Igk4ja mk dan itm »oboi, asšsU ta prasnikov. I,»i*d doilj Sun667 South Uws4aU Aro. Offlco of Publication: >667 South Lawndalo Aro. T«l«phont, Ročk w« II 4604 1UU j« 96.00 *£ CHiCAfaO, 1LL., PETEK, 18. FEBRUARJA (FEB. IS). 1938 Subacription |6.oo Yoarij fiTEV^—NUMBER 35 emčija zahteva nadaljnje I koncesije od ^ Aecoptaneo fffr matting >t »podal rato of poatagi providod for ta 1108, Act of Oct 6, 1017, authortaod on Jano 14, 1818. delavstvo za- Pariz, 17, febr. — Poročila, ki ihajajo v Pariz, govorijo, da merava diktator Hitler posla-nov ultimat avstrijskemu kan- larju Schuschniggu, v katerem zahteval resignacijo njegove- kabineta. (Vest iz Berlina pr^vi^da vo-telji avstrijskih nacijev priča-jejo, da bo prihodnji kancelar rthur Seyss-Inquart, Hitlerjev istaš, ki je dobil pozicijo no-anjega ministra v reorganizira-avstrijski vladi.) Politični preobrat v Avstriji nemirja Francijo in Anglijo, oslanika obeh držav v Berlinu se včeraj oglasila v uradu mškega zunanjega ministra achima von Ribbentropa in zahvala pojasnila glede dogod-v v Avstriji. Kakšno pojas-lo je dal Ribbentrop, če ga je loh dal, ni znano. Da je situa-v Avstriji resna, ni nobene-dvoma. Francoski in angle-i diplomati so uverjeni o po-ebi takojšnje akcije, ki naj bi eprečila podvrženje Avstrije ntroli nacijske Nemčije, kakor i nadaljnji Hitlerjev korak— na Češkoslovaško. Ja [itler namerava poslati nov ultimat Schuschniggu, da izsili resignacijo avstrijske vlade. Anglija in Francija zsthtevata pojasnila o nacij-skih namenih glede Avstrije. Ceikoslovaški preti nevarnost nacijskega napada. Berlinski krogi napovedujejo vojaško zvezo med Nemčijo, Avstrijo in Italijo Sovjetski diplomat pobegnil v Italijo Budenko dezertiral iz boljše vi ikega tabora Rim, 17. febr. — Italijansk fašisti poveličujejo Jodora Bu denka, bivšega člana sovjetskega poslaništva v Rumuniji, kot ju naka, ker je pobegnil iz boljše-viškega tabora. Budenko je s tem dal fašistom novo orožje v njihovi križarski vojni proti komunizmu. Bivši sovjetski diplomat je razgovoru s fašističnimi veljak obdolžil rusko tajno policijo, da ga je nameravala umoriti ali pa vsaj ugrabiti predno je pobegnil v Italijo. "Sovjetski poslaifik Ostrovski, ki ga je Moskva pozvala domov, je odšel iz Bukure-šte 4. februarja," je rekel Budenko. "Dan prej je prišel neki mož z Dunaja v urad sovjetskega poslaništva v Rumuniji. Zde ae mi je aumljiv, ko ae je oglasil ri meni z dvema članoma taj- Avstrije pri meni z dvema Članoma taj- Parizu sodijo, da bo Hitler ^ ruslce policije, ki *> itfčTififfc- iskočil na pomoč "zatiranim atom" v Češkoslovaški, sudet-im Nemcem. Da ae nemški ktator na to pripravlja, doka-je njegova izjava, ki jo je po-na sestanku s Schuschnig-m v Berchtesgadenu, Bavar-a, zadnjo soboto — da hoče ze-iiti 80,000,000 Nemcev. To vilo M ne bilo doseženo z a-ksijo Avstrije, kajti Nemčija a okrog 66,000,000 prefrival-v, Avstrija pa 7,000,000 — upno okrog 73,000,000 prebi-rtcev. Poročila iz Prage kažejo, da se Jskoslovaška zaveda preteče (varnosti. Vlada se bo morala ej ali slej odločiti glede spra-' h Hitlerjem ali odpora. Go-|vo je, da se bo Edvard Beneš »dsednik Češkoslovaške, upi-vsaki akciji, da postane dr->a vazal ka nacijske Nemčije, ajnovejša vest se glasi, da nalivata Beneš in ministrski sdsednik dr. Milan Hodža re-Kanizirati vlado. Oba se zavest. da nacijski nekrvavi puč v vstriji je velik' udarec Ceško-ovaški, ki se trudi, da ohrani ojo neodvisnost in demokraci- Berlin. 17. febr. — Nacijski1 "tfi vidijo zvezo med Nemčijo Avstrijo v bližnji bodočnosti, T Hitlerjevi pristaši dobili Pozicije v reorganiziranem "tujskem kabinetu. Hitlerje-»<> sledila sklenitev vo-r :,"'^ tema državama h v\ N*ciji 80 uverjeni, da r^hnlgg ne bo dolgo na kr- ' ' On bo potisnjem Z T njeKOV n»«lednik bo ^ ^Muart, notranji minister vladi. l***vQlci doMegli znanstvenike Ukv*. 17. febr. — Reševal. ' v^raj doaaglf ruske znan-dve letali, ki sta varjali, naj grem z njimi v Si naj. Izgovarjal sem se, da sem bolan, toda oni niso odnehali. In-sistiral sem, da bom šel, če bo voosil avtomobil moj šofer, oni so pa rekli, da bo vozil avto mož, ki je prišel z Dunaja. Takoj sem slutil, da nekaj skrivajo, da me nameravajo ugrabiti in umoriti." (Ko je Budenko izginil iz Bukarešte 6. februarja, je sovjetska vlada poslala protest Rumuniji, v katerem je bilo rečeno, da je diplomat postal žrtev fašističnega političnega zločina. Sovjetske avtoritete v Moskvi so včeraj insistirale, da je bil diplomat ugrabljen ali pa umorjen in da so bile njemu pripisane izjave v Rimu potvorba ali pa izsiljene.) Budenko je povedal fašističnim uradnikom v Rimu, med katerimi je bil tudi zunanji minister grof Ciano, "da se je kot intelektualec, ki ne more tolerirati izdajstva in se drži svojih idealov, odločil za pretrganje vseh vezi z boljševizmom", povedati po ni hotel, kje se je nahajal štiri dni po izginotju iz Bukarešte. Dejal je, da sta njegova žena in hči v Leningradu in da sta bili najbrž obe aretirani. Unija toii komuni• . etični Daily Worker New York, 17. febr. — Min-neapolska delavska federacija je vložila tožbo proti tukajšnjemu komunističnemu dnevniku Daiiy Workerju zaradi kriminalnega obrekovanja in zahteva 9470,000 odškodnine. Obtožnica federacije — katero zastopa v tej pravdi Albert Goldman, znani čikaški pristaš Trockega — se glasi, da je Daily VVorker zmerjal njene voditelje a "troc-kističnimi raketirji, gangeži, po-bojniki in bordelirji" ter jih dol-žil, da so odgovorni za umor P. J. Corcorana, unijskega voditelja v Minneapolisu, ki je bil u-streljen na ulki v zadnjem novembru. odleteli z ruskega pa mika, pristali v bližini ledene plošče, na kateri so znanstveniki. Ta plošča je dospela v bližino Grern-landa od severnega tečaja, odkoder ao jo gnali morski tokovi. Domače vesti Slovenski dijak na potovanju Detroit, Mich. — Rudy Potočnik ml., dijak na michiganski univerzi Ann Arbor, je v družbi treh dijakov, vsak druge narodnosti, odpotoval v Kanado, odkoder pojde četvorica s skoro za-stonjsko vožnjo (na parniku bodo nekaj delali) čiz morje v Anglijo, Na Angleškem si nabavijo kolesa in bodo potovali še dalje po Evropi. Morda obiščejo tudi Jugoslavijo. Vsi štirje dijaki ao rojeni v Ameriki. Pozdrav iz Primorja Chicago. — Uredništvo Pro- Tudi Italija ima židovski problem Mussolini namerava omejiti židovske aktivnosti Rim, 17. febr. l)a ima tudi Italija židovski problem, dokazuje