' »tTiiua platana t gotovini. ŠTEV. 108. v LJUBLJANI, i tek, 10. maja 1927. Posamezna številka Din 1- LFTO TV. Ishaj* rmk dan opoldne, 1a v Italiji. Tudi v Franciji so krenili v najnovejši uobi več ali manj na desno. Izvlitev Po-■ncareja za predsednika republike je bil velik uspeh konservativnih krogov. Pri raznih volitvah na deželi pa se povsod ppaža naraščanje desničarskih glasov, ki jih množe zlasti mali francoski rentniki. V Nemčiji pomeni nedavno sestavljena velik korak na desno, ki je poseb- HO x*i centr • za-centrum. Levičarsko krilo ie inU,|tlU ''e zaenkrat stopilo čisto v ozad-knnco,. re,nutuo prevladuje desničarsko r va vno krilo, ki je omogočilo zve-p nemškimi nacionalisti. j i osebno očitno se je pokazala idejna ! skupnost desničarjev pri zadnjih volit- i vali v Avstriji, kjer so se vsi konserva- i tivni krogi združili v »Einheitsliste« proti socialistom, na češkem pa je desničarko znalo prebresti tudi hude nacionalne bolečine in ustvariti zvezo med nemškimi in češkimi agrarci. Seja finančnega ocbora. Beograd, 13. maja. Včerajšnja seja finančnega odbora je imela jako velik politični pomen. Vlada ni imela poguma, stopiti naravnost pred finančni odbor, zato se je včeraj popoldne ob 4. še pred sejo plenuma vršila seja vladne večine finančnega odbora, da bi se preskusilo, kakšno je razpoloženje med člani večine in da bi vlada dobila jamstva za to, da stopi lahko pred finančni odbor, ne da bi se ji bilo treba bati kakega nenadnega udarca. Na seji vladne večine je bil dosežen sporazum v vseh vprašanjih, o katerih je imel kasneje razpravljati plenum finančnega odbora. Vlada je dobila jamstva, da gre lahko pred pienum. Na ta način je prišlo do sinočnje, seje finančnega odbora, na kateri je vladna večina zavzela talco stališče, kakor ga je imela že na predkonferenci. Vladna večina je daia vladi nekatere garancije, da se ji v tem trenutku ni treba bati nobenih potresov v finančnem odboru in da lahko nadaljuje svoje delo. Izgleda po ,em’d.a.so se večinske Skupine, zlasti rapalski nezadovoljneži na zadnjih kon. ferencah, ki so jili imeli dopoldne, dali pripraviti do tega, da ne bodo delali vladi težav. Ti nezadovoljniki niso hoteli j prevzeti nase odgovornosti za vse tisto, ' kar bi se utegnilo zgoditi, ako bi odrekli vladi podporo, ki ji je potrebna v finančnem odboru. To pomirljivo stališče, za katerega so se odločili nezado-voljniki, je podaljšalo mir za nekaj časa in dovolilo nado, da se bo v tem času lahko dosegel sporazumen temelj za daljnje delo. Ali pa bo vse to doneslo tisie koristi, ki se pričakujejo, ie jako veliko vprašanje. Beograd, 13. maja. Včeraj popoldne med 4. in 5. uro se je vršila seja vladne večine finančnega odbora. Na tej seji so se izvršile manjše stistične spremembe v uredbi o tehnični sestavi proračuna. Ob 5. se je sestal finančni odbor. Pred predhodoin na dnevni red je predsednik dal besedo finančnemu ministru, ki je v svojih izvajanjih dejal, da je dozdaj obstojal neprimeren način budžetiranja. S to uredbo pa naj se doseže glede tega idealen način. Posebno se je zanemarjala tehnična stran, a v sedanjem času je treba proračun prilagoditi bolj gospo- darskim potrebam. Namen uredbe je, da I Beograd, 13. maja. Včerajšnji izid glase dovrši čimbolj načelo univerzalnosti ! sovanja v finančnem odboru je v neki proračuna. meri odgodil aktuelnost vprašanja voh- Poročevaiec večine Oton Gavrilovič je j lev. Kakor pa smo doznali iz zanesljive-prečital dopolnitve in spremembe vlad- I ga vira, se vprašanje volitev še vseeno ne večine, na kar se je otvorila načelna razprava. Prvi je govoril Pušenjak, ki je kritiziral uredbo. Svetislav Popovič je dejal, da od vseh velikih obljub, ki jih je dal finančni minister skupščini, je prišla samo ta uredba, od katere bomo pa imeli koristi šele v bodočnosti. Zahteva, da ostanemo v mejah veljavnih zakonov. Predložitev te uredbe pa pomeni okrnje-nje pravic narodne skupščine. Popovič govori dalje proti kreditom, ki imajo političen značaj in protestira, da se s to uredbo, ki predvideva tudi ukinitev nekaterih ministrstev, ne ukinja hkrati ministrstvo za ustavotvorno skupščino. Prepričan je, da se tudi druga nepotrebna oblastva ne bodo ukinila, temveč da se bodo spremenila v nova. Graja, da se v tej uredbi uprava monopola šteje med pridobitne naprave, od katere bi imela država kaj dohodkov, ko pa vemo, da od uprave monopolov nimamo nič obravnava ter bo morala tudi o tem pasti odločitev. Na sestanku, ki s!a ga imela včeraj Kumanudi in Velja Vukičevič, je biio določeno, da se morajo razpisati volitve najkasneje do 20. junija. Narodna skupšična bi se na ta način nič več ne sestala na izredno zasedanje dne 1. avgusta, kakor je biio začetkom določeno, kor bi :>il v tem času volilni boj v največjem razmahu. Sestala bi se šele nova skupščina na redno zasedanje dne 20. oktobra. Izgleda, da so to zdaj najnatančnejši roki, s katerimi računa današnja vlada. SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA: Beograd, 13. maja. Včeraj popoldne je bila seja sekcije zakonodajnega odbora za kazenski postopek. Na seji so bili soglasno in brez razprave sprejeti vsi členi do 22, to je do XVII. glave. Prihodnja seja bo dartes. Ves zakonski načrt ima 449 členov. Sodijo pa, da tega tedna drugega kot izdatke. Ko je Popovič končal, je odbor prešel j bo ves zakon do konca k glasovanju ter je bila uredba v načelu j sprejet, sprejeta z 19 glasovi proti 10. Prav talco je bila ta uredba sprejeta tudi v podrobni razpravi. Na vrsto je prišla druga točka dnevnega reda: uredba o državnem odboru. Prvi je govoril zopet Pušenjak, ki je kritiziral ta državni odbor kot protjparlamers-tarno napravo. ZBOROVANJE MEDNARODNE NOVINARSKE ZVEZE. Dunaj, 13. maja. Sinoči se je vršila v hotelu »Imperiak seja izvršilnega odbora mednarodne novinarske konfederacije, na katero so prispeli delegati iz 22 držav. Na dnevnem redu je bilo več važ- Svetislav Popovič pravi, da je bila o > nih vprašanj, posebno socialnega znača-priliki razprave v narodni skupščini ta ja. Od jugoslovanskih novinarjev so bili uredba soglasno obsojena kot nekaj pro- i navzoči na tej seji predsednik centralne tiparlamentarnega in protiustavnega. Na j uprave g. Kovačič, predsednik zagrebške ta način se omejuje zakonodajno delo ’ sekcije UJN dr. Dežman in časnikarski skupščine. Z uredbo postane odveč tako j ataše pri našem dunajskem poslaništvu narodna skupščina kot finančni odbor, j Rado Parežanin. finančni minister pa bo potem lahko de- i lal, kar bo hotel. Pa še več: finančni ; minister bo tudi lahko odrejal delo tega j odbora. Državni odbor je po svoji sesta- ] vi izvršilni odbor diktature finančnega j ministra, ker je finančni minister njegov i suveren gospodar . Tudi ta uredba je bila sprejeta v načelu z 19 porti 11 glasovom. Kazalec na politični uri Evrope se pomika torej prav vidno na desno in to iz-premembo opažamo polagoma tudi pri nas. Revolucionarna gesla, ki so se po- x-- • i t *. , , , rajala pri nas v prvih letih po vojni, so p *fitike gospodarske PROGRAM KONFERENCE MALE ANTANTE. Beograd, 13. maja. Na sestanku zunanjih ministrov Male antante v Joahimovu poleg Prage se bo razpravljalo o naslednjih vprašanjih: 1. Splošni politični položaj v Evropi (v toku poslednjih let). 2. Italija napram Mali antanti. 3. Mala antanta in njeni odnošaji napram Ma-djarski. 4. Odnošaji sosedov Male antante napram državam Male antante (posebno Čehoslovaška in Poljska, Runiu-nija in Sovjetska Rusija, Italija in itali-jansko-aibanski pakt). 5. Gospodarski položaj v Srednji Evropi z ozirom na trgovinske pogodbe med državami naslednicami Avstro-Ogrske. 6. Zadržanje Male antante napram protiboljševiški akciji Francije in Anglije. 7. Balkanski položaj in države Male antante. 8. Poljska in Nemčija, Poljska in Mala antanta, Nem- pogodbami. 9. Razorožitveno vprašanje z ozirom na predloge komisije za pripravo za svetovno razorožitveno konferenco. 