče pa je direktno vodil in upravljal do leta 1997, ko je upravo prevzela delniška družba. V začetku junija je konzorcij, večinski delničar upravne družbe, svoje delnice (vrednost 5,2 milijona evrov) predal Deželi Furlaniji-Julijski krajini. Včerajšnje skupščine se je udeležilo okrog 80 odst. zastopnikov družbenega kapitala, zadnja skupščina konzorcija, kjer bodo uradno odobrili likvidacijo, je napovedana za oktober. Menia zadovoljen s projektom Unicredit RIM - Vladni podtajnik na okoljskem ministrstvu Roberto Menia podpira načrte bančnega koncerna Unicredit, ki med drugim namerava združiti pristaniški upravi Trsta in Tržiča in ustvariti pogoje za neke vrste »super pristanišče«. Zastopnik tržaške desnice upa, da bo razvojni plan Unicredit (vrednost milijarda evrov) spodbudil razvoj tržaškega pristanišča, posebno kontejnerskega pomola. Načrt bančne grupe uživa politično podporo Dežele Furlanije-Julij-ske krajine in italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija, ki se je svojčas udeležil tržaške predstavitve projekta. Občina Porpetto brez občinskega sveta VIDEM - Deželna uprava je včeraj suspendirala občinski svet furlanske občine Porpetto, ki ga bodo v kratkem razpustili, nakar bodo sledile predčasne volitve. Za izrednega komisarja Občine je bil imenovan Giovanni Petris, funkcionar deželne zaščite. Deželna odborni-ca Federica Seganti se je odločila za su-spenzijo občinskega sveta po odstopu večine tamkajšnjih občinskih svetnikov (sedem na dvanajst). Občinski svet v Porpettu so izvolili na volitvah 6. in 7. junija 2009, ko je bil za župana direktno izvoljen Pietro Dri. Tudi njega čaka odstavitev. Predčasne volitve bodo prihodnjo pomlad. Sacile: motorist umrl v nesreči PORDENON - V prometni nesreči, ki se je sinoči pripetila pri Sacileju, je izgubil življenje motorist. S svojim motorjem je silovito trčil v avtomobil in umrl na kraju nesreče. SPLETNA STRAN PRIMORSKEGA DNEVNIKA Večina anketirancev zelo pozitivno ocenjuje srečanje treh predsednikov Večina sodelujočih (55 odst.) v anketi spletnega Primorskega dnevnika zelo pozitivno ocenjuje nedavno tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. 34 odstotkov anketirancev pozitivno ocenjuje pobudo, le štirje odstotki sodelujočih v anketi so se negativno opredelili o dogajanjih 13.julija. Anketa nima statistične veljave in jo zato lahko tolmačimo le kot odraz občutkov obiskovalk in obiskovalcev naše spletne strani. Skoraj 90 odst. anketirancev torej tako ali drugače pozdravlja pobude Giorgia Napolitana, Danila Türka in Iva Josipoviča, ki so se pred koncertom Riccarda Mutija skupaj poklonili Narodnemu domu in spomeniku istrskim beguncem. Tako visoka podpora dogajanjem je najbrž sad razpoloženja 54 % 35 % 4 % 2 % 5 % Kako ocenjujete srečanje treh predsednikov v Trstu? 86 - Zelo pozitivno 59 - Pozitivno 7 - Negativno 4 - Ne vem 9 - Me ne zanima é i Ah_______ www.pri lorski.eu v slovenski manjšini. Njeni predstavniki so bili množično navzoči pred Narodnim domom, mnogi pa so takoj zatem prišli tudi k spomeniku ezulom, kjer pa so - kot vemo - manjkali zastopniki nekaterih ezulskih združenj. A to je že druga zgodba. Mnogi Slovenci so zvečer na osrednjem tržaškem trgu poslušali Koncert prijateljstva, ki ga je dirigiral Riccardo Muti. Na njem so odmevale tri državne himne, torej tudi Zdravlji-ca, ki so jo zaigrali in zapeli na generalki ravno v trenutku, ko se je slovenski predsednik izprefekture namenil na generalni konzulat SR Slovenije. Slovenščina je bila na Velikem trgu dolgo časa nezaželjena, čeprav ne direktno. Prefekt Giovanni Palamara je prav zaradi slovenščine s posebnim odlokom prepovedal vse volilne in politične shode na trgu. Prva, ki je po prepovedi spregovorila v slovenščini, je bila danes pokojna senatorka KPI Jelka Grbec. 