svarilo, ki ga je Mussolini naslovil Židom, čeprav vsebuje zagotovilo, da Itglija ne bo vodila tako drastične gonje proti Židom kot Nemčija in Rumunija. Uradna izjava, ki govori o o-mejitvi židovskih aktivnosti, je bila včeraj objavljena. Ta na-glaša, da židje ne smejo igrati bolj važne vloge v? narodnem življenju kot je zmotnost posameznika. Njihove aktivnosti morajo biti omejene ▼ sorazmerju z njihovim številom v občinah. Vsi židje, ki pridejo v Italijo, bodo pod strogim nadzorstvom. Deklaracija dalje pravi, da ne svete je te dni prejelo razgled-L/TuT J CJL i' nico iz IdHje, s katero nas po-1*" ^SH? vlad* &1* nobe" ^ ne politične, ekonomske in moralne akcije proti Židom v Italiji, toda dovolila ne ho, da bi do-aegli tako visoko finančno in ko- hteva večjo vsotozareuf Direktor CIO zahteva preskrbitev dela 3,500t< 000 brezposelnim ČETRT MILIJARDE NI DOVOLJ zdravlja Valentin Kobal iz Cla-rendon Hillsa, ki se mudi na obisku avojega rojstnega kraja in drugih krajev na Primorskem. Poleg Valentina je podpisan tudi njegov brat Franc. Calumetske vesti Calumet, Mich. — Steve fto-zič, star 76 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini, je zadnje dni med potjo na delo v rudnik v Ahmeeku umrl. Zadela ga je srčna kap. Drugi rudarji, ki so šli na delo, so pobrali že mrtvega in ga odpeljali domov. ZapuščA{ ženo, osem sinov in dve hčeri. V Ameriki je živel skoro 40 let in delal je vsa ta leta v rudnikih. .Vf^Jl Clevelanda Cleveiand. — Dne 15. febr. mercialno stopnje «kakor so jo v nekaterih drugih državah. Zadnja urtfdna statistika pravi, da je v Italiji okrog 60,000 židov, mr Zunanji 1 magajo Japonci ameriško ibardirali ijonsko postajo Cengčov, Kitajska. 17. febr,--> —> rurfki, ameriški Tujake legije in drugi letalci v službi kitajske vlade — so včeraj napadli japonske vojaške pozicije z bombami in povzročili veliko škodo. Vest iz kitajskih virov pravi,, da so letalci uničili čez 30 japonskih sta ae sedemletna Dorothy Str-nad in njena še mlajša prijateljica Josephine Rus igrali v sobi pri Strnadovih z domačo lovsko puško, ki se je sprožila in Do-rothy je bila ustreljena v glavo1 tankov, ducat bojnih letal' in ubi-ter je obležala na mestu mrtva^li ter ranili veHko število japon V bolnišnici je umrl Matt Ster-'skih vojakov. (Dalje so razdeja benc, star 46 let in doma od Ko-'H japonsko vojaško skladišče čevja. Tu zapušča ženo in se- Ciensienu, strategitfnemu mestu *tro. ob progi Pekjng-Hankov železni- ce. Kaifeng, Kitajska, 17. febr. — Življenja več ameriških misijo-nark so bila v nevarnosti, ko so japonski letalci napadli z bombami misijonsko postajo in Čolne te postaje na Rumeni reki. Nekaj žensk, ki delalo med kitaj- Unija CIO zmagala pri volitvah Chicago, 17. febr. — Pri voli-iTvah glede reprezentacije pri kolektivnih pogajanjih, ki ao ae vršile med dčlavci v klavnicah Chicago Stockyards & Transit Co., je zmagala unija United Padcing House VVorkers, ki je včlanjena v Odboru za industrijsko organizacijo. Rooeevelt podpisal farmski zakon Washington, D. C. 17. febr.— >redsednik Roosevelt je včeraj podpisal farmski zakon, ki dolo-ča federalno kontrolo produkci-, e in trženja nekaterih poljskih skimi reveži, je bilo ranjenih. Japonski letalci so uprizorili 22 navalov na Kaifeng v zadnjem času, toda misijonska postaja je bila včeraj prvič tarča bombardiranja. Letalci so vrgli tudi veliko število bomb na Cengčov, ki leži 40 milj zapadno od Kaifen-ita. pridelkov. Glavni namen zakona je po izjavi poljedelskega tajnika, ki ae je boril, da kon-grea sprejme ta zakon, stalna "normalna žftnica". Waahington. — (FP) — Pred. sednikovo priporočilo aa 250 milijonov dodatne apropriacije sa relif je naletelo na opozicijo v vrstah organiziranega delavstva, ki smatra to vsoto za nezadostno v očigled veliki brezposelnosti. John Brophy, direktor CIO, je brzojavil Članom apropriacij-skega odseka nižje zbornice, od katerih zahteva, naj zvišajo Izdatke za relif na 600 milijonov dolarjev. Brophy pravi, da je potrebno, da vlada preskrbi relif-no deto 3,500,000 brezposelnim. "CIO je prepričan, da je potrebno najmanj $600,000,000 za dela WPA do konca fiskalnega leta," pravi Brophy. "Najmanj 3,500,000 uposlitev je treba preskrbeti, da se pride v okom sedanji brezposelnosti. Uposlenih mora bitKvaaj to število brezposelnih, ako se administracija hoče držati svoje deklarirane politike, da ne sme nikdo stradati, ki je zmožen in pripravljen delati. "Položaj brezposelnih je fte zelo obupen v mnogih državah iti mestih. CIO urgira vaš odaek, da priporoči $600,000,000 dodatnih apropviaeij aa uPA iu preklic Woodrowovcga amendmen-ta, ki je bil pripet k relifni apro-priaciji za ttfkoče fiskalno leto, da bo WPA lahko nudila pomoč ameriškim državljanom, ki ao v potrebi." Sličnegu mnenja je tudi Delavska nestrankarska liga, ki tudi zahteva zvišanje relifnlh apropriacij, kakor tudi Workei;s Alllance of America, organizacija brezposelnih. Delavaka liga pravi, da je potrebno najmanj pol milijarde dodatnih apropriacij za relif do 1. julija. Apropriacij ski odsek nižje zbornice se na te zahteve očlvid-no ni oziral, ker je zbornici priporočil le po Rooseveltti določeno vsoto. Ce kongres ne zviša te Pariz, 17. febr. — Preteči stav vsote, bo WPA preskrbela relif- kovni val, ki je imel zajeti je no delo le okrog 600,000 nadalj- klarsko industrijo, je bil včeraj nJim brezposelnim, v ladnjih odvrnjen z dosego premirja med mesecih pa so delodajalci odšlo- vlado ln 70,000 organiziranimi vili nad tri milijone delavcev. delavci, ki so uposleni v tej In- Smatra se, da bo WPA kon- dustrljl. Premirje bo trajalo o-centrirala svoje aktivnosti le v sem dni ln upanje je, da bo v tejn velikih industrijskih meStih, čssu prišlo do sporazuma, kjer je situacija najbolj akutna.! Osem Jeklarskih unij v Valen Najbolj so prizadeti avtnl cen- clennesu se Je izreklo za takoj tri, Detroit in druga mesta. To- šen oklic stavke, da Izvojujejo da tudi iz poljedelskih držav pri-' višje mezde, toda zdaj so se izhajajo zahteve za večje relifne vrgle odloku 25 drugih Jeklar dajatve po auši prizadetim far- iklh unij v severnem delu Fran- Nova ofenziva španskih lo jalistov Vprašanje priznanja prava bojevništva llenda.ve, Francija, 17. febr. — General Franco je poslal nove čete v sektor Montaiban, ki leži 32 milj severno od Teruela, Kjer so lojalisti presenetili fašiste novo ofenzivo. Vest iz Salaman-ke se glasi, da so fašisti odbili naskoke na svoje postojanke pri mestu Vivel del Rlo. Lojalisti so pričeli z ofenzivo na tej fronti zadnji torek. Na to fronto so bile poslane fašistične motorne kolone iz Za-ragoze, topništvo in bojna letala. Slednja so včeraj naimdla z bombami lojaliste v ozadju. Ofenzlvr španakih ljudskih iSet je bila odrejena, da lojalisti ponovno zasedejo bogato uolje iremoga pri Utrillasu, ki leži nota j milj južno od montalbanske-ga sektorja. To polje Je prej za-agalo Katalonijo s premogom. San Sebeatlan, ftpanija. 