10. Manjšinsko vprašanje. skoraj že popolnoma izginila in po na šem prepričanju ne toliko zaradi obzna-ne, ampak vsled samega naravnega razvoja. Na mesto revolucionarnih gesel pa Prihajajo počasi na dan konservativne desničarske težnje, ki sicer še niso dovolj izoblikovane, da bi se mogle formu->rati tudi politično, ampak poskusi so ukaj. To, kar so poročali o neki »četrti trauki,<, potem protiradičevski blok na v zvezi z bodočimi trgovinskimi Hrvatskem, ki ga ustvarja konservativno mestno prebivalstvo in tudi gotovi znaki v Sloveniji kažejo na to, da tudi v naši državi lezemo nekoliko na desno. Ni pa še vidno, v kateri smeri se bo razvijal odpor, brez katerega gotovo ne pojde. jNa vsak način pa moramo tudi Slovenci skrbno motriti nove pojave. KRALJ POTUJE V PARIZ. Beograd, 13. maja. Njegovo Veličanstvo kralj odpotuje v svrho zdravljenja dne 18. maja v Pariz, kjer ostane 10. dni. ZVEZA MED FRANCIJO IN ANGLIJO. London, 13. maja. Kakor javlja Reuter, pripisujejo angleški politični krogi velik političen pomen Irodnevnemu ofi-cielnemu poselu predsednika francoske republike Dcumerguea in francoskega zunanjega ministra Brianda, ki prideta prihodnji teden v London. Predsedniku Doumergueu, ki bo gosi angleškega kralja, bodo izkazane največje časti. Beograd, 13. maja. Ko je predsednik vlade Velja Vukičevič od predsednika finančnega odbora dr. Radonjiča sprejel poročilo o poteku popoldanske seje finančnega odbora, je ob 8. zvečer šel v dvorni maršalat, kjer je ostal dolgo časa v razgovoru. Velja Vukičevič je izjavil novinarjem, da jim zdaj za dogledni čas ni treba pričakovati nobenih posebnih dogodkov. Po neki verziji potuje Velja Vukičevič že danes, po drugi verziji pa šele jutri v Vrnjačko banjo. LAKOTA V HERCEGOVINI. Beograd, 13. maja. Glede na vesti o gladovanju v Hercegovini in o splošni bedi v teh krajih je poslanec Šalih Ba-ljič svojčas vložil na predsednika vlade in na finančnega ministra prošnjo, da se tem krajem podeli nujna pomoč, in sicer deloma v obliki predujma za sadilce tobaka in v obliki razdelitve koruze I v krajih, kjer ljudje stradajo. G. Šalih Daljic je bil zdaj obveščen, da je vlada j v tem vprašanju napravila sklep, da se da 5 in pol milijona dinarjev za sadilce tobaka ter 2 in pol milijona za koruzo stradajočim. To je prva pomoč, ki bo poslana v Hercegovino. Mostar, 13. maja. Oblastna skupšči-. na se je obrnila na poslanca Saliha Baljiča in Nikola Preko, ki se mudila v Beogradu, naj intervenirata pri pristojnih činiteljih, da se Hercegovini hitro pošlje pomoč. Oba poslanca sta imela včeraj poselili predsednika vlade. ~^^bosanskT”vprašanja ” Beograd, 13. maja. Včeraj popoldne so se v kabinetu pravosodnega ministrstva sestali ministri dr. Spaho, dr. Vlada Andric in dr. Srskič. Nadaljevali so razgovore o bosenskih vprašanjih. V prvi vrsti je šlo za vprašanje sarajevske mestne občine. Konferenca je trajala kasno v noč in ni znano prav nič, s kakšnim rezultatom se je končala. Ad: Program Male antante. Joachimov, 13. maja. Po dobljenih poročilih se bo na konferenci Male antante obravnavalo med drugim tudi vprašanje priznanja sovjetske Rusije de jure. Jugoslavija in Češkoslovaška se priznavanju najbrž ne bosta proti-vili. S praške službene strani pa izjavljajo, da ni o tem nič znanega. Stran 2. Izjava dr. Stanovnika in SLS Štev. 108. Včerajšnje »Novosti« objavljajo izjavo voditelja krščanskih socijalistov v Ljubljani dr. Ivana Stanovnika gede spora, ki je nastal v SLS. Dr. Stanovnik je izjavil dopisniku -»Novosti«: »2e dve leti se vodi ogorčen boj proti mojemu očetu g. Ivanu Stanovniku, bivšemu narodnemu poslancu, ki se kot poljedelec ni hotel pokoriti vsem željam ljubljanskih mogočnikov. Kot povod za nastop proti njemu »o vzeli spor med njim in domačim župnikom, kateremu se je moj oče zameril. Razumljivo je, da sem kot sin stal na njegovi strani, a to ne same iz osebnih, marveč tudi Iz načelnih razlogov. Boj se je pozneje prenesel na mene in na vse naše prijatelje, tako da se vrši danes borba med levico in desnico f Slovenski ljudski stranki. Zapretili so mi, da me bodo izključili, če ne podam ostavke na vse svoje funkcije v stranki. Jaz sem to storil v želji, da se ta boj konča v stranki sami. Umaknil sem se vse dotlej, dokler bo na površju sedanje vodstvo stranke z dr. Korošcem na čelu. G. dr. Gosar, bivši minister za Bocijalno politiko, je naš dober prijatelj, toda on se ne udeležuje tega boja. Večkrat Je zahtevala ljubljanska organizacija SLS, naj bom jaz kandidiran kot nosilec liste pri oblastnih volitvah v mestu Ljubljani. Na pritisk vodstva stranke sem se moral umakniti, dočim drugi naš prijatelj g. Fran Terseglav, glavni urednik »Slovenca«, ni bil izvoljen. To je zahvala dr. Korošca za to, da sem mu priboril pri skupščinskih volitvah ljubljanski mandat! Glavni krivcc našega spora je duhovnik gosp. Fran Gabrovšek, glavni tajnik SLS. Izstopil sem iz gerentskega sosveta, ker je stanje ljubljanske občine obupno in so nove volitve nujno potrebne.« Na vprašanje, kaj prav za prav žele kr- : šSanski socijalisti, je dr. Stanovnik re&olutno , odgovoril: »Da v SLS zopet zavlada demokracija in j da izgine klerikalizem, ki je vtelešen v samovladi duhovščine. V naši stranki odločujejo zdaj sami duhovniki. A mi hočemo, da program Slovenske ljudske stranke postane stvarnost.« Na to izjavo priobčuje današnji »Slovenec« sledečo notico: »Zagrebške »Novosti« od 12. t. m. priobčujejo izjavo, ki jo je podal g. dr. Ivan Stanovnik dopisniku tega lista. Napram temu moramo ugotoviti, da g. dr. Ivan Stanovnik ni imel pravice izjavljati karkoli v imenu kščanskih socialistov, kojih voditelj, kako ga imenujejo »Novosti«, g. dr. Ivan Stanovnik ni nikoli bil. Potrebno je posebej ugotoviti tudi, da gg. dr. Gosar in glavni urednik »Slovenca«, Franc Terseglav, ki se v omenjeni izjavi v »Novostih« imenujeta, s sporom g. dr. Stanovnika z vodstvom SLS nimata nič opraviti. Kar se pa tiče neresničnih in pavšalno izrečenih očtkov proti načelniku SLS, dr. Korošcu, nje tajniku g. Gabrovšku in vodstvu stranke sploh, kakor tudi napada na duhovščino, ki ji očita »samovlado« in »klerikalizem«, po-menjajo tak afront, ki g. dr. Stanovnika postavlja eo ipso v popolno nasprotje s stranko, katera je po tem upravičena smatrati, da g. dr. Stanovnik SLS nič več ne pripada, j S tem korakom g. dr. Stanovnika je njegova zadeva za SLS sama po sebi definitivno rešena. Le če bi se nesporno dokazalo, da je priobčena izjava v »Novostih« v svojem bistvu mistifikacija, bi nam bilo mogoče zavzeti napram njemu kako drugačno stališče.« Avstrija — „Nova Belgija**. V živem spominu nam je gotovo vsem, kak-6no vlogo je igrala Belgija na začetku velike svetovne vojne. Nemške vojske so se valile preko te male države proti Franciji, nevtralnost Belgije je bila porušena. To je bil viden povod za Anglijo, da se je takoj pridružila nemškim sovražnikom, a za njo razne druge države in končno AmerikaJPa so se Nemci čudili in eo se povpraševali: »Ja \varuni hasst uns die ganze Welt?« — na kar je sledil klic: »Gott strafe England!« Mala Avstrija se boji, da bi nekega dne tudi ona ne doživela povsem enake usode in bi bila nakrat zapletena v evropski požar, ki bi se ga ne mogla izogniti. »Deutsch-osterreichische Tageszeitung« je priobčila 29. aprila članek »Ein neues Bel-gien«, ki oznanja v slučaju vojne med Italijo in Jugoslavijo hude čase za Avstrijo. Pravi, da bi bila Avstrija za Italijo nekako vojno •ali prehodno ozemlje po Dravski dolini proti Mariboru. Čitatelji »N. D.