4 Sreda, 21. julija 2010 ITALIJA ZAKON O PRISLUŠKOVANJIH - Kompromisna rešitev v vladni večini Filtrirne obravnave naj bi določale, katera prisluškovanja so objavljiva Finijevci zadovoljni, Berlusconi razočaran - Opozicija zahteva Caliendov odstop RIM - Vlada je spremenila stališče do spornega zakonskega osnutka o prisluškovanjih, ki ga ta čas obravnava pravosodna komisija poslanske zbornice. Podsekretar za pravosodje Giacomo Caliendo je namreč včeraj vložil popravek, ki odpravlja določilo, po katerem zapisov prisluškovanj ne bi smeli objaviti vse do zaključka predhodnih preiskav. Po novem naj bi bilo dovoljeno objaviti zapise prisluškovanj že med predhodnimi preiskavami, vendar kateri zapisi so relevantni oz. objavljivi, naj bi določil sodnik za predhodne preiskave sporazumno s tožilcem in obrambo na t. i. »filtrirnih obravnavah« (it. »udienza filtro«). Vladni amandma je plod kompromisa, ki ga je dosegla večinska stru-ja v Ljudstvu svobode s Finijevimi privrženci, seveda upoštevajoč pritisk opozicije znotraj in zunaj parlamenta, pa tudi kritične pripombe predsednika republike Giorgia Napolitana. »Naredili smo ne samo korak naprej, ampak skok naprej,« je vidno zadovoljno komentirala predsednica pravosodne komisije Giulia Buongiorno, ena najtesnejših sodelavcev predsednika poslanske zbornice. Fini je pristavil, da doseženi kompromis spoštuje ustavo. Premier Silvio Berlusconi pa je kompromis sprejel z vidnim nezadovoljstvom »Z amandmajem bodo stvari ostale približno takšne, kakršne so,« je razočarano dejal ob robu včerajšnje predstavitve ekipe Milana pred novo sezono. »Nadaljeval se bo absolutni škandal, da bodo lahko prisluškovali pogovorom nedolžnih zasebnikov ter jih nato objavili v časopisju (... ) Spet prihaja do izraza pomanjkljivost naše demokracije, ki je grajena po ustavni strukturi, ki ne dopušča resničnih modernizacij,« je dejal. Opozicija pa je dokaj rezervirana do vladnega popravka. Načelnica Demokratske stranke v pravosodni komisiji Donatella Ferranti je priznala, da gre za pozitiven premik, a ni bila prepričana, da je premik zadosten. Sicer pa je Ferrantijeva včeraj v komisiji odprla predvsem drugo vprašanje. Po njenem ni primerno, da zakonskemu osnutku o prisluškovanjih v imenu vlade sledi podsekretar Caliendo, ki je vpleten v afero okrog t. i. tajne lože P3. Ofenzivo proti Caliendu je sprožila tudi stranka Italije vrednot. Njen načelnik v senatu Felice Belisario je včeraj od predsednika senata Renata Schifani-ja zahteval, naj vpiše na dnevni red zahtevo po odstopu Calienda, ki jo je opozicija vložila pred dobrim tednom dni. Predsednica pravosodne komisije poslanske zbornice Giulia Buongiorno JAVNO MNENJE - Tudi opozicija nazaduje Zaupanje v Berlusconija in v njegovo vlado kopni RIM - Priljubljenost premierja Silvia Berlusconija in njegove vlade je v zadnjem mesecu strmo padla. Premierja zdaj podpira le še 39 odstotkov Italijanov, 2 odstotka manj kot junija, medtem ko ga je na začetku mandata pred dvema letoma podpiralo celo 55 odstotkov. V sedanjo vlado pa zaupa 33 odstotkov Italijanov, 4 odstotki manj kot pred mesecem. Tako ugotavlja javnomnenjska raziskava, ki jo agencija Ipr Marketing mesečno opravlja za spletno stran dnevnika La Repubblica. Kot beremo v priloženem komentarju, so v zadnjih časih Berlusco-niju in njegovi vladi obrnili hrbet zmerno usmerjeni krogi. Zelo verjetno je to rezultat škandalov, ki v zadnjih mesecih pretresajo vladne kroge in premierjeve najožje sodelavce, pa tudi polemik, ki razdvajajo vladno večino. Padec priljubljenosti beležijo vsi posamezni ministri, z izjemo dveh, in sicer ministra za delo Maurizia Sacconija, ki ga zdaj enako kot pred mesecem podpira 64 odstotkov Italijanov, in notranjega ministra Roberta Maronija, ki ga julija podpi- ra 62 odstotkov Italijanov, 3 odstotki več kot pred mesecem dni. Na lestvici sledijo pravosodni minister Angelino Alfano s 57 odstotki (-2), ministrica za enake možnosti Mara Carfagna s 54 odstotki (1), minister