17. februarja.—Ako bosta obe v Španski civilni vojni zavojevani stranki dobili pruvo bojevništva, kar priporoča mednarodni nevmeše-valni odbor, bo to v korist faši-atom. Predno se to zgodi mora liti dosežen dogovor glede pote-gnitve zunanjih prostovoljcev iz Španije. Priznanje prava bojevništva bo omogočilo obema strankami u-stavljenje in preiskavanje par-nikov, ki dovažajo bojni material in druge potrebščine lojali-stom in upornikom. Ker fašistična pomorska sila nadkriljuje loj ali stično, bodo imeli fašisti več koristi od priznanja prava bojevništva kakor tojallstl. Prv kontrolirajo atratagične pomorske bace ob Baleriških otokih Malorki ter Ivizi, dasi med šte vilom ln obsegom bojnih ladij, k Jih posedujejo fašisti in lojalisti ni velike razlike. "roke proč od delavskega zakona" Opoziciji se pridružila tudi zveza za ekonom« sko svobodo TEŽAVE DELA V-SKEGA ODBORA Jeklarska stavka v Franciji odvrnjena Začasno premirje skle njeno med vlado in unijami mar jem. cije. Te so bile za to, da dobi notranji minister !/>uls Oscar Frossard priliko, da izsili kom promls. Frosssrd In Paul Ramadier, delavski minister, sta poverila veščakom nalogo reševanja po-u*žkoč. Zadnji torek J# »0,000 Jeklarjev zapretilo s stavko, če ne bo vlada prisilila tovarnarjev, da zvišsjo mezde. i Norveški socialisti se pridružili internacionali Oslo. — Po dolgih letih so se norveški socialisti zopet pridružili drugI internaciorisll. Hklep za prldruženje norveške delavske stranke Je bil soglasno sprejet po eksekutivl. Istočasno je ek-sekutiva stranke tudi pretrgala pogajanje za orgajmko zdrpženje s, komunisti, ker prejemajo smernice In navodila iz Moskve. Socialistični internacionali so se pridružili tudi mladinaki socia-iiati in strokovne unije. Izmed škandinavskih dežel so bili nor ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ veški socialisti edini, ki so bili Poslopja zadružne orgaašzarlje^Csr«ar|ev v noroeagfaAfcJJi državah, M )e btla nsUnovljm«. »koraj vsa povojna leta zvhi In-pred dvajsetlaii leti __ _ J______________termcionale. VVaahlngton. — (FP) — Ameriška zveza za ekonomsko avo-bodo je poslala pisma vaem Članom senatnega delavakega in ju-stičnega odseka, v katerem je proti vsakemu amendiranju Wa-gnerjevega delavskega zakona in proti preiskavi federalnega delavskega odbora, kar zahteva burbonska reakcija. Pisma je poslal smernični od->or zveze za ekonomsko svoboda, katero tvorijo zastopniki rasnih cerkva, univerz in Javnosti. Njen predsednik je znani liberalni časnikar W. A. VVhite iz timporie, Kana,, tajnik pa ekonom W. Jett Lauck. "Federalni delavski zakon predstavlja v realnosti nov epoh razvoju demokracije," pravi pismo. "Pred več kakor aedem stoletji se Je v Runnymedu (Anglija) rodil 'Magna Carta' (Car-,er svobode) naše osebne in civilne svobode proti avtokratič-nim političnim vladam. Poznejša eta je bil v Angliji še bolj raztegnjen ln izpopolnjen, leta 1789 pa so do tedaj pridobljene svo-^odščine tvorile podlago ameriški demokraciji, ali pa ao bile za-nešene v 'BIH of Righti' naše u-stave. "feaš prehod li poljedelska v Industrijsko državo pa je nam pokazal, da Je politična demokracija brez ekonomske demokracije le prevara in samovaranje. Z drugimi besedami: ako naj o> hranimo naše samovladajoče, demokratične institucije, ako naj obvarujemo avet pred diktaturo komunizma In fašizma, tedaj moramo zavarovati ameriško demokracijo pred industrijsko in finančno avtokracijo." Pismo pravi dalje, da ni delavski zakon nič drugega kakor legislativnl dodatek k ustavnim svobodščlnam, ki so zapopadene v "Bili of Rights". "Ml želimo protestirati proti vsaki preiskavi zveznega delavskega odbora. Mi urgiramo člane senata, da vzpostavijo drastično znttanje apropriacij, za katere se Je izrekel apropriacijski odsek." Ta Jih je znltal za (»olovico od budžet-ne postavke za delavaki odbor. "Mi dalje urgiramo savrftenje vseh amendmentov senatorja Vandenberga iti drugih, ki bi o-slabili delavski zakon, kateri Je podlags za industrijsko svobodo ameriškega delavstva," zaključuje pismo. Ka4 bo kongres storil glede predlagane kongresna preiskave delavskega odbora in amendira-nje zakona, ae še ne ve. Toda radi velike o|HKzkiJe • strani orga- ' niziranega delavatva ln materia-a, ki ga je predložil načelnik de-avskega odbora z oiirom na nepristransko delovanj* istega ter obtožilnega materiala proti o-nlm, katerim sta zakon in ae-lanji odbor frn v i*t(, je dvom-'Jivo, da s« bo kakšen senator u-pal glaMovst! za preiskavo In predložene amendmente. Izjema bodo Me veda le najbolj zakrknjeni torij I, Kako velike tožkoče Ima delavski odbor pri izvajanju zakona, je razvidno iz dejstva, da ni not*!! odl*>rov funkcionar, ki vodi zaslišsnjs v spornih zadevah, varen pred tstovl. Več preiskovanem je bil že ukraden ves zasliševalo! material — zapisnik in drugi dokumenti, brez katerih Je delsvski odbor brez moči Nekemu prei«kovaicu Je na primer nedavno neki prebrisani uzmovlč ukradel v stranišču a-ktovko, v kateri je imel zapiake in dokumente. Ulično se jt pri p« (litljs as t cUseL) PROSVETA THE fcNLlGHTKNMBJfT MHIIO |M LASTNINA ILOVINMI M, PODTOINI JEDNOTO OrgM •* t «IBn> 11 br Um i»1 Mi N*rWalM m urakm druv« (I«*m Chimm) trn H.*> m lato. MM a* Uu. |lM as Mrt Utrni m ta CtMM »7.M m aaia tato. M 71 M H M II (or Um UnIVai aa4 CaaUt M M pm tmt. Ctumm a itrtaa M M p«v raar. umkfi m m rr%uu s^opul uttnnt >mmm ( •Mi. *mm. »Mi »14j a* »o*UJstai*< to v M to »ritoftil po*tatao A4««rttoiM r»ua m Mf«"w»t. MmilHUi M •Um ao4 uMkU«4 arlicUa WUI m« M Man ■MKtrlf«*, au«* m aiorlaa. *i»ra. >■■■«. Ma.. «111 h* U mM umit «kM MCMipaatM M aMI aMraa.M tU Kulti M * aa. bar lau aUk a I'KO S VET A MIT-M k U«MI« A »a.. CMaaja. MKMBBB Of THB KBDBBATOO Datum v oblrpaji, M prtm.f |Jm. 11. 