« se spominjajo, da je bilo v istem času mnogo govorjenja iu pisarije o nekakih mičrtih Italije, kako da bi udarila preko Sušaka proti Zagrebu in tako vso Slovenijo kar odrezala.Pohod po Dravski dolini proti Mariboru pa dopolnjuje vso to rožnato sliko, ki bi nam jo radi pripravili. Da vse to niso le prazne kombinacije, so nam dopovedali razni nemški listi, ki so istega dne z dunajskim listom poročali še vse konkretnejše vesti o taki vojni kombinaciji. Vedeli so poročati, da je Mussolini dal v resni obliki potipati na Dunaju, ali bi Avstrija ne dovolila pohod italijanskih čet preko Predela in Pontebe po Dravski dolini proti Mariboru. Imenovani dunajski dnevnik trdi v članku 10. t. m., da se je informoval o resnosti takega italijanskega koraka na Dunaju in je izvedel, da je povsem resničen. Da, izvedel je celo več, namreč, da je Italija stavila Avstriji tudi pogoje v njeno korist, namreč pridobitve po končani vojni na škodo premagane Jugoslavije. Italija sama pa je obljubila olajšave Nemcem v Poadižju. Dunajski list ostro zavrača take italijanske ponudbe. Ne sicer radi tega, ker bi mu kake koncesije ne bile neljube, marveč zato, ker Italiji nič ne zaupa, da bi svojo besedo pozneje tudi držala. Koliko smemo tej nemoralni državi zaupati, smo videli leta 1915, ko je tako nesramno izdala svoje tridesetletne zaveznike. Zato na obljube same nič ne dajo, kajti poznajo predobro »il sacro egoismo«. Italijansko verolomstvo je postalo tradicionalno in zato z Italijani nikakih paktov na daljši rok. Ž njimi je sklepati edino kupčije le proti gotovini, do ut des. Imenovani dnevnik je nemškonacionalen list Hitlerjevih hakenkrajolerjev in zato smemo verjeti, da izraža mnenja najbolj vročih Nemcev. Dasi je Hitler imel v Monakovu znani govor o nemški manjšini v Poadižju, za katere ne bodo žrtvovali 3CO.OOO najboljših nemških mož, vendar zastopa la list v teh vprašanjih docela drugačno stališče, ki je in-trasigentno in ne pozna kompromisov. Tako tudi na ponudbo olajšav Nemcem na južnem Tirolskem odgovarja, da o kakih koncesjah tu ne more biti govora, marveč Nemci morajo zahtevati, da Italija vrne, kar je po krivici vzela. Južna Tirolska leži zunaj vojnega ozemlja z Jugoslavijo, zato naj jo vrne Nemcem, ako se hoče pogajati za njihovo pomoč, drugače pa ne more biti govora o kakih pogajanjih s tako državo. Najprej morajo imeti odrešene svoje brate, ki trpe najhujše tiranstvo, potem bodo govorili dalje. — Da jim pozneje Italija zopet ne vzame tega, za to bodo že Tirolci skrbeli. — Vsekakor pa ne more biti govora o dovoljenju prehoda po Dravski dolini, marveč Nemci naj se resno pripravljajo, da to zabranijo. Opozarja dalje vlado, naj posveti tudi tem vprašanjem svojo pozornost, ne le homatijam radi bodočega Nationalrata. Vsem pisarijam nemških listov sicer ni pripisovati preveč važnosti, dasi so jako prijazni Jugoslaviji, vendar so izvajanja imenovanega lista jako interesantna in zaslužijo nekaj uvaževanja. Zato jih podajani tudi či-tateljem našega »N. D.« P—i N—t. Politične vesti. = Popravek dr. Kramerja. Včerajšnji »Slovenec« objavlja popravek dr. Kramerja, kjer pravi, da se on ne zavzema za ustanovitev naprednega bloka zaradi Slavenske banke, ampak zato, ker zahtevajo ustanovitev bloka Interesi boja proti klerikalizmu. = O taktiki radičevccv v mariborski oblastni skupščini piše dr. Ante Odič v »Domu« sledeče: »Naš klub je v mariborski oblastni skupščini glasoval za proračun, v prepričanju, da tako najbolje vrši svojo dolžnost. Nas •je ljudstvo poslalo v oblastno skupščino, ker potrebuje njeno delo. Država za izboljšanje ljudskih težav ne naredi skoro nič in zato mora narod sam ta posel opraviti. V oblastni skupščini se da mnogo narediti, zlasti v naši, ker je ogromna večina delavoljna. Če pa hočemo, da se oblastne skupščine razvijejo, mora dobiti vsa javnost vtis, da hočemo oblastne skupščine tako izpopolniti, da jih ne more nobena sila več razbiti. Zato delamo mi za okrepitev samouprav tudi tam, kjer smo v manjšini. S tem, da smo glasovali za proračun oblastne samouprave, smo glasovali za samoupravo. Glasovali smo tudi za zaupnico oblastnemu odboru, čeprav ne sedi v njem noben naš pristaš, da mu okrepimo moč, da «e aamore napram vsem činiteljem postaviti &a interese oblasti. S tem smo dokazali, da smo tudi tam, kjer smo v manjšini, odločni »astopniki samoupravne ideje.« = Kam meri to? Radičevci se na Hrvat-ekem že prav resno pripravljajo na nove volitve in v zadnji številki »Doma« je objavljenih cela vrsta navodil za postavljanje kandidatov. Zanimivo je navodilo, ki pravi, naj se okrajne organizacije zavedajo, da vodstvo ne bo nikogar postavilo za kandidata, kdor nima Bvojega stalnega poklica, od katerega živi ali toi vsaj lahko živel, ampak živi samo od mandat« oziroma od dnevnic. = Volitev predsednika Masaryka in Slovaki. Kakor smo že poročali, je slovaška ljudska -stranka sklenila izdati poseben proglas *a Slovake, v katerem bi pojasnila vzroke, Or. Amin Vim&r Srbohrvaiski-slovenski slovar. Slovar nudi izredno bogat besedni zaklad — nad '<0.000 besed in upošteva poleg besed vsakdanje rabe Službene novine,F|carinsko tarifo, trgovino, šolo, tehniko itd. Cena v^celo~platno^vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. zakaj da stranka ne bo volila Masaryka. Na posredovanje ministrskega predsednika Svetile pa je ta proglas izostal.Švehla je imel z voditeljem slovaške ljudske stranke dolgo konferenco in ni izključeno, da bo slovaška ljudska stranka svoj prvotni sklep revidi-rala. = Konec vojaške kontrole v Bolgariji. — Bolgarska vlada se je iznova obrnila na konferenco veleposlanikov v Parizu s prošnjo, da se vojaška kontrola nad Bolgarijo ukine. Z ukinitvijo te kontrole se bo pečala tudi konferenca Male antante. Jugoslovanska vlada, ki je v tem vprašanju najbolj prizadeta, je izjavila v Sofiji, da ukinitvi ne bo nasprotovala, in zato je upanje Bolgarije upravičeno, da bo smela Bolgarija zopet imeti svojo armado. Pomirljivo stališče Jugoslavije napram Bolgariji v tem vprašanju se more smatrati kot znak zbliževanja med obema državama. — Zakon za varstvo republike v Nemčiji. Kakor skoraj v vseh bivših monarhijah, ki jih je svetovna vojna izpremenila v republike, imajo tudi v Nemčiji zakon za varstvo republike, čegar veljavnost pa letos poteče. Poseben paragraf tega zakona prepoveduje bivšemu cesarju Viljemu povratek v Nemčijo. Ker pa tvorijo monarhistični nemški nacio-nalci važen del sedanje nemške vlade, zahtevajo oni sedaj izpremembo zakona v toliko, da se Viljemu povratek v domovino omogoči, čemur pa se ostale stranke upirajo. Ker bi utegnil ta spor sedanjo nemško vla l-no koalicijo razdreti, je verjetno, da bodo veljavnot zakona o varstvu republike podaljšali v neizpremenjeni obliki še za nadaljnji dve leti. — Boj za konkordat v Nemčiji. Ena glavnih nalog sedanje nemške vlade je, da sklene z Vatikanom konkordat in nemški cen-trum je v prvi vrsti vstopil v vlado zato, da doseže konkordat. Centrumu nasprotne stranke pa niso posebno vnete za posebno pogoit* bo z Rimom, zlasti ker se boje prevelikega vpliva katoliške cerkve na šolo. Zaradi boja za konkordat je nekaj časa celo izgledalo, da bo centrum iz sedanje vladne koalicije izstopil. Najnovejša poročila pa pravijo, da so v Vatikanu začeli računati že s tem, da bi v šolskem vprašanju popustili. Če se bo to zgodilo, ni izključeno, da bo mogla že sedanja nemška vlada skleniti konkordat. =: Spomladansko zasedanje francoskega parlamenta. Te dni se sestane francoska zbornica na svoje pomladansko zasedanje, za katero vlada v francoski javnosti veliko zanimanje, ker stoje na dnevnem redu silno važna vprašanja: državni proračun, vojaški zakon, carinski tarif in volilna reforma. Razprava o državnem proračunu v tem zasedanju bržkone ne bo končana, ampak se bo nadaljevala še v jesenskem zasedanju. Gotovo pa bodo sprejeti novi vojaški zakoni in carinski tarif. Naglo sprejetje carinskega tarifa je potrebno zaradi bodočih trgovskih pogajanj z Nemčijo. Kakor je razvidno iz razprav na gospodarski konferenci v Ženevi, namerava Francija svoje carinske postavke zlasti na industrijske izdelke silno zvišati. V razpravi o volilni reformi pa bo padla odločitev, ali naj ostane sedanji sistem strankarskih list še naprej v veljavi, ali pa naj se vpeljejo zopet volitve po okrajih. =: Kolonijalna konferenca. V Londonu se je pričela te dni konferenca zastopnikov angleških kolonij. Posvetovanja vodi minister za kolonije Amery. Ker so zastopani na konferenci samo zastopniki angleških interesov, imenujejo delavski listi to posvetovanje »konferenco izkoriščevalcev«. — Za ohranitev miru. Znani ameriški senator Borah je imel v Clevelandu političen govor, v katerem je omenil med drugim tudi predlog francoskega ministrskega predsednika Brianda, naj bi se sklenila zveza med Francijo in Ameriko, ki bi lahko preprečila vsako vojno. Borah je v svojem govoru pozval Brianda, naj svoj predlog ponovi v konkretnejši obliki, da bo mogla ameriška vlada o njem razpravljati.