za javno upravo Renato Bru-netta s 52 odstotki (-3) in gospodarski minister Giulio Tremonti z 51 odstotki (-4). Na zadnjih mestih so ministri za odnose s parlamentom Elio Vito, za splošne zadeve Raffaele Fitto in za turizem Miche-la Vittoria Brambilla, ki uživajo podporo le 25 odstotkov anketiranih. Javnomnenjska raziskava Ipr Marketing nadalje ugotavlja, da ljudje vse manj zaupajo vsem političnim strankam, pa naj bodo vladne ali opozicijske. Ljudstvo svobode zdaj uživa zaupanje 35 odstotkov Italijanov, 5 odstotkov manj kot junija, Severna liga pa 30 odstotkov Italijanov (-2). Kot rečeno, z opozicijskimi strankami ni veliko boljše. Italija vrednot uživa zaupanje 33 odstotka anketirancev (3 odstotke v primerjavi z junijem), Demokratska stranka 32 odstotkov (-2), UDC pa 31 odstotkov (-1). Spet huda kri med Fiatom in sindikati TERMOLI - Napetost v odnosih med turinskim avtomobilskim koncernom in sindikati se zaostruje. Po suspenziji treh delavcev v Melfiju in odslovitvi z dela enega v tovarni Mirafiori, je včeraj prejel odpustno pismo še delavec Fiatovega podjetja Power Train v Tremoliju, ker se je udeležil protesta 22. junija. Vsi so sindikalisti panožnega sindikata Fiom-Cgil, zadnji pa baznega sindikata Slai Cobas. V odgovor na ravnanje podjetja je sindikat kovinarjev Fiom-Cgil oklical za petek dveur-no stavko v vseh Fiatovih tovarnah, v sredo prihodnji teden pa bodo v poslanski zbornici organizirali srečanje s poslanskimi skupinami in jih seznanili »s protidemokrati-čnim in zastraševalnim ozračjem v Fiatu«. Fiom-Cgil je sicer stavko oklical tudi danes, ko bodo za osem ur prekrižali roke delavci v Fiatovi tovarni v Termini Imerese in v kooperantskih podjetjih. Digitalne frekvence za Sky razburile Mediaset MILAN - Televizijski koncern Mediaset se bo pritožil na evropsko sodišče proti odločitvi Evropske komisije, ki je Murdochovi mreži Sky pogojno dovolila anti-cipiran prehod na zemeljski digitalni sistem oddajanja. Proti odločitvi Bruslja, ki jo je označil za »neutemeljeno in hudo«, se je izrekel tudi podminister za gospodarski razvoj Paolo Romani, za katerega ta odločitev niti v najmanjši meri ne upošteva »razdiralnih učinkov na italijanski trg, tudi v smislu pluralizma«. Na pomisleke Mediaseta in podministra je Evropska komisija odgovorila, da je zelena luč za prehod na zemeljski digitalni sistem »s pravnega vidika korekten«. Razmere na trgu so se namreč spremenile, ugotavljajo v Bruslju, kjer so televiziji Sky postavili pogoj, da bo »eventualno pridobljene frekvence uporabila za brezplačno oddajanje «. DELO - Razveseljivi podatki zavoda Inail Lani rekorden padec števila umrlih pri delu RIM - Čeprav vsaka smrt pomeni neprecenljivo izgubo, zato seštevanje mrtvih ne bi smelo biti nobeno merilo, pa so podatki o gibanju števila smrtnih nesreč pri delu, ki jih je včeraj objavil zavod Inail, vseeno dobrodošli. Lani se je namreč število smrtnih nesreč pri delu znižalo za 6,3 odstotka glede na leto 2008 in doseglo najnižjo raven od leta 1951, ko se je začela statistična obdelava podatkov. V letu 2009 je med opravljanjem delovnih dolžnosti umrlo 1050 ljudi, medtem ko jih je bilo v letu 2008 1120. Upada tudi število poškodb na delovnem mestu, ki jih je bilo lani 790 tisoč, kar je za več kot 85 tisoč manj kot leto prej. V tem primeru je znižanje 9,7-od-stotno in je največje od leta 1993. Kot je zapisano v poročilu zavoda Inail, je znižanje števila mrtvih in poškodovanih pri delu tudi posledica lanske krize oziroma zmanjšanja števila zaposlenih (-1,6% po Istatu) in števila opravljenih delovnih ur. »Tako velikega znižanja delovnih nezgod ni bilo od leta 1993, ko se je število nesreč pri delu zmanjšalo za 11,7 od- stotka,« je na predstavitvi poročila povedal predsednik zavoda Inail Marco Fabio Sartori. Pozitivno je bilo sicer tudi leto 2008, ko se je število nezgod pri delu zmanjšalo za 4,1 odstotka. Pri