1MII. pol«« mm m matom pommi. M »a« h » um M Pom»Iu to »riroiMM. M M »Mi MM M Gustinčičeva zadeva Zadeva slovenskega prostovoljca v španski lojalistični armadi, kapitana Drag. Gustinčiča, Je te drugič v naši javnosti. Prvič ae je pokazala v pit tabu rškem Napreju po prizadevanju Gu-stinčičeve aeatre France* I,agoj iz Michlgana, drugič pa v clevelandaki Enakopravnosti z dne 11. t. m. po prizadevanju Guatinčičs samega, ki je poalai dopia temu liatu. Gustinčič piše tamkaj, da ao v Španiji prejeli pismo aodruga Coffa iz Clevelanda, ki med drugim omen/a tudi njegovo (Gustinčičevo) "zamolčano piamo" v Prosveti, nakar Gustinčič pile dalje: "Mene in naa, alovenake bojevnike tu v Španiji, to zamolčanje naših dopisov, naših bojev in našega trpljenja na španakih frontah ni manj začudilo, kakor vaa tam. Ne aamo Pro-aveta, temveč tudi nekateri drugi Slovenski delavski listi v Zedinjenih državah naa zamolču-Jejo. Ne razumemo zakaj ?" Mi ae pa čudimo Coffu v Clevelandu in Gu-atinčiču na Španskem, da te zadeve ne pokaže-ta, kakršna je v resnici; posebno Gustinčič bi prav lahko pojasnil to stvar v zadovoljstvo vseh prizadetih, če mu je na tem, da se izve resnica. Drugič izjavljamo: ProsveU je do danea objavila VSE dopise iz Španije, ki jih Je prejela. Enega je celo ponatianila Iz starokrajske Delavske politike. Zamolčala ni torej NIČESAR. Vsako natolcevanje, da je ProsveU zamolčala karkoli, kar je bilo poalano njej In kar je SPADALO njej, Je — zavijanje, če ni prosta laž. Bomo pa odprto govorili. Kapitan Gustinčič prav dobro ve, da mu ni urednik Prosvete do danes pisal niti enega pisma, niti nI urednik Prosvete do Ukrat pisal niti ene besedice njegovi aestri v Michiganu. Cemu Je potem Gustinčič pisal uredništvu Prosvete v takšnem tonu, kakor da odgovarja na urednikovo pismo? 8 tistim pismom je Gustinčič naredil fatalno pomoto, katere pa zdsj noče priznati. Poslal je odgovor na PRIVATNO pismo br, Vincenta Cslnkarja, predsednika SNPJ, ki Je bilo naslovljeno na Gustinčičevo sestro v Michiganu. Cainkarjevo pismo je sestra Francea Lagoj poslala v. Španijo in ta se je potem znesel'nad urednikom Prosvete, kakor da sta Cainkar in urednik ena in ista oaebft ali kakorkoli je fte sklepal, tega ne vemo. Vemo le to, da je Gua-tinčič naredil napako in kpr se Gustinčičeva kritika nI prav nič tikala urednika, je bilo pismo izročeno br. Cainkar ju s pripombo, naj stori z njim kar hoče. Ce bi ga hotel objaviti s svojim komentarjem, bi bilo objavljeno, ker pa ga nI objavil, Je to njegova zadeva, ne naša. To Je vsa zadeva. Enkrat smo jo fte pojasnili, če pa bo ta reč Še ailila na dan, tedaj povemo prizadetim čiato po domače, kar jim bo šlo. Urednik Prosvete noče biti noben "gost", niti ftoga, da se bodo drugi z njo igrali. Kapitan Gustinčič naj jsvno |H>jasni sledeče, če bo čital te vrstice: 1. Ali je pravično odgovarjati javno na PRIVATNO pismo, ki še ni bilo nikjer objavljeno? To kakšni taktiki in logiki naj bi bilo to pravilno? 2. Ali Je pravično znašati se nad tretjo osebo za stvar, za katero tretja oseba ni odgovorna? ti. Zakaj niste odgovor na Cainkarjevo pismo jM»*lali svoji sestri, od katere sto prejeli pismo, da bi ga ta poslala br. Csinkarju, s katerim ate imeli opravek? 4. Zakaj ne priznate, da ste zamenjali osebe in vloge In naredili namesto "močne afere" — velik "šmorn"? (Pripis. — Kaj Je bilo v Csinkarjevem pismu, ki Je dvignilo tnlifto prahu? Francea luigoj je v preteklem poletju pissls br. Csinkarju, naj bi SNPJ |x>šilj*la cigarete ln drugo drobnarijo slovenskim prostovoljcem v Španijo. Csinksr se je o tem |NMvetoval s Člsni gl. Izvršnega talseka in dobil je navodilo, naj sestri l^sgoj odgovori, ds jednots se ne more pečati a tem, ker ima druge naloge; jednota lahko še nadalje |M>nreduje glede priapevkov v gotovini in to je vae, kar more storiti. Hr. Csinksr js v svojem odgovoru dodsl še nekatere druge razlog*, zsksj prošnja aeatre Lagoj ne more biti vpoštevans. To je bilo vae. In to Je bilo vtrok, da ae je potem kapitan Gustinčič tako razhudil nad u-redništvom Prosvete — kskor ds Je uredništvo Prosvete Csinksr, gl. Izvršni odsek sli vsa jed. nota!) Glasovi iz naselbin Mladinski zbor "Ksnartki" Ctevelsitd, O. »— Ns velikonočno nedeljo, dne 17. aprila, se bo vršil koncert mladinskegs zbora "JCsnsrčki", ki se udej-stvujejo fte štiri leta in prirejajo lepe koncerte. Ta zbor je v Clevelandu menda najmanjši, ki pa je znan po avojem lepem petju, zato me veseli, da sem njegova članica. Učimo se lepih pesmi in sedsj je na programu nova pesmica Mirka Kunčiča, ki jo je uglasbil dr. Kimovec. . Odborniki peterih tukajšnjih mladinskih pevskih zborov so se aeatali in aklenili, da priredimo velik mladinski pevski koncert v septembru. Prej smo imeli že dva taka koncerta in oba sta bila dobro obiskana. I>etošnji skupni koncert obeta biti še zanimivejši. V juliju pa bomo ("Kanarčki") priredili piknik na Zor-novi farmi, česar se mi člani zelo' veaelimo. Na letni seji v decembru smo izvolili sledeči odbor: Albins Kodek, predsednica; Eddie . Zsbukovec, podpredsednik; Emma Koprivnlk, tajnica; Olgs Novak, pomožna tajnica; Julia Bartol, zapisnikarica; Stan-ley Zabukovec, blagajnik. Nadzorni odbor: Rose Marie Koprivnik, Vletoria Zabukovec, Jo-seph Bartol. Zastopniki na skupnih sejah peterih mladinskih zborov ao Eddie Zabukovec, Ju-lia Bartol in Albina Kodek. Sklenjeno je bilo, da se skupaj zbiramo in obdrftujemo seje, da bo več napredka. Seje se obdržuje-jo vsake tri mesece enkrat. Upam in želim, da bo nu našem velikonočnem koncertu velika udeležba. Obilo uipeha želim vsem pevcem in pevkam pri-vseh naših mladinskih zborih! Emma Koprivnik, tajnica. Naznanilo In zahvala Mllwsukee, Wls. — Tukajšnji socialistični klub št. 37 JSZ se zahvaljuje vsem sodrugom, somišljenikom in' simpatičarjem delavskega pokreta za tako lepo udeležbo na naAi zadnji kartni partiji. Videli smo zopet, da je le nekaj rojakov, ki jim je de-lavsko gibanje Še vedno pri srcu. Hvala tudi vsem darovalcem lepih dsril kakor tudi našim zvestim sodruginjam, ki so se toliko pobrigale pri omenjeni kartni zabavi. ? To nam je dalo zopet malo u-psnja za prihodnjost in z vso vnemo se spet pripravljamo, kako naj praznujemo naš delavski praznik Prvi maj. Ker pride le-letos ta praznik ns nedeljo, ae je klub zavzel, da napravi vse kar bo mogoče, ds nsm bo ta dsn v Mllwaukeeju služil v spodbudo (Mlavskega razred«. Ts dsn se ml tuksj tudi konferenca Prosvetne mstice In to bo privedlo več nsših "ts zvestih" k nsm. Nsdejsmo se velike