___________________________ NAPREDNI BL.OK. Te dni govore in pišejo mnogo o naprednem bloku, ki naj reši nesrečno Slovenijo I nesrečnega klerikalnega zmaja in ki naj po- i maga nekaterim ljudem, ki bi radi bili mi- | nistri, do te toliko zaželjene časti, če je namreč v naših časih sploh še kakšna čast biti minister. V tisti gostilni, kamor jaz zahajam, pravijo, da to ni nobena čast več, ampak samo svojevrstna sreča. Pa to bodo drugi ljudje že bolje vedeli kakor mi, ki posedamo po oštarijah in gledamo skozi okno, kako hodijo drugi po solncu ali po vetru na ljubljanski grad, mi pa mirno uživamo rdeče ali rmene plodove vinske trte in svojega j napornega dela. Ko torej slučajno te dni enkrat ni šel nihče mimo našega okna, da bi ga bili po stari ljubljanski navadi obrali do kosti, smo začeli od samega dolgega časa obirati napredni blok. Po dolgem prerekanju smo prišli do tega, da sploh ne vemo, kaj naj to bo. To je pa vendar treba vedeti, predno se odločimo. Ko so na Dunaju imeli pred nekaj tedni volitve, so Dunajčani natanko vedeli, za kaj da gre: Na eno stran so se postavili bogati Židje in bogati kristjani, na drugo stran pa tisti, ki bi radi bili bogati. Tu je vsak vedel, s kom ima opraviti. Pri naprednem bloku pa ni nič tako določnega, kakor je bilo na Dunaju, ker bo v njem vse združeno na enem kupu, veliki podjetniki in mali obrtniki, premožni kmetje in od vseh bogov zapuščeni osebenki in bajtarji, ponosni ljubljanski in drugi meščani, bi radi mleko dobivali na pol zastonj, in prešerni okoličani, ki bi radi računali vsako solatno peresce po 5 dinarjev. To ne gre skupaj in ne gre, tudi pod napredno firmo ne. Mi smo se zato odločili, da bomo rajši volili bogate liberalce in bogate klerikalce, ker ti nekaj pomenijo, vse drugo je pa proletarijat, ki tudi v politični oštariji nima nič opraviti, ker mora garati, nam pa tega ni treba. Mi smo mi! Še vedno je bilo tako na svetu, da so hlapci sedeli pred oštarijo, gospodje pa notri, in tako bo tudi ostalo. Pa še na nekaj drugega smo prišli. Eden, ki je naročen na »Jutro«, drugače pa je bolj na klerikalno plat, je vprašal, kako da bi bilo pravzaprav potem, če bi klerikalcev res zmanjkalo. To vprašanje smo temeljito preudarili in smo enoglasno in soglasno spoznali, da bi bilo silno škoda, če bi se to zgodilo. Koga pa naj Človek potem zmerja in na koga naj se človek potem jezi, če mu kaj ni prav? Brez jeze, brez nevošljivosti in ' oštarije pa ni življenja. Klerikalci torej rajo ostati že zaradi zmerjanja, če z* . ^ gega ne. Potem se pa tudi Jh’zmanjka]o na njihovo mesto P^jJ^ah dopoldne, ko Ali ni sedaj lepo ob ne j , človek lahko reče doma, da gre K maši, gre pa lepo v oštarijo? To je naravnost nekaj nebeškega, če se človek lahko vsaj enkrat na teden pošteno zlaže. Kaj pa potem, če bi petih maš in brezkončnih pridig ne bilo več? Ali ne bi mar rekli, da moramo hoditi na stara leta na kakšne telovadne vaje, in to mi, ki smo od tedenskega dela že tako izmučeni, da se ob nedeljah že komaj na nogah držimo? Nikoli! Če takrat, ko so klerikalci na vladi, nalašč ne bodimo k maši iz same trme, da nam ne bi rekli, da se jih bojimo, pa bi mi potem morali hoditi ob nedeljah kam »živijo« kričat ali pa celo telovadit? To naj dela, kdor hoče, ampak mi ne, iz same trme ne! Naj večji princip življenja je, da človek nikogar ne uboga. Ubogajo n«/ tisti, ki nič nimajo. Zato pa mi, ki imamo in lahko v oštariji sedimo, nismo za napredni blok. Mi pravimo, da pojdemo skupaj mi, ki imamo, tisto drhal pa, ki nič nima, naj policija polovi in zapre, ali pa naj celo napredni blok nanjo zavali, da bomo imeli mi, ki imamo, kaj za gledati. Tako so govorili in povedali v težkih živ-ljenskih bojih izkušeni možje in veliki politiki in človek bi skoraj rekel, da imajo prav. ~iP~ - MUSSOLINI POMILOSTIL NEMŠKEGA UČITELJA RIEDLA. Kakor znano, je bil nemški učitelj Riedl na južnem Tirolskem pravoveljavno obsojen na pet let pregnanstva na pustem otoku v Sredozemskem morju, ker je zasebno poučeval nekaj otrok nemški jezik. Med temi otroci so štirje njegovi. Mož je vdovec in otroci 80 nepreskrbljeni, ako nimajo reditelja na svobodi. — Ko je bil oče že na otoku in sirote niso imele zagotovljenega življenja, so vsi štirje otroci podpisali na Mussolinija ponižno prošnjo, da bi jim očeta izpustil na svobodo. In res je il Duce to ginljivo prošnjo uslisai in očeta — pomilostil. . . Dunajska »Neue Freie Presse« je napisala tem povodom lep članek na naslov Mussolinija in silno pohvalila njegovo dobrosrčnos.. Rekla je dalje, da ta čin Mussolinija ni samo poli tiškomojs trsko delo, marveč da je: zmaga človekoljubja. Nato pa se je oglasila 10. t. m. znana dunajska »Deutschosterreichische Tageszeitung< in je grozovito okrcala oba: »N. Fr. Pr.« m pa Mussolinija. Listu pravi, da je s svojo de-votnostjo dokazal višek židovske servilnosti in neumnosti, ki se po trebuhu plazi pred italijanskim mogotcem. O pomiloščenju pa pravi, da obsodba Riedla je bila sploh pravni umor, bila je zločin proti človecansivu i” zdravi pameti, zato da o kakem »pomiloafce-nju« ne sme biti govora. Pomiloščujejo s_e grešniki in zločinci, toda Kiedl ni zakrivil ni-česa, on je samo učil, saj je vendar učitelj in je izvrševial samo dolžnosti svojega poklica. Ako je hotel Mussolini krivico popraviti, je moral obsodbo razveljaviti, ne pa po-miloščati, kjer ni nič greha ali zločina. x. 3^_ NEMCI V POADIŽJU. Propaganda vsega nemštva za svoje južno tiroske brate je jako intenzivna. V inoinoei , na Dunaju in posebno v Monakovu imajo d°-bro urejene pisarne, kjer zasledujejo vsako sovražno delo proti Nemcem v Poadižju. Vsak dan je vse lepo zapisano in razvrščeno, kar je dan prinesel novic iz južne Tirolske. Iu skr-be dalje, da se vse lepo porabi in izkoristi, kar je mogoče porabiti proti Italijanom. Bivši ravnatelj državnega arhiva v Berlinu dr. Paul Herre je izdal lično knjižico: »Die Sudtiroler Frage«, v kateri je obseženo_ vse, kar more izobraženega človeka zanimati, da ima jasen pojem o tem vprašanju. Prof. Herre slika v desetih poglavjih postanek in ra*; voj takozvanega južnotirolskega vprašanja, k' ga postavlja za nekak — evropski problemi s katerim se bo morala resno bavili vsa Evropa. Ves sistem poitalijančevanja je naslikan tako stvarno in temeljito, kakor tega doslej še nihče ni storil. Podal je tudi zgodovinski razvoj italijanskega iredentizma, ki j° desetletja zahteval odrešitev Trentina. A k® je prišel ta čas odrešitve, je tek zrastel i0 začeli so misliti na strategiške meje. Wil*°’ nove točke so bile postavljene ad absurdutn in danes je do 300.000 Nemcev v najosludnep šem robstvu. In o tem robstvu podaja točo sliko. Ni dvoma, da naredi ta knjižica g>° vtis povsod, kjer jo bodo čitali. gV(,?aio re-Razni amerikanski časopisi Tako je liko prostora tej nemški "J/JpZRevvievv* v St. objavil list »The Fortn'*[llSi0vvom > Facist Luisu več člankov p£k. V ne\vyorškem li-Tyranny in Southl je priobčil dr. Kunz, stu »Foreign A^delka avstrijske lige za vodja Pra^j?£iov, celo serijo člankov pod na-Društvo ^joiian Rule in German South Ty-slovoma ge jg i0^] fejj Vpra§anj cei0 tako ^i<*>en list, je dobro znamenje časa. bi bilo, da bi iz Ljubljane poskrbeli za ©na*;, slike iz naših krajev v Italiji. List iz’’aja Vx\' Thos. Cock & Son, 585 Fifth Ave„ Ne\vyorK_ Ker sem vedno opažal, da se Nemci siee silno mnogo zanimajo za svoie neodrešene brate, a pri tem redno prezirajo enako raV' nanje z našimi manjšinami, sem na merodaj nem mestu povprašal, zakaj se tako godi. Odgovorili so mi, da so o naših razmerah premalo poučeni, da, mislili so celo, da s? n Šim manjšinam bolje godi. Ali bi ne bm m goči boljši etiki z Nemci? *■ y’ VIII. Vsesokolski zlet v Pragi leta 1926 od 12- <6 tnaia v kino »Ljubljanski dvor*. Ort' • — Odlikovanje. Predsednik finančnega odbora Narodne skupščine, univerzitetni pro-tes-or dr. Jovan Radonjič je bil za zasluge, ki -si jih je stekel kot predsednik bizantološke-gn kongresa odlikovan z redom Sv. Save I. razreda. __ Glad v Hercegovini. Kot smo že poročali, ie zavladalo v več krajih v Hercegovini tako pomanjkanje živil, da prebivalstvo strada. Pred par dnevi so v Ružiču trije seljaki od gladu umrli. Ista usoda grozi še tisočim drugih. Ko je čul mostarski veliki župan v oblastni skupščini porazne podatke o gladu, je poslal ministrskemu predsedniku, finančnemu, poljedelskemu ministru in ministru za socialno politiko nujne referate, v katerih zahteva, da se pošlje bednemu prebivalstvu Za Ha.DU*a P°moč 120 vagonov koruze, j čaj, da se ta pomoč ne pošlje nemti-H a’ Pravi veliki župan, da odklanja vsako " vortl°3t za katastrofo, ki bo nastopila. Si-_1 j Pošiljale že preje razne pomoči za ? 