smrtnih delovnih nesrečah, ki jih je bilo lani tudi znatno manj, pa smo po Sartorijevi oceni priče postopnega zmanjševanja smrtnih primerov v zadnjih letih; dovolj je pogledati v leto 2001, ko je bilo smrtnih primerov 1546. Sartori je potrdil, da je imela gospodarska kriza učinke na zmanjšanje števila nezgod pri delu, vendar le delno (za 3%), medtem ko so bistveno večji pozitivni učinki dejanskega izboljšanja varnosti na delovnih mestih, kar se dogaja že nekaj let. To pa je rezultat ukrepov in politik, ki so jih sprejele in izvajale vlade, socialni partnerji, podjetja in sploh vsi subjekti, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nezgod pri delu, začenši z zavodom Inail, je še poudaril Sartori in dodal, da trend v obdobju 2002-2009 kaže, da se je število nesreč pri delu zmanjšalo za 20,4 odstotka, smrtnih primerov pa za 29 odstotkov. DELO - Brezposelnost letos 8,7% Socialni blažilci preprečili katastrofo RIM - Izboljšanje gospodarskih razmer ne zadostuje za zasuk na trgu dela, kjer se bo brezposelnost do konca leta zvišala na 8,7-odstotno raven, kar je 2,5 odstotka več kot pred krizo leta 2007. Odbor za gospodarstvo in delo CNEL v svojem včeraj objavljenem poročilu o trgu dela v dveletju 2009-2010 tudi ocenjuje, da se bo število iskalcev dela letos zmanjšalo za 1,4 odstotka, medtem ko se bo število zaposlenih skrčilo za 0,4 odstotka. Povprečno število delovno aktivnih državljanov naj bi letos postalo pozitivno, saj bi 0,6-odstotno zvišanje zadostovalo za kompenzaciji lanskega znižanja stopnje delovno aktivne populacije. Iz analize odbora CNEL izhaja, da je italijanski trg dela pokazal v krizi precejšnjo odpornost, ki mu jo je omogočila uporaba socialnih blažilcev, v prvi vrsti dopolnilne blagajne. Od tod tudi podatek, da se je bolj kot stopnja zaposlenosti znižalo število opravljenih delovnih ur. Najbolj pa je kriza lani prizadela mlade ljudi, saj se je povprečna stopnja njihove zaposlenosti znižala za skoraj 11 odstotkov. Maja rekorden skok dohodkov v industriji RIM - Dohodki podjetij industrijske panoge so se maja glede na enak lanski mesec zvišali za 8,9 odstotka, glede na letošnji april pa za 0,8 odstotka. Kot je včeraj sporočil zavod Istat, gre za največji skok prometa od februarja 2008. Na domačem trgu je industrija maja v medletni primerjavi iztržila za 7,6 odstotka več, na tujih trgih pa je bila rast 12-odstotna. Rekordna je bila maja tudi rast naročil, ki jih je bilo za 26,6 odstotka več kot maja lani (+3,2% glede na letošnji april), to pa je največji skok od leta 2005. Največjo rast naročil so zabeležili v proizvodnji prevoznih sredstev (+60,9%), računalnikov, elektronike in optike (37,9%) in raznih strojev in naprav (33,3%). EVRO 1,2844 $ -G,9 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 20.7. 19.7. ameriški dolar 1,2844 1,2957 japonski jen 111,50 112,84 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 8,7058 39,2795 60 8130 8,7823 39,5095 61,0470 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti int uu,o 1 JU 7,4520 0,84745 7,4529 0,84830 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,5007 8 1290 9,5312 8,1420 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,350 1,3537 25,429 1,3640 jviv.aiji\i iiuiiis. estonska krona TAnnt 15,6466 290,57 15,6466 28918 1 1 la ZAGREB 18/31 O ÎNAPOVED ZA DANES rPo vsej deželi bo jasno, pihali bodo krajevni vetrovi, ki bodo ob obali močnejši. V gorah se bo lahko nekoliko pooblačilo. Pretežno jasno bo, zapihal bo južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 28 do 33 stopinj C. J CELOVEC O 16/32 TOLMEČ O 15/31 J ., V VIDEM O 19/34 O PORDENON 20/33 TRBIŽ O 14/30 o 14/30 KRANJSKA G. O GRADEC 17/34 , o 15/32 S. GRADEC ČEDAD O 20/33 O TRŽIČ 16/32 o KRANJ o ^ LJUBLJANA 19/34 POSTOJNA O 15/30 KOČEVJE O CELJE 17/34 O MARIBOR 018/34 PTUJ M. SOBOTA O 17/34 A //"'N. MESTO 18/34 ZAGREB 19/34 O (NAPOVED ZAJUTRI