udeležbe, kajti kakor se sliši, naa presenetijo ts dsn čiksški igrslci soc. kluba št. 1 jSZ. Med tas pripeljejo samega "Jskobs Hudo". Kdo je to, če še ne veate, vam bomo . fte pravočasno povedali. Ampak danes naj ostane to še nsšs tajnost. Csss j« še dovolj, svetujemo vam aamo, da rezervirate Prvi maj š^sedaj in pridete med nas v dvorano So. fiide Turn. To naj služi tudi kot opomin vsem tukajšnjim društvom, ds ne prirejsjo ns ts dsn nikakr-šnih veselic, ker Prvegs msja pride vse, kar je še ftivega, v Milvvaukee, v dvorano SST. PubllfljNkl odsek. priporočljivo tudi zs Šentklerske čevljsrje, ds ae nsm pridružijo. Dne 20. feb. ps bo v SDD na Wsterloo rd. res neksj posebnega, namreč naša veselica. Da bo preskrbljeno dobro zs vse, vsm jsmči odbor čevljarjev. Apeliram ns občinstvo, ds nas feosetl v velikem številu. Oddal se bo tudi door prize, ki ga bo dobil srečen posetnik. Za ples bo igrsl Jsnkovičev orkester. Vstopnina samo 25c. Frsnk Dacar, 53. PETEK, 18. FEBRUARJI O razmersh in odhodniei • Cllff Mine, Ps.—Tudi nas je zajela depresija ali recesija. V tej okolici je glavno delo koncentrirano na premogovnike, mnogo delavcev pa je bflo upo-slenih tudi v tovarnah v okoliških mestih. .Tovarne sedaj malo obratujejo in mnogo ljudi je brez dela. Večje družbe obratujejo po par dni na teden. V okolici je mnogo majhnih jam, ki obratujejo aamo pozimi in v teh je zaposlenih mnogo ljudi-Premog iz teh jam se porabi skoro izključno ves za hišno kufJavo. Vsled izredno mile zime pa, letošnjo zimo tudi majhne jame le malo obratujejo in njihova sezona se kmalu zaključi, kar v doglednem časti pomeni še večj ne tsm, deisjo ps tudi na "U v^ks osebe", ki bi sicer morale nAsf delati, Cekl zs bretposeloofno podporo'imajo nekje veliko|M-mudo, najbrž jih pošljajo po 'ferd clsss msil." Ne morem ae o#*bno pritoževati radi podpore, ker še delsm, nsmreč e« teden po tri dni. drugi .teden ps čuvsm In atraiim svojo boljšo polovico doma. ds mi Je kdo ne ukrade. Ako bi jo kdo odpeljsl In vprašal ss odkupnino, mu je ne bi nugrtl plačati, ksjtl tudi jsz s Prmti-nim "očetom" vred Mtasjvsčkmt pišem le • tremi črkami »4-h. Iskreno se zahvalil em osebi, ki mi je poslala "valentlnčka" za Valentinovo, kar je v tej deželi neksj običajnega, le da se včaai ftudomušneži in zlobneži poslužljo te prilike, ds ti pošljejo tudi ksj žaljivega. Prejel sem namreč sliko psttks, dotičniku pa priporočam, naj si Uko robo kar lepo zase obdrži. Pobriga naj se za mladinsko kampanjo SNPJ in pa za naročnike Prosveti, pa bo opravljal boljše delo. *TOti denar ilhj bi porabil za to dvoje, ne pa za neumnosti. , Kakor je bilo v tem listu že po-ročano, bomo imeli tukaj v Slovenskem izobraževalnem domu v soboto 19. feb. veselico v korist kandidature odvetnika Ludvika Zupančiča, ki kandidira v državno postavodajo za poslanca. On je član SNPJ. Tukajšnji rojaki so se zavzeli, da mu pomagajo do tf .pozicije, da bo tudi naš rojak / tej važni zbornici. Uljudno ste /sbljeni, da se v velikem številu igeležite sobotne veselice. Gotovo vas, bodo zanimale filmske Uike i z sUrega kraja, ki jih bo 4gzal naš kandidat. Pridite in pripeljite svojo mladinor da vidi 4pro domovino na platnu. Filmi ,f bodo predvajali ob fe. zvečer, jetem pa *bo ples in prosU zaba-Igral bo znani muzikant J. S. /rich. Vstopnina je samo pet bolj slabo grošev. Četudi se bolj slaho dela* te bo'že dobilo teh par grošev za <$ko veselico. Kar bo drugega, jo že odbor preskrbel, Uko da bo ,|9volj pijačejn jedače. Leo Mur, 166. ia clh .. VVilmerding, Pa. — Naj mi bo iovoljeno, da v našem dnevniku Posveti omenim, kako sva z bratom obiskavala sorodnike in sSttfii^ v Chicagu, Jolietu in La iallu. V Chicagu sva se namreč nudila na pogrebu najinega bra-41 Franka Hudale. Razume se, la v Ukem slučaju obiski niso tako prijetni kakor bi bili v dru-račnih okolščinah. K rojakom ia obisk sva se podala po pogre-(XI. u Naj prej sva se usUvila v gla-/nem uradu SNPJ v spremstvu lajinega nečaka, to je s sinom lajinega pokojnega brata. Se-itala sva se z upraviteljem gla> tila Filipom Godino, ki nam je azkazal jednotine prostore, ki m lepo urejeni. Spoznala sva ie z osebjem v uradu in se raz-jovarjala. Bilo je bai pred obe-jpm, ko sva segla v roko z glav-lim blagajnikom Vogričem. Z ijegovo ženo sva skupaj v šolo lodila in rekel sem mu, da bi jo rad videl. Povabil naju je, naj greva z njim, kar sva drage vo-je storila. Z mojo sošolko Loj-10, to je z mrs. Vogrič, se nisva videla že 30 let, zato je bik) svidenje tem lepše. Vogričevi so nama postregli s tem in onimt za kar se jim zahvaljujeva. John ima prijazen dom in že odršslo družino. Naša druga postaja je bila pri mrs. Ani Kramaršič (Kramer). Tudi ona se dobro "komandira", kpr se pozna na njeni hiši v bli in jem Ciceru. Dalje sva obiskala Franka in Martins Potoksrjs. Moj brat se ni mogel nsčudi-ti Msrtinovemu pripovedovanju, češ kako zna dobro povedsti in tudi po domače zskleti. Martin nam bi bil rad še nadalje pripovedoval o "soteskem strahu", pa nam čaa ni dopuščal. Obiaksls ava tudi Matekovičeve, jsko prijazne ljudi. Kskor pri Potoksr-jevih, Uko ao nam tudi tuksj postregli, zsksr se jim zahvaljujeva. Matekovič ni bil nič ksj zsdovAjen, ker svs se Uko hitro poslovile. Dobro svs se po-voitila tudi pri najini aestri Ma-ry Muren, ki nam je servirala kar tri vrste zelo okusnih domačih klobss, katere smo zali-vali s dobro kspljico. Dsn pred nsjinim odhodom nszsj v Penno svs se peljsls v La Salle obiskst najina bratran-CftiFranceU in Jožeta Jskšets. s kelkd^rima sva se sedsj prvič vi-ajpgfc po 80 letih. V La Salle smo pridrveli v drutbi Mary Muren in Mary. Edwsrd In Joe Hudsle bsš ob dvsnsjstih. Pripravil sem se. ds vprašam zs bord, sil Msry Muren je dejsls, ds ne bom nič ooravU. ker nss pričakujejo. saj Je sin poslsl brzojsv-ko. Kljub temu sem jo mshnil proti vratom in potrksl. Odpirat je prišel mož bolj majhne posU-ve. predstsvljsl ps sem si večje-gs. Vprašal sem ga. če me pozna, p« j« odgovoril, da ma. Ko aam nu povedal ime, miei Jožetom prisrčno objels in poljubila skoro bolj gorko kot prvič z mojo zaročenko. Nato je seveda prišla na vrsto njegovs že-ns Ans, ki je blls zelo zaposlena s pripravljanjem jedi. Mrs. Ja-kše je bogato obložila mizo in že sem mislil, ds me hočejo imeti za kakšnega starešino, da se pripravljamo na svstbo. Spet domače klobase, črne meeenke, ko-' koši, juha Uka, da še ha feni-tovanju nisem take jedel, zraven