1. e> toda spričo partizanstva gotovih •m- so jih dobivali pogosto ljudje, ki jih pcdrebnL dočim niso dobivali oni, »o jih potrebni, ničesar. V mnogih okrajih »o poprodali kmetje zadnje repe iz hlevov, da 30 prišli tako do gotovine, kajti za tobak jim državni uradi letos niso izplačali še niti pare. Danes je v Hercegovini veliko število vasi, Kjer jedo ljudje travo in kjer se že 14 dni ničesar kuhalo. Oblastni odbor je uvedel etiko akcijo, da reši gladujoče. Razven tega na kompetentna mesta brzojavke, s, terih zahteva takojšnjo pomoč, češ da je er katastrofa neizogibna. 2000 Wranglovcev pride v Jugoslavijo. * Carigrada poročajo: Turška vlada je odreda na intervencijo iz Moskve, da ima 2000 .,rangl°vcev nemudoma zapustiti turški teritorij. Turška vlada je motivirala to odredbo s tem, da je smatrati IVranglovce, spričo dr^vMknsrvo^a^li^®'3 s«vietska vlada stoje tj Rusi pod zaščito z * donlovlae- Kuer do_odpremljenTv JugoSarijT nar°d°V’ b°' s« spsz&r1 m"- p'”,ak°11 pri“ni- ?fove, železnice v Sloveniji. Finančni mimater dr. Markovič je predložil finanč- U ur|dl>?izgraditvi železniškega omiezja v naši državi: Po tei uredhi ee bodo v Sloveniji gradile proge: Krapina— Rogatec (16 km), Kočevje—Sušak (45 km) in Št. Janž—Sevnica (12 km). To uredbo bo finančni odbor gotovo uzakonil, ni pa povedano, kdaj bodo začeli železnice graditi. — Zgradba velike ladjedelnice v Splitu. Kot poročajo iz Beograda, odpotuje te dni Prometni minister general Milosavljevič v Split. Njegovo potovanje utegne biti v zvezi * Projektirano zgradbo velike centralne ladjedelnice v bližini Splita. Ladjedelnica se zgra- hi1rT*r?r^T »•'' Ka&telanskem zalivu, kot je felo projektirano še pred vojno. Moge pri Poštni hranilnici. Od dne 6. maja naprej se sprejemajo pri Poštni hranil- 5nnno TV6 n? vknJižice do najvišjega zneska ou.JOO Din, doeim je znašala doslej najvišja dopustna vloga samo 25.000 Din. Za vloge pri Poštni hranilnici jamči država. Denar e vlaga in dviga lahko pri vsakem poštnem Uradu v državi. — Izplačilo invalidnine. Minister za soci-jalno politiko je sprejel te dni zastopnika Invalidskega udruženja podpolkovnika La- tavaRdsk p.retresal ž njim celo uro nujne bo storn6 Za' eve- Minister je obljubil, da to stonl.vse, kar bo v njegovi moči, da se kazam-l !nvalld?v izboliSa- Te dni bo nakazanih finančnim upravam 10 milijonov dinarjev za izplačila dolžne invalidnine. Mi-v1SkG^ v . (^alie nato, da bi se izplačevala “ce invalidnina potom Poštne hranil-vrš k 86 PrePre2ij° tako zlorabe, ki jih valido ZV6Stni napram naivnim in- Nastavljanje novih učiteljev. Ministrski 9vet je pooblastil finančnega ministra kot zaupnika prosvetnega ministra, da sme na- stavljati za učitelje učiteljske kandidate, ki sedaj absolvirajo učiteljišče in one, ki bodo odslužili sedaj vojaški rok. — Lečenje železničarjev v kopališčih. Uprava kopališča Čateške Toplice je dovolila železničarjem za lečenje v kopališču polovično takso. Ugodnost velja za čas od 15. maja do 30. junija. — Izletniški vlaki. Iz direkcije državnih železnic poročajo, da se bodo letos izvedli posebni izletniški vlakj, ki bodo vezali mesta Beograd, Zagreb in Ljubljano z okolico. — Vsedelavski zlet 4.-5. junija v Ljubljani. V dneh od 3. do 5. junija 1927 se vrši v Ljubljani vsedelavski zlet. — Ponovavas pri Grosupljem. Kdor še ne pozna prijaznega grička Tabor, kjer joonosno stoji cerkvica sv. Nikolaja z visokim obzidjem še iz turških časov, kjer se vrši v nedeljo 15. t. m. ob pol 10. uri dop. slovesna sv. maša, nakar je otvoritev podzemeljskih jam, ki so bogato okrašene s krasnimi naravnimi kapniki. Otvoritvi sledi ogledovanje jam in sicer »Zupanove jame«, »Ledenice« in »Mikličeve jame«. Otvoritev je zvezana z veselico na Taboru, šaljivo pošto, srečolovom, turško kavarno, pečenjem janca na ražnu, petjem itd. Med prireditvijo igra godba iz Št. Jurija. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v Ponovi vasi v prostorih g. Jos. Perme. Za jedila in pijačo preskrbljeno. Pri jutranjih ter opoldanskih vlakih vozovi na postaji Grosuplje na razjx>lago. Vabljeni vsi od blizu in daleč. — Izpremembe v državni službi. Imenovani so: za šefa odseka direkcije državne statistike dosedanji statističar Dragotin Golja, za inšpektorja splošnega odseka pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani šef odseka poštnega ravnateljstva v Splitu Anton Suhač, za tajnika pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani tajnik poštnega ravnateljstva v Skoplju van Napotnik. — Končni rezultat volitev v Obrtno banko SHS. V poslovni odbor podružnice Obrtne banke kraljevine SHS v Ljubljani so bili izvoljeni: Engelbert Franchetti 1082 glasov, Josip Rebek ml. 1062, Lovro Pičman 1082, Karol Vidmar 1060, Miroslav Urbas 1082, Fran Ravnikar 1196, vsi v Ljubljani ter Jakob Zadravec, Središče pri Ptuju 1175 glasov. — Tadič v Splitu. V Split je prispel iz Južne Amerike naš ugledni izseljenec Tadič, ki se je zavzemal zlasti za časa vojne izredno mnogo za našo narodno stvar ter mnogo koristn našim emigrantom. lezmskum upravami Rusije, Poljske, Nemčije, Letske, Belgije, Francije in Anglije in z drugimi državami sklenjenih železniških konvencij, se uvede s 15. t. m. nov vozni red, ki bo uredil vozne zveze z Rusijo preko Poljske. Med drugimi bo imel pariški kurirski vlak, ki je dosedaj vozil do Varšave, zvezo z ekspresnim vlakom Niegoreloje — Vladivostok. Promet kurirskega vlaka Varšava— Gdansko bo preurejen na ta način, da bo dobil la vlak zvezo s kurirskimi vlaki, ki prihajajo iz Sovjetsek Rusije. Na ta način bo vzpostavljena trajna zveza med Londonom, Parizom, Ostende, Berlinom in Varšavo do Odese, Moskve, Harkova, Vladivostoka in Tiflisa. p ~ pK?’:lk0° sta“° čistoča Prage? čiščenje s,e vrSl v manjšem obsegu potom ločnega dela, v večjem pa s pomočjo avtomobilov, je stalo leta 1926 27,289.890 Kč. V letošnjem proračunu je določenih v to svrho 30,433.563 Kč. Vsak dan se odpelje iz Prage 39 vagonov smeti in odpadkov po železnici v oddaljenejšo okolico, kjer se izkoristijo v gospodarske namene. Lansko leto je neslo to 290.000 Kč. • Pravice ženskih duhovnikov v Nemčiji, iz Berlina jioročajo: Novi cerkveni zakon o ■ zobrazbi in nastavljanju vikarinj je bil od generalne sinode v tretjem čitanju sprejet. Ženski teologi bodo imeli pravico pridigo-vati, razlagati biblijo, poučevati veronauk v šolah, pravico do dušebrižništva v cerkveni občini, zlasti kar se tiče ženske mladine v ženskih zavodih, na ženskih oddelkih v bolnicah in jetnišnicah. Nasprotno pa vikarinja ne bo imela pravice izvrševati župniških poslov, deliti zakramente in vršiti druge posle, ki pristojajo župniku v ornatu. — Monstre-proces po tiskovnem zakonu v Mariboru. Včeraj zjutraj se je pričel v Mariboru proces zoper urednika socialističnega tednika »Volkstimme« Viktorja Eržena, ki ga toži 29 uglednejših duhovnikov mariborske oblasti radi uvrede in klevete, ker je napisal v svojem listu članek, v katerem med drugim trdi, da so semeniščniki ob priliki znanih krvavih dogodkov v Mariboru leta 1919 streljali z oken semenišča na nemške demonstrante ter nazivlje duhovnike »farje«. Sodišče je izreklo drakonično sodbo: Odgovorni urednik je obsojen na 3 mesece zapora, na 2000 Din globe in povračilo pravdnih stroškov. Vsakemu izmed tožiteljev mora plačati po 100 Din odškodnine. Proti tej razsodbi je vložil zagovornik obsojenega urednika ničnostno pritožbo. — Senzacionalen proces v Beogradu. Te dni se je zagovarjal pred beograjsko poroto bivši sekretar našega poslaništva v Rimu Vojislav Vujič radi poneverbe 35.000 lir uradnega denarja. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil 14 let v državni službi ter imel vedno opraviti z denarjem, kljub temu pa mu ni manjkalo nikdar niti pet par. V tem slučaju, da je njegova krivda edino ta, da ni imel časa, da bi si bil preskrbel o porabljenem denarju potrebne dokumente. Ta zagovor pa ni držal. Sodišče je izreklo drakonično sodbo: Vojislav Vujič je bil obsojen na 15 let ječe. — Špionska afera v Novem Sadu. Te dni se je pojavila v nabito polni kavarni v Novem Sadu trojica policijskih agentov ter aretirala družbo treh Madjarov. Kasneje se je izvedelo, da so aretiranci člani špionske tolpe, katere centrala se nahaja v Szegedinu in ki jo financira neka szegedinska banka. Aretiranci Aristid Dara, Janoš Stein in Štefan Fezo, so postopali pri špijoniranju silno nerodno. Usiljevali so se v družbo oficirjev ter jim ponujali posojila po sumljivo ugodnih pogojih. Pri tem so iskali pri njih informacije o raznih vojaških zadevah, vendar pa jim ni niti eden od oficirjev nasedel, temveč so obveščali oficirji o špijoniranju Madjarov sproti vojaškega poveljnika. Ko je stvar dozorela, jih je vojaška oblast ovadila, nakar je sledila aretacija. Špioni so postopali tako neprevidno, da je ujela policija celo »informacije«, ki so jih hoteli raportirati v Szegb-din. — Trden most. Iz Sarajeva poročajo: V kako slabem stanju se nahajajo ceste in mosto- vi v sarajevski oblasti, dokazuje najbolj slučaj, ki se je pripetil te dni 1 km od Ilijaša. Seljak Gjorgje Marič je gnal preko državnega mostu 19 volov. Ko je bilo na mostu že 16 volov, se je most nenadoma zrušil in vseh 16 voolv je padlo v potok, 6 metrov pod mostom. Marič sam se je v zadnjem hipu, ko se je začel most rušiti, rešil s tem, da je skočil nazaj na cesto. Trije voli so se ubili, vsi ostali so težje ali lažje poškodovani. Nekoliko so jih morali na mestu pobiti. Seljak bo vložil zoper državo tožbo na plačilo odškodnine. — Ljubavna tragedija. Predvčerajšnjim ob pol 3. uri ponoči so počili eni od sob hotela »Jadran« na Sušaku trije streli. Ko so udrli uslužbenci v sobo, je ležala na eni od postelj mlada devojka s prestreljenim sencem in strelom v ustih, na drugi pa se je zvijal v silnih bolečinah učiteljiščnik IV. letnika v Pakracu Josip Starek, pravtako s prestreljenim sencem. Starek in djevojka, ki jo je prijavil kot svojo sestro, kj pa je bila njegova ljubica učiteljiščnica Slavka Bubličeva iz Pakrača, sta stanovala v hotelu že par dni. Dočim so našli deklico že mrtvo, je bil Starek še živ, vendar pa ni upanja, da bi okreval. Podrobnosti ljubavne tragedije še niso znane. — Aristokrat v družbi tatov na zatožni klopi. Danes se vrši na Sušaku obravnava zoper svedrovce ,ki so vlomili meseca januarja v Puchtovo manufakturno trgovino, navrtali ‘®r Unesli 150.000 lir gotovine in za 500 lir blaga Na zatoženi klopi sedita bra-tn Di agotin m Jurij Premru, ki sta vlom iz- H- P. vršila, starinar Gerson, ki jima je dal vlomilsko orodje, Dunajčan \Veisl, ki je izdelal načrt za vlom in baron Gl:izy, kateremu se očita, da je skrival blago, katerega provenienca mu je bila znana, v svojem stanovanju. — Giezy trdi, da ni niti vedel, kaj je v paketu, ki sta mu ga prinesla vlomilca v varstvo ter da je padel popolnoma f>o nedolžnem v neprijetno afero. Tudi vsi ostali, razven Weisla, taje. — Strela enega človeka ubila, dva pa težko poškodovala. Iz Sarajeva poročajo: V selu Mokrem je udarila te dni v hlev, v katerem je spal kmet Jovo Jovič s svojima dvema hlapcema, strela. Jovič je bil ubit, hlapca pa težko poškodovana. Eden od hlapcev je med transportom v bolnico poškodbam podlegel. Strela je ubila tudi enega vola. — Samomor iz ljubosumnosti. 47-letni Seljak Miloš Milenkovič v Džupriji je bil na svojo mlado ženo že dalje časa hudo ljubosumen. Te dni, ko je bil sam doma, je na- . pravil svojemu nesrečnemu zakonskemu življenju konec s samomorom. Zabodel se je z velikim kuhinjskim nožem trikrat v prBi. S tretjim sunkom si je prebodel srce ter obležal pri priči mrtev. — Poizkusen samomor zdravnika vsled bedo. Zdravnik dr. Michael pl. Issekutz v Budimpešti je zavžil te dni v samomorilnem namenu večjo dozo adalina. Prepeljali so ga v opasnem stanju v bolnico. Dr. Issekutz je podvzel poizkus samomora iz obupa radi bednega materijelnega položaja vsled katerega je moral igrati po gostilnah glasovir, da je mogel eksistirati. — Francoska letalci žrtvi »zločinske malomarnosti«. V francoski javnosti vlada radi usode Nungeressa in Colia, o katerih še vedno ni ne duha ne sluha, veliko razburjenje. Trdi se, da sta postala letalca žrtvi »zločinske malomarnosti«. Za polet preko oceana je potreben posebno konstruiran in predvsem preizkušen aparata. Medtem se aparat ni dovolj preizkusil, to pa samo zato, da bi prehitela francoska letalca s poletom Amerikance. — Psi povzročili veliko nesrečo. 15-letnega vajenca nekega kleparja v Erfurtu sta napadla psa njegovega mojstra. Vrgla sta ga na tla ter ga strašno oklala. Izpustila sta ga šele potem, ko so ju polili z vrelo vodo. Neka v hiši stanujoča žena, ki je prihitela na bo-lestene krike vajenca, da bi videla, kaj se godi, se je tako pestrašila, da jo je zadela pri priči kap in je obležala na mestu mrtva. Težko poškodovanega vajenca so prepeljali v bolnico. Angleško sukno in žensko VOlnenO blagO dobite po solidnih cenah pri FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, Gradišče 3. Ljubljana. 1— Opozarjamo na mladinski koncert Društva učiteljic, ki se vrši v soboto, 14. t. m. ob 4. uri popoldne v Unionski dvorani pod vodstvom učiteljic gdč. Svetkove in Umberger-jeve. Na koncertu nastopijo učenke I. mestne dekliške osnovne šole, učenke licejske osnovne šole ter učenke II. dekliške meščanske šole. Spored obsega narodne in umetne pesmi. Na^ koncertu sodelujejo iz prijaznosti tudi gdč. Milena Verbič, katera zapoje Greča-ninovi: Ko sekiro peza, Domačija; Lajovic: Mati in dekle; Risto Savin: To je tako. Na klavirju jo spremlja gdč. Marica Vogelnikova. Prireditev se vrši na korist »Učiteljskemu konviktu«. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. • 1-Drugtvo priredi v soboto 14. ma- ja 1927 točno ob pol 9. uri zvečer v restavraci ji »Ljubljanski dvor« na čast svojemu predsedniku dr. Dinku Pucu ob priliki njegovega odlikovanja z vitežkim križčem francoske častne legije družabni večer. Vabljeni »Sočani, predavatelji in prijatelji. 1— Slovesno zadušnico za f triglavskega župnika Aljaža opravi Aljažev klub SPD v soboto 14. t. m. ob 7. uri zjutraj v Frančiškanski cerkvi. Iz prijaznosti poje Satnerjev zbor. Planinci vabljeni! 1— Licencovanje bikov plemenjakov. V Ford in njegov sistem. m. Fordove metode temelje na načelih taylo-rizma oziroma znanstvenega obratovanja, katero je uvedel amerikanski inžener Taylor. H pnal}slvenem obratovanju glej razpravo: »triin v vl> ali pa obliko visečih želez- ščirm nri ^ i opravila ali pa oko- liščme pri delu Vsak delavec gre pri delu l od nekoliko centimetrov do nekoliko metrov naprej, dokler ne dovrši na mimo drsečem delavnem kosu enostavno, točno določeno opravilo m ko konča, se pomakne zopet na-1 zaj k novemu kosu iste vrste, kjer opravi zopet isto delo. Tako se premika veriga delavcev ob montažni verigi ritmično naprej in nazaj kot pri kakem baletu. Zato se pomišlja tudi na to, da se vpelje v svrho olajšanja dela i poseben ritmičen ropot ali pa celo avtoma-; ticno godbo, ki bi spremljala ritmično delo j ob montažnih verigah. Delavci imajo svoja določena mesta in vsak svoje ozko in točno določeno delo, za katero ni treba v večini primerov niti najmanjšega strokovnega znanja, kar je velikanske strokovne važnosti z ozirom na preskrbo ljudi z delom. Na vsakih 20 do 30 delavcev pride preddelavec, ki regulira de o in skoči v slučaju potrebe na pomoč. Na določenih mestih so uvrščeni kontrolni organi, ki tvorijo samo 3 odstotke vseh zaposlenih. Delovodjem ni treba paziti na posamezne delavce. Delo samo pove, kje je napaka in kdo jo je zagrešil. V slučaju kake nezgode ali nepravilnosti ustavi montažno verigo preddelavec ali pa tudi lahko delavec sam. Na podlagi delavne verige je prisiljen vsakdo neprestano v določenem tempu delati. Ce izpusti kako delo, se to takoj opazi. Kako izvrši svoje delo, je njegova stvar, glavno je, , ‘ ,.K .lzvr^- Hitrost, s katero se ima premikali delavna veriga, in razporedba delavnih komadov in razvrstitev posameznih opravil se določi na podlagi znanstvene analize produkcijskega procesa in dela. Tempo se ravna po zmožnosti povprečnih in ne najboljših delavcev. V lastnem interesu skuša delavec, če je količkaj inteligenten, izvršiti delo na najenostavnejši in najkrajši način, čim racionel-nejse vrši svoje opravilo, tem manj se utrudi. L uvedbo montažnih verig je odpadla cela vrsta funkcijskih in kontrolnih organov, katere je sistemiziral Taylor pri svojem siste-“ler ie prišel na 3 do 5 delavcev 1 uradnik. Montažna veriga vrši vse te naloge sama m popolnoma avtomatično. S tem se je produkcija še bolj jooenostavila in še bolj pocenila. Montažne verige pa imajo še to prednost, da se da z njih pomočjo točno regulirati dnevno produkcijo, kar