pa seveda tudi sladko vln-ce, belo ln rdeče, torej prava gostija. Z bratom sva želela obiskati Silvestra. Kramaršič«. ki sUrjuje blizu SNI). Sli smo k njemu na dom, pa je žena povedala, da je odšel v SND, kjer pa ga tudi ni-šva mogla najti. Frank Kavrii-kar nama je rkzk«zal SND, lepo urejeno poslopje. Sest&Ia sva se z rojakom Jankdtom, hakar sva se poslovila, ne db bi videla Silvestra. Sla sva obiskat Franka JakšeU, najinega drugega bratranca, s katerim sva se prav prisrčno pozdravila kot sorodnika. Kmalu se je začelo mračiti in morali smo se posloviti. V Joliet smo prišli že pozno v noč. UsUvili smo se pri najini sestri-čni Francki, katero pa sem pozabil vprašati za njen priimek; dekliški Halo tega in onega Iran Molek njen dekliški priimek je bil l^j (ta beseda je zelo narodna, toda boljše nimamo)] Postregli so nam z jedjom plja-| je ^ straSno ftepopokm. neumerjen, neredenk neharmoničen — in Ukšen je tudi človek v svojem naravnem bistvu. Vse, kar človek smatra zase za red, umerj» nost In harmonijo — vse, kar smatra zase kot dobro — si mora urediti sam. In ne pozabin* vse, kar je zanj dobro in red, je samo zanj bro in red. Človek je posUl še le tedaj, ko je a čel popravljati naturo in a tem samega sebi Človeška civilizacija je nepresUni boj z niti ro in nepresUno zmagovanje nad naturo. d| vek je posUl človek, ko je v sebi razvil hotenji ali ambicijo, da ne mara osUti takšen, kakrfai je bil "ustvarjen". On mora biti bolji in popoi nejši ! In v tem hotenju žanje uspeh za usp» hom že desettisočletja. čo in inieli smo se dobro. Moj brat in jaz se najiskrene-je zahvaljujeva za postrežbo vsem, katere sva obiskala v Chicagu, La Sallu in Jolietu. Sli so nam na roko v vseh odrih in nam stregli, česar ne bova nikdar pozabila. Kgdar jih bo pot nanesla v naše kraje, jih bomo z veseljem sprejeli ln jim postregli. Mnogo pozdravov sorodnikom in prijateljem pobijata Martin in Joe Hudale. Martin Hudale. Klubovo nedeljsko slavje Cicero, 111. — Klub št. I JSZ praznuje v nedeljo 20. feb. ivo-jo 35-letnico v dvorani $NPJ na Lavvndale ave. v Chicagu z obširnim jubilejnim sporedom. Kdor se zaveda dela, ki ga je vršil klub celih 36 let, bo v nedeljo gotovo pohitel na to redko slavje. r ' • ** Spominjam se, ko sem pred le* ti začela obiskovsti klubove seje. Leto in pol sem se udeleževala sej, predno sem pristopila v klub, kajti precej časa me je vzelo, da sem razumela delo ln pomen kluba. Tako sem po neki seji domovgredoč vprašala sestro Angelo* kaj je socializem in 11 kaj socialist. Dejala je, da to je delavec, ki se je izobrazil in postal zaveden ter deluje v organizacijah, v kulturnih klubih za i-zobrazbo, v strokovnih za linijsko gibanje, za izboljšanje delavskih razmer in zviiinje zaslužka. Klub št. 1 JSZ ima tudi svoj prosvetni odsek, ki pfireja predavanja in diskusije. Tudi to je bilo zsme zelo zsnimivo in pomembno, da sem stvar razumela in pristopila v klub. Klubovi člani vršijo veliko delo, kakor tudi člani ostalih zvezinih klubov. Vztrajnost pri tem delu pomeni močnejše prepričanje. Zato vsi zavedni delavci, so-drugi in somišljeniki iz vseh o-koliških naselbin, pohitite v nedeljo na klubovo slavje! Proslavimo U dan kot spomin onim, ki so se zbrali za to plemenito idejo pred 96 leti in usUnovili klub št. 1 ter delsll, vztrajali in se borili. Neksteri »o že odšli, delali pa so po svojih močeh kolikor so mogli, dokler so bili med nami. Vsi skupaj so ponujali vršiti največjo nalogo Človeka-de-lavca pri delu ss skupno izbolj* šsnje ftivljenskega položaja in so skupno pomsgsli izobliksvsti človeško miselnost. Kristina Turpln. Važna aeja in shod Cleveland, O. — Sejs slovenske unljske skupine pri Fisher Body, št 45, se vrši dne 19. feb. popoldne v sobi št. 8. 2sl, da nisem mogla ns zadnji seji obra-zk*lti glede volitev pri našem lokalu, zakar ps so bili vzroki. Pridite pa vsi na sobotno sejo tn Ukrat vam razložim vse glede volitev, tako pa tudi o kandids-t«w katere naj bi slovenski de-lavei podpirali. Masni shod se vrti v nedeljo 20. feb. v Music Hali, v mestnem avditoriju ob 2. popoldne. Je 8,000, vsled čessr ne Človek »e mora sam izpopolnjevati Ce pogledsmo na človeka s sUlisča nek*, I "ustvarjenja", zadenemo ob Agonetko ki? absolutno nerešljiva. In čim bolj obračamo S zagonetko, tem bolj je otroška in smešna. \V «M(4a AI /\a r/\L a« ■•mm 4 ini a Lmm J _ __ _ J tedaj im»! te pred sabo čisto živalsko naturo. Se ve{-T živalska natura v človeku je zbirka mnogih ? valskih natur, ki so bile in so še na svetu. Kak* fe U mešan natumi stvor ujema s svojim naturnim, dobrim in popolnim stvarnikom", i je za zdravo pamet neprebavljivo. Nič Čudnega torej ni, da so ljudje zdrave meti Že tiiavno zavrgli omenjeno zagonetko W Čisto bajko in so pogledali na človeka kot eia sUven produkt nafture, produkt dolgega proč*, sa razvoja, produkt, s katerim natura nezavej. no in slepo nepresUno eksperimentira, dokle se ji pusti — tedaj jim je bilo jasno kot bel dan, zakaj človek ni mogel biti drugačen. {■ Človek je po svojem organizmu in funkciji tega organizma zbirka neštetih Živali, ki so & vele pred njim in deloma fte žive z njim na s*, tu. Kemično j£ človek Zbirka elementov, ki s v solncu in zvezdah vsega vsdmlrja, torej je fe lec vsemirske materije In drugo ne more biti Vsemir je produkt fizikalno-kemičnega proč* sa in človek je produkt istega procesa, ta proč« Človek je podedoval od svojih živalskih pr ,nikov oko, s katerim gleda. To je le prirr Organ gledanja je v procesu razvoja in eb perimentiranja že milijbne let. Vsaka žit drugače gleda; harmonije ni bilo in je nlfl le pri opicah je organ gledanja dosegel stopnji ki jo pozna človek. Ali pa so oči na tej stopi popolne? Nikakor ne. Helmholtz je zapisal, bi mu tii! optik naredil njegove oči, da bi jih vrnil in zahteval denar nazaj. Človeško oko je dragocen organ, in siU kompliciran organ, kljub temu je U organ, ki kor bi rekel Američan, velik "makeshift", slab, okoren izdelek. Kadar bo človečka ot nost proizvajala umetne oči, kar lahko pri| vsak čas, bo posekala naturo (ali "stvarniki1 za tisoč odstotkov, če ne še bolj. Milijonom Ij dem odpove oko službo že v mladosti. Slepoti dokaz — samo en dokaz — strašne nepopolni sti procesa evolucije v organizmu kakor v m vesoljstvu, kar je z ozlrom na slepoto tega prt cesa docela razumljivo. Kaj naj pa zdravi mft reče, če apliciramo slepoto na nekega polnega stvarnika"? Človek si mora sam pomagati — popraviti mora vid, oborožiti si mora oči s steklom, i čami, pa so boljše! Ko je človek to prvič ril, je posUl zares človek. Prej je bil divjak-žival. Poglejte nebo v jasni noči. S prostim m som naštejete komaj 3000 zvezd. To so bile zvezde, ki so jih ljudje poznsli Ukrat, ko "zvezde" še kazale pot "modrijanom". Kopi Človek izumil teleskop in videl, da je na ne 1600 milijonov zvezd — in to še ni vse! — j« le spoznal, Icako je majhen ln kako ničevo njegovo znanje o vsemirju in o njem samem Clm prej človek v splošnem vse to spol tem bolj bo napredoval in se izpopolnil -tem prej bo lepše In boljše živel. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 18. februsrja 1918) Domače vesti. V Chicagu je umrla Lina* šek iz Bevk pri Ljubljani, članica SNPJ- Delavske veetu SUvka v ladjedelnicah la končana na osebni apel predsednika U ^ Svetovna vi/no. Ko je bila v italijanski 0 niči p reč Kana Ujna pogodbs z anUnto aneksije Pruprja. Dalmacije in južne Tir^j v SDD na Wsterloo rd" ob 2.8~tf^(to P°**Nx> P^j Objavili ruski boO* js neki socisHst v zbornici zavpil: "Ne kr^ Sovjetska Rusija. Sovjetska vlsds je P la Rumuniji ultimat, da morajo rumun*w takoj Izprazniti Besarabijo. Ali ste ie naročili Protveto Mladinski liat trojemu prij*« ali sorodniku ▼ domovino? To edini dar trajne vrednosti, ki f* mal denar lahko potijete svoj v domovino. »ftfK. 18. FEBRUARJA (Iiriraa pfHla POLARNI SVIT — VIDEN V VSEJ SREDNJI EVROPI očni polarni sij Ves evropski tisk je objavil obširna poročila o izrednem nebesnem pojavu, ki ga je Srednja Evropa opazovala dne 25. januarja med deveto in deseto uro zvečer. Pojav je bil vid^i Mi v Sloveniji in opazili so ga tudi v Dalmaciji. Nebo se je nenadoma razsvetlilo v rdeči barvi, svetloba se je pretakala zdaj V obliki snopov, zdaj v obliki za-storov. Strokovnjaki so ravno po tej značilnosti takoj ugotovili, da gre za izredno močan polarni svit, ki je le na redke čase, na 50 do 100 let, viden tako daleč. Ljudstvo pa se je povsod prestrašilo in verni ljudje so že govorili, da gre za konec tftfeta. Kajti to, da se je sredi noči nebo tako razsvetlilo, da je bilo ponekod svetlo kakor podnevi, to je bilo za nekatere čudež. Večina pa je mislila, da gre za velik požar kje v bližini. Pojav so opazovali v vseh krajih, in od povsod so telefonirali gasilcem, češ da nekje divja ogromen požar, od katerega je razBvetljeno vse [ v nebo. Ljubljančani tega pojava niso mogli opaziti zaradi izredno goste megle, toda od zunaj so neprestano klicali po telefonu ljubljanske gasilce in jih obveščali, da nekje gori. Gasilci so čakali, da dobe obvestilo, kje gori, toda vsi so javljali samo, da gori žapadno ali severno 6d njih. Iz Trsta so vprašali tele-fonično Ljubljano, #če tu gori mesto, Jeseničani pa so vprašali avstrijske oblasti, ali^gore Karavanke onstran grebenov, Zagreb je vprašal Sevnico, ali gori tamkaj požar, Split je izpra-ševal Sarajevo, ali res vsa Bosna gori. Vse je bilo zmedeno. E-nako je bilo tudi na Dunaju. Gasilci so bili obveščeni o požaru, ljudje so hiteli na ceste ter čaka li, kaj se bo zgodilo in kateri de Dunaja gori. Astronomski zavodi pa so morali prekiniti telefon, da so lahko v miru opazovali nebesni pojav. Bil je seveda močan polarni sij. Najprej se je razsvetlilo ne-, bo na zapadni strani v rdečkasti luči, ki je naraščala in se spreminjala v vse mogoče nian-»e: zdaj bledo rdeče, zdaj krvavo rdeče, vmes belkasti prameni. Nato se je svit razdelil v snope in ti snopi so švigali po nebu »em in tja. Zvezde so izgubile avoj svit, ker jih je ta sij "prekrita!". Kjer je bilo na nebu kaj oblakov, je bil pogled naravnost grozoten: oblaki so zažareli krvavo rdeči zarji in se podili kakor ogromni plameni po nebu. Nato so se snopje svita združili v zastore — v tipično obliko Polarne luči. Ta pojav je trajal blizu ene ure, nato je začel svit ugašati, pokazale so se spet zvezde s svojo medlo svetlobo, polar-111 «ij je ugasnil, nastala je spet murna noč. Ko so se zbrala poročila iz raz-n|n krajev, «0 ugotovili, da so U pojav v najlepši obliki opaao-val) v Alpah in na morju. V Al-,>ah - Pr» nas na Gorenjskem — Je bilo videti, kakor da gore vsi vrtovi, na morju — tako javljajo iz Splita — je bilo pa videti kakor da vstaja iz morja veliko solnce: vsi otoki" pred jadransko obalo so bili osvetjjeni. Ta pojav se ponavlja le redko. (a J o* oslarij«.) Zadnji tako me je bil viden v flvropi leta 18*1. Polarni svit sam je bil dolgo Časa uganka za znanstvenike in šele pred nekaj leti je uspelo prodreti v njegovo skrivnost. O tem, kaj je polarni sij, piše ljubljansko "Jutro" naslednje: Pravi vzrok polarne luči je solnce, ki našo zemljo bombardira s pradelci elektrike, s katodnimi žarki ali elektroni. Vča-si nas obsipa z njimi bogateje, včasi nam jih bolj skopo pošilja, kakor je pač njegovo svetlo lice bolj ali manj posuto s pegami. Ti katodni žarki pa ne prihajajo v ravni črti na zemljo, ampak se začno kakor sveder sukljati, čim pridejo v območje magnetnega polja naše zemlje. Na vse mogoče načine zverižena in se-sukana postanejo njihova pota v najvišjih plasteh naše atmosfere. In ko tu zadenejo qa redke zračne molekule, se zaradi udarca rodi svetloba v vseh mogočih barvah in Odtenkih in ta svetloba se nam zaradi zveriženosti katodnih žarteov vidi v značilnih oblikah severnega sija. Najpogosteje se pokaže polarna luč obliki mavričnega obloka posameznimi pasovi v vzdolžni smeri, z ostrim spodnjim robom, pod katerim je videti nebo nenavadno temno. Cesto se iz tega loka spuščfijo posamezni svetlobni prameni, kl se po loku naglo naselijo iz enega konca na drugega. Dostikrat posebnega loka vobče ni opaziti, ampak je samo nebo prevlečeno s pahljačo trepetajočih žarkov različne dolžine in barvitosti. Manj močna polarna svetloba se nam včasi prikazuje samo kot zabrisana trepetajoča megla. Najlepši pa je ta pojav, kadar se ognjeni lok s koncema odtrga od obzorja in se potlej svetlobni trak začne zvijati v kolobarje, spirale, kače in podobne slike. Francoski strokovnjaki sodijo, da je bil zadnji polarni sij prav posebno izrazit tudi zaradi tega, ker se je v visokih zračnih plasteh srečal z oblaki puščavskega peska, od katerega se je rdeči žar še bolj intenzivno odbijal na zemljo. Češki in neipfiki strokovnjaki so že' nekaj časa pričakovali kakšnega izrednega nebesnega pojava, ker so opazili nenavadne pege no solncu, vreme samo pa