je zelo važno pri različnih konjunkturah. To se zgodi s tem, da se zniža ali pa zviša hitrost pogonskega motorja montažne verige. Za zgled naj sledi nekoliko številk: 1. aprila leta^ 1913 je bil napravljen prvi poskus z montažno verigo. Za montiranje magnetov pn motorju je rabil delavec, ki je po starem načinu vse delo eam izvršil, 20 minut. Ko se je razdelilo delo po Taylorjevem principu na 29 posameznih, enostavnih opravil, se je porabilo samo 13 minut 10 sekund in po daljšem zboljšanju celo na 5 minut. Za ogrodje avtomobila se je porabilo prvotno 12 ur 8 mi-mut. S taylorizacijo dela in vpeljavo kon-veyorja se je reduciral potreben čas leta 1914 na 1 uro 33 minut. V oktobru leta 1913 se je , porabilo za montažo motorja 9.9 delavnih ur. Sest mesecev pozneje se je reduciral čas na podlagi nove metode na 5n/i5 ure. Po starem načinu je montiralo 28 delavcev v 9 urah 175 motornih ojnic, za kar so rabili 3 minute o sekund na komad. Po novem načinu pa je montiralo 7 mož v 8 urah 2600 komadov. Ko je izdelovala tovarna po 4000 avtomobilov na dan, je rabila na en avto štirikrat manj delavcev kot leta 1913, ko se še ni delalo po Iaylorjevih načelih in ko še niso bili vpeljani konveyorji. Do leta 1919 je prišlo na en avto in dan 15 delavcev, leta 1920 pa še samo 9. Da se spremene surovine v avtomobil, se je rabilo prej 22 dni; danes se rabi povprečno samo 14 dni. Čas, ki se rabi za izdelavo traktorja od vlitja motorja do trenutka, ko traktor zdrči z lastno močjo iz delavnice, znaša danes 2 in pol ure. Zato se lahko reče, da pride traktor, ki je sestavljen iz okroglo 4000 delov, takorekoč še gonk iz tovarne. Tudi vlivanje se vrši večinoma mehanično s pomočjo konveyorjev. Zato ima Ford le kakih 5 odstotkov izučeni’’, livarjev, ostalih 93 odstotkov je neizučenih, ker rabijo delavci le nekolika enostavnih in lahkih gibov in prijemov, katere se da naučiti v enem ali dveh dneh. Priučenje se vrši na ta način, da opazuje nekaj Časa novinec delavca pri izvrševanju njegovega enostavnega opravila, da mu pomaga in stopi nato na njegovo mesto. Ko se popolnoma izuri, gre delo kar mehanično izpod rok, posebno če se mu je posrečilo spravita vse potrebne gibe v določen ritem. Njegov duh se spreham lahko potem po lepših in prijetnejših potih, kot so pota njegovega mehaničnega dela. Za zvežbanje se rabi pri 43% vseh opravil 1 dan, pri 36% 1 do 8 dni, pri 6% 1 do 2 tedna, pri 14% 1 mesec do 1 leta in pri 1% 1 do 6 let. (Dalje ‘sledi.) b trum——ti mm zmislu zakona o povzdigi govedoreje morajo vsi živinorejci v ljubljanskem mestnem okolišu naznaniti pismeno ali ustno v mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št. 27-1., •vrata 13) najkasneje do 20. maja 1927 svoje bike, ki jii nameravajo vporabljati za pleme-nitev tujih krav in telic. Pismena s kolekom •za 5 Din opremljena naznanila morajo vsebovati ime, priimek in bivališče bikovega lastnika, popis in pasmo naznanjenega bika ter napoved o že event. licencovanju (datum in štev. izdane dopustnice). Vse te mestnemu gospodarskemu uradu naznanjene bike bo v najkrajšem času pregledala posebna, po velikem županu potrjena licencovalna komisija, ki bo lastnikom najboljših pripoznanih bikov razdelila podporo, ki bo v to svrho določena. Cas in kraj licencovanja, kakor tudi pogoji o nagradi in licencovalni načrt se bodo naznanili priglašenim živinorejcem pozneje in to pismenim potom. 1— Od doma pobegnil. Od doma pobegnil je v sredo, dne 4. t. m. učenec 4. realke, 141 e trii Drago G. Dečko je primerno razvit, oblečen je v črne hlače in skavtsko srajco ter opremljen z dežnikom. V šoli je ubil šipo ter je iz strahu pred kaznijo pobegnil. Krenil je najbrže proti Rakeku. Žandarmerijske Staniče se naprošajo, naj imajo to sporočilo v evidenci. HLADNO VREME. Iz vse srednje Evrope poročajo o nenavadnem velikem padcu temperature. V Ljubljani je kazal včeraj zjutraj toplomer +1.6*6. V okolici je padla temperatura celo pod ničlo. Po vsej ljubljanski okolici in na Gorenjskem je padla slana, ki je povzročila po poljih in vrtovih znatno škodo. V gorah je zapadel sneg. Opoldne je bilo toplo, ko pa je zašlo solnce je postalo zopet precej hladno. Na Madjarskem je na več krajih snežilo. Dnevna temperatura ni bilo nikjer višja od 6 do 8°C. Tudi v Berlinu je ponovno nekoliko snežilo. V višjih legah Krkonošev je kazal toplomer 5°C ter je zapadel sneg. V dolinah znaša temperatura 1° do 2°C nad ničlo vendar je tudi tam mestoma nekoliko snežilo. Šport Rigoulot sunil 175 kg! V okviru športne akademije v St Etienne je sunil znani profe-sijonal Charles Rigoulot ob-ojeročno 175 kg in s tem posiavil nov svetovni rekord. Prejšnji proifesijonalni in obenem absolutni svetovni rekord je znašal v tej vaji 171 kg in ga je postavil tudi Rigoulot. Najprej je potegnil Rigoulot obojeročno 125 kg in 131 kg in je potem začel z obojeročnim sunkom. Sunil je 145, nato 155, potem 165 kg in končno 175 kg. Novi svetovno-rekordni uspeh, ki sla ga kontrolirala Laforge in Bugnand, je tudi že oficijelno priznan. Podzemski predori za avtomobile. V New-yoj-ku so izkopali pod Hudsonom uove predore za avtomobile; vsak predor je dolg 2800 m in ima premer 9 m. V vsakem izmed obeh tunelov bodo vozili avtomobili le v eno smer in skozi vsak tunel se pelje v eni uri lahko 1900 vozil. Veliko pažnjo so posvetili prezračenju, ker bi samo en sesalni aparat zadostoval. Velike razsvetljevalne naprave izključujejo z emajliranimi reflektorji vsak bleščobni vpliv. Pol milijona aktivnih lahkoatletov. Nemška športna oblast za lahkoatletiko šteje danes po tridesetletnem obstoju v 4500 društvih skoraj 500.000 članov. Poleg pristnih lahkoatletičnih vaj goji nemška športna oblast tudi takozva-ne letne igre z žogo na pr. hazeno. S posebno vnemo pripravlja najboljše svojih članov za amsterdamsko olimpijado. V letu 1926 je ob-državala 190 pripravljenih tečajev v vseh delih države. Smrt na igrišču. V zadnjem času se množe smrtni slučaju pri nogometu. Tako je bil belgijski mednarodni igralec van Coile pri neki tekmi v Franciji smrinonevarno ranjen, tragičen slučaj, ki je zadel tudi euega izmed manj znanih belgijskih nogometašev. V Angliji je doletela smri na igrišu igrača Burysa. Sedaj pa javljajo iz Španije, da je bil Arre-lano, kapitan, sedaj v Španiji nahajajočega se čilenskega moštva Colo-Colo, pri nogometni tekmi v Valladolidu tako težko ranjen, da je kmalu na to umrl. Šest zamorcev in en princ. Egipiski nogometni prvak, J. C. Arsenal iz Kaire, je te dni odpotoval v Evropo. Ekspedicija AErikancev obstoji iz 20 igračev in treh spremljevalcev. Moštvo tvorijo po večini Arabci, pa tudi 6 pristnih zamorcev je med njimi. Zanimivo je, da. je član moštva tudi pravi princ, Jaghen Bei Ibrahim, bratranec kralja Fuada I., ki figurira kot desni branilec. 300.000 dolarjev za Dempseya? Vesti o zopetnem nastopu svoječasnega dolgoletnega boksarskega prvaka Jack Dempseva kar no- čejo utihniti. Vedno znova jih lansirajo ame-rikanski manažerji v svetovne liste, rezultat pa je vedno isti, namreč, da se noben teh napovedanih bojev dosedaj še ni vršil. Tako poročajo sedaj, da dobi Dempsey za svoj match proti Špancu Paolinu, ki se vrši dne 1 julija, nič manj ko 300.000 dolarjev (okrog 17 milijonov dinarjev). Vendar smo mnenja, da služi navedba tako velikanskega honorarja samo reklamnim namenom; v Ameriki sicer take bajne nagrade niso nič redkega pri bokserskih matchih, toda ponudijo jih samo nezmaganim prvakom, ne pa takim, ki so izgubili svoj naslov, kakor Dempsey. Taki si ga morajo šele v zaporednih bojih z najboljšimi bokse rji zopet priboriti, in šele nato lah- ! ko zopet računajo s tem, da bo ljudstvo z veseljem plačalo visoke vstopnine. Paolino je sicer dober bolcser, vendar je po našem mnenju še veliko boljših v Ameriki in zato ni verjetno, da bi kak manager v resnici riski-ral tako veliko svoto za boksmatch, ki ne more vzbuditi v masah tistega velikega navdušenja. Casmir zopet nemški prvak v borenju. V Monakovem si je priboril Nemec Casmir 6 prvaških naslovov, med temi šestič prvenstvo v sabljanju. S temi tremi prvenstvi (sablja, meč in floret) poseduje Casmir sedaj 20 prvenstev. Gospodarstvo. BORZE: Ljubljana, 12. maja. (Prve šievilke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih zaključki.) Vrednote: invest. pos. 84.50— 85.50, vojna škoda 339—339.50 (339), zast. in komun. Kranjske 20—22, Celjska pos. 195 —197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkan-tilua 99—100, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—502, Vevče 140 —0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. Blago: Tendenca za les neizpremenjena za deželne pridelke čvrsta. Zaključenih 6 vagonov lesa. Zagreb, 12. maja. Devize: Dunaj 800.5 do803.5, Berlin 1349.5-1352.5, Italija 306.94 do 308.94. London 276.3—277.1, Newyork ček 56.75—66.95, Pariz 222.375-224.375, Praga 168.3—169.1, Švica 1094—1097. Curih. VI. inaia. Beograd 9.13o, .Newyoi'k Varšava 58.0770, Dunaj 73.15. To ©rcs. AVTOMATIČNO DEŠIFRIRANJE. Tehniki in matematiki se že dalj časa ba-vijo z vprašanjem iznajdbe tajne pisave, katere ne bi moglo razvozljati še tako matematično bistroumje. Šifrirane pisave ki so se dosedaj uporabljale v meddržavnem prometu, niso odgovarjale tej zahtevi. Kljub raznovrstnosti dosedaj uporabljenih šifriranih sistemov je še vedno možno, da se s potrpežljivostjo in primernim matematičnim bistroumjem razvozlja zagonetka njihovih' perijodično se ponavljajočih črk. Mednarodni sistem špijonaže je tako izvrstno organiziran, da ni mogoče dolgo skrivati ključ za tajne pisave. Sedaj poročajo, da je berlinski inženjer Aleksander Kryha rešil to vprašanje in skonstruiral stroj za šifrirano pisavo, ki more vsak tekst z največjo lahkoto in na najbolj preprost ri3?in napisati v neštetih vrstah tajne pisave, za katero je popolnoma izključeno, da bi jo kdo razvozljal. Tajno pisavo more razvozljati le stroj, ki pa mora biti natančno tako sestavljen, kakor je oni, ki je tekst napisal. Ker je neskončno mnogo načinov sestave tega stroja, je iznajdena torej nerazrešljiva tajna pisava. Stroj za šifrirano pisavo pomeni pravo malo tehnično umetnino. Aparat je na zunaj podoben pisalnemu stroju. Najvišji del stroja tvorita dve simetrično postavljeni steni; ena je nepremična, druga pa se vrti okoli osi, prva vsebuje navadno pisavo, druga pa šifrirano. Neenakomerno nazobčano kolo služi raznovrstnosti šifriranih pisav. S strojem se da v najkrajšem času določiti poljuben sistem šifrirane pisave in ravno tako se da s strojeni šifrirana pisava citati, seveda le, če čitatelj ve za ključ. Pisava sama se pa ne da razvozljati drugače kakor, da pove ključ za stroj oni, ki je kak šifrirani tekst napisal. Stroj ima 26 črk, s katerim more pisati tekst v ogromnem številu sistemov: v številu 403,000.000,000.000,000.000 ali krajše v štiristotih kvadriljonih. Ker se da pa neenakomerno nazobčano kolesce, ki premika šipo za šifrirano pisavo, na tri načine montirati, naraste število na 30.000 un-deciljonov, število, ki ga pišemo s sedemdesetimi ničlami in pri katerem odpove ysa^ fantazija. Tajnost na tak stroj napisanih šifriranih tekstov je torej popolnoma zajamčena. Marcel Prevoat ! 7 Don-juanke. Nekega jutra začetkom februarja, niti dva meseca po srečanju Albine in Kogera, je sedela Kamila Engel-mann pri svoji pisalni mizi v tem tako dobro zastraženem uradu. Salon je tul srednje velik in skozi široka okna je bil razgled na vrt sosednje palače. Na mizi ni bilo nikakih kartonov in map, ki spominjajo na urade. Salon, strogo v stilu Ludovika XV. je čisto spominjal na delavnico pisatelja in znanstvenika, kajti stena nasproti oknom je obstojala iz ene same velike knjižnice. To je bil kraj, kjer je mogočna bančna ravnateljica študirala in obravnavala bančne posle, narekovala in podpisavala pisma. Po končanem delu pa je vedno takoj spravila vsa pisma, vse akte, skratka vse, kar je bilo v zvezi z banko. Vse to je izginilo v elegantnem žrelu iz cizeliranega brona in padalo na mizo tajnika eno nadstropje nižje. V tem salonu je navadno vladala popolna tišina. Poseben višji uradnik banke je edini smel telefonirati ravnateljici in samo ob gotovih urah v slučaju nujnosti. Kmalu je zamišljena sedela za svojo mizo. Oblečena je bila v siv angleški kostum, ki je zakrival suhost njenega telesa. Imela je ozek obraz, a preko cela je nosila trak, preko brazgotine, katero je bila dobila na fronti. Granata vržena iz aviona jo je bila tu ožgala in nje drobec je dobila v trebuh. Deset dni se je borila s smrtjo, a slednjič je le ozdravela. Bila je pa sedaj le 5e senca nekdanje lepote. Privlačevala je bila moške s svojo nežno, bledo kožo, strastno rdečimi ustnicami, žarkimi temnimi očmi 1 -1 razkošnimi lasi. Sicer pri svojem tiranskem /.na en ju ni našla ljubezni, a razpalila je v marsikaterem moškem divjo strast. Sedaj pa je bilo vsega konec. Kamila je bila prepametna, da tega ne bi uvidela. Skušala je vse pozabiti, toda vsakdanji dogodki so ji bridko stav-ljali resnični položaj pred oči. Na cesti je noben moški ni več pogledal in to jo je tako bolelo, da nikoli več ni peš hodila po pariških ulicah, kar je nekdaj tako zelo ljubila. Videla je, da jo ljudje, ki so bili prej njeni dobri znanci, skoraj niso več spoznali. In čula je po salonih pritajeno šepetanje: Joj, kako $e je spremenila!« To pot je dobila nov udarec. Citala je pismo, ki je ležalo na mizi. Naenkrat ga je sunila od sebe in začela p:' salonu hoditi semtertja. Ustavila se je pri oknu in strmela na gole vrhove dreves v sosednem vrtu m na svetlo nebo tega solnčnega jutra, loda njen piaM gled je bil obrnjen na znotraj, v globme njenega srca. Opazovala je svojo zmedo. In kot borec, ki čuti, da bo premagan, je zbrala vse svoje moči. —C e mu se razburjam? Lahko bi si že bila na jasnem, da nisem več ista kot nekdaj! Naenkrat se je spomnila na Laurenta Sixta, ki jo-je pri vsakem srečanju v istini iskreno obžaloval, ne da bi se hlinil. In kako prisrčno je z njo govoril! Spomnila se je tudi svojega delovanja na fronti, kamor je bila odšla prostovoljno, gnana od neznane sile, ki jo je imenovala dolžnost. Toda junaštvo prinaša včasih občudovanje in ljubezen moškim, nikoli pa ženskam. Ali Jo bil morda Laurent Sixte izjema? Ali je morda občudovanje, ki ga je vedno čitala v očeh tega duševno visoko stoječega moža, ustvarjalo v njegovem srcu ljubezen? Ko se je popolnoma obvladala je spet sedla za mizo. Ob njenem robu je bila pritrjena stikalna plošča iz slonove kosti. Kamila je zasukala eno pozlačenih stikal in glas, kojega vir je bil neviden, je vprašal: — Miiostiva? Kamila je dejala, sedeč na svojem stolu, kot bi se pogovarjala s prisotno osebo: — Margueriite, sprejela bom ob pol enajstih gospo Lorande, torej čez pol ure. Dajte ukaz, da jo puste nemudoma k meni. — Da, miiostiva? — Sedaj pa dajte poklicati g. Dutriera, naj bo tu v petih minutah. — Da, miiostiva. (Dalje pril; f Jr H g W y i§ ^ -osas* tovarna kisa, cS. z o. s-? nudi nsH3n®!5! In naj o k m s«© namigni kis ts v S n s k a S3 s k i s ponudbo. i—s TeleJos S38S. TtthnitR® S« hlgiJefiiS«© .naftno d er n e!a urejena Sc i s « r k a » jugosleuii*. Mtarcat Uufclleaa, BumJiSui c®sta St. Is« U. asdsltf. Carinsko 5 - i.iTrnm--------. >i£RlT2NER Koks - Čebin VVolfova l/II. - Telef. 56 WBST&aEB9&BBBBBSak mmmmasaemtsmam burtau posredniški in ipedicifiki » GROM « Kolodvorska ulica 41 LJUBLJANA, braajavkami »OROM“ Talafon Podrulnlces Maribor, Jesenice, Rakek. Obavtja « to itroko «ko »aadajola »M Imianfnlnri nojhltrajo i LO.li POMLADI Notiiavice, kravale, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, olroške majice, nahrbtniki, pall e. dežniki, Uioti v vseh barvah, šifon!, S llngen Skarfe. noži, potrebščine zn krojače, cev Ijarje, tapetnike, šivilje .n sed Razna dišeča mita - samo p n Josip Peteline blizu ^ega ipomenlko, Ljubljana l»lt*u Prešernovega ,pomenlka, ob vo*u NoJnlSje cene. mtrežba. ■■■■■■——M MALI OGLASI Za vsako besedo »e pl*?* 50 par. deboI° tlskan« pa Din 1.—. Kontorlstinja samostojna moč, ve&i« knjigovodstva, koreapon deuce, stenopisja In «tro jepisja, išSe sluibe. Po nudbe prosi na upravo lista pod znadko »Vel letna praksa«. Stavbena parcela z dobro obdelanim vrtom ob potu v Rožno dolino, LevSeva ulica, se proda Naslov v upravi >Nar«d' nega Dnevni!***' i§eem t j0iij stanovanje, ob-stoje«e iz kuhinje ter 1 do 2 sob. Plažam dobro Naslov v upravi lista. Na prodaj sta veliki makalasli palmi i\ Din 300.—. Naslov pove uprava lista. Širit? in čiteite JABOam DHEVHir IT Svetek - Za tukarno >M?rkur< odgovoren: Andrej S*.*r. V*i v ladajatelj: Aleksander Zelenikar. — Urejuje. Vladimir Srei*».