je delalo nenavadne skoke: po strupenem mrazu je .pritisnil močan jug kar čez noč. Tako močan polarni sij je videti tako poredkoma, da ga sedanje pokoljenje najbrže ne bo videlo več. lrektor CIO. rray, načelnik odbora in Charles P. Howard, tajnik CIO, pravilno. Njihove odgovore na stavljeno vprttšanje je objavilo glasilo oblačilne unije Amalgamated Clothing Workers Advance. Od-govori so v konfliktu z izjavo, ki jo je podal David Dubinsky, predsednik unije International Ladtafe Garment Workers. Du-binsky, ki je bil član odbora pogajalcev, je na seji eksekutive svoje unije izjavil, da so voditelji CIO odgovorni za polom mirovnih pogajanj. O glavnem spornem vprašanju so načelniki osmih unij CIO izjavili, da odbor ADF ni hotel priznati načela industrijskega u-nionizma v industrijah masne produkcije in ni predložil pri- ga vstopa 4in»j CIO v federacijo. Pogajalci CIO niso izjavili, da bodo odobrili načrt, da se 10 u-nij vrne v federacijo takoj, drugih 22 unij pa naj bi oBtalo zu-! naj in čakalo rezultata separatnih konferenc. Reprezentantje ADF niso predložili nobenega praktičnega načrta glede izravnavanja jurisdikcijskih sporov. Ta izjava načelnikov unij CIO pobija trditev Dubinskega, da so Lewis in drugi voditelji Odbora za industrijsko organizacijo odgovorni za polom mirovnih pogajanj. Na vprašanje, ki ga je stavil urednik glasila oblačilne unije, so odgovorili Homer Martin, predsednik avtne unije; Sher man H. Dalrymple, predsednik kavčukarske unije; James Ca-rey, predsednik unije električar-jev; Joseph Curran, organizator mornarske unije; Michael Quill, predsednik unije mestnih in o-krajnih uslužbencev; Charles P. Howard, tajnik CIO in predsednik tiskarske unije, ln Philip Murray, predsednik organi/nto-ričnega odbora jeklarske unije. 8idney Hillman, predsednik u-nije Amalgamated Clothing Workeif», se ni udeležil pogajanj zaradi bolezni. Dubineky ni hotel komentirati izjave« načelnikov unij CIO, ki pobija njegovo trdite*. boto popold Glasovi iz naselbin Novo pojasnilo o polomu pogajatij , , '' '.O .•» . Voditelji pod- prli Murrayjevo poročilo New York. — (FP) — Načelniki osmih unij Odbora za industrijsko organizacijo, ki up bili vsi člani odbora, ki se je pogajal z reprezentanti Ameriške delavske federacije glede končanja spora med obema taboroma, so izjavili, da je bilo poročilo o vzrokih poloma pogajanj, katerega sta objavila Philip Murray, "Roke proč od delavskega zakona" (Nadaljevanj* • l. strani.) tilo že več preiskovalcem, predvsem pa v preiskavi jeklarskih družb, Neki preiskovalec je bil toliko zasledoval po tatovih v službi kompanij, da j« pričel redno vsak večer pošiljati zbrani materlkl svoji ženi. Ako bi se to zgodilo enkrat ali dvakrat, bi bila to lahko slučajnost, toda iz po-I gostih tatvin pa je razvidno, da imajo preiskovalci delavskega I odbora stalno za petami privatne detektive. In i«ti interesi, ki pazijo na zastopnike delavskega odbora in jim kradejo važno evidenco, če le morejo, tudi delujejo za poslabšanje delavskega zakona in Idiskreditiranje odbora. (Nadaljevanj« 11. s»rsal.) bomo mogli vsi v dvorano, sm pak bomo morali počakati zunaj. Po seji bomo korakali na Public Square. fričakuje se o-krog 50,000 ljudi* Opozarjam Slovence, da se vsi udeležite tega shoda. Pripeljite svoje družine s^boj. Tudi trgovci mj sodelujejo, kakor tudi profesionalci. V nedeljo popoldne nihče h« dela, zato tudi lahko pride. Po kažimo, da nismo zadovoljni i sedanjim sistemom. Sodelujejo vsi unijski lokali. Enak shod v Detroitu je privedel na plan l&0o 000 ljudi 1 Ta Bhod je protest pro-znižavahju rrtezd, za znižanje cen iivljertskim potrebščinam in stanarinam, za tadostno brezposelnostim podporo, za p višanje jlač pri WPA ih za uposlitev sle lernega brezposelnega delavca, za načrt, potom katerega bi de-avec dobil cenejše stanovanje td. Vse to se lahko dobi, ampak nihče nam ne prinese na sre->rnem krožniku. V dosego tega e treba zahtevati, apelirati ii) protestirati, i ■?? Is tega pač lahko vidite, da >b naš nedeljski masni shod ve-ikega pomena, tako in pa še več-pomena pa bo korakanje na PUblic Sguare. Udeležite se tudi ipdi na sejo v so- svate, v &DD. Tudi to Je važno! Anha Urba«, tajnica. ZidanlkovI paberki Sharon, Pa. — Kakor je bilo že poročeno, so rojaki na Moon Runu dne«, j ari dar j a izgubili pionirja Maj ki Jeralo, ki ga je zadela kap, ka se je ob treh popoldne vrnil x dela iz Clintona, kjer je delal jv premogovniku, ob štirih popoldne pa je bil ie mrtev. Star j« bil 54 let. Pogreb se je vršil 8. jan. na narodno pokopališče vilmperial ob veliki u-deležbi občinstva. Pogrebnik je dejal, da tako velikega pogreba še ni vodil, afcj je bilo v sprevoda od 80 do 90 avtov, kl so pr peljali ljudi od blizu in daleč Maj k in njegova žena sta dobro znana po vsej .daljni okolic Vselej 4ta«B* rada udeleževala veselic in prireditev. Pokojnik je bil velik Zagovornik svobode in vsa njetova družina je vzgojena v naprednem duhu. Maj k Jerela je mrtev, njegov nauki pa živjjo med nami. Na vsaki priredbi se ga bomo sporni njali in ponavljali njegove nau («, Mnogokrat nam je predatav-jal razne Igre, katerih sedaj ne bo več, obljubili pa so mi vsi njegovi sodelavci, da bodo njegovo delo nadaljevali in da se [>ri vseh vajah njega Spominjali. Vse to priznanje bo njegovo ženo In štiri otfoke tolažilo. Majk je frrestal svoje trpljenje, seda, pa rtaj mimo počiva v ameriik zenilji. DhjiHni in sorodnikom moje '$0boko sožaljet Dne 9. februarja sem se podal na Cheswick, kjer sem Uvedel žalostno novico, da se Je dne 12. Jan. pripetila velika eksplozija v rovu na Herwicku, kjer je bilo 10 delavcev na mestu u* bitih, med temi tudi dva Slo-venca In eden Poljak srednje starosti. Njegova 40-letna Žena ga Je tako (J,ubila in ta usode Jo Je tako zadela, da je ijl mogla prenesti in brez njega živeti ter se je zastrupila. Pogreb se Je vršil dne 8. feb. Zapustila sta 8 nepreskrbljenih otrok, ki so o-stali brez očeta in matere. Z br. Klemenčičem sva obiskala nekega člana SNPJ, ki Je bil težko ran, sedaj pa se mu zdravje iagoma vrača. Zdi se mi, da je še selo prestrašen in ne bo kmalu sposoben za delo. Od tam sem jo mahnil na Mid way, kjer je rojikinja Rartolich ponovila celoletno naročnino ln postregla s vinsko kapljico. Ras-govarjala sva se o tem in onem. Obisku! sem tudi starega prija telja Johna 2usta In moj prihod ga je zelo razveselil, pa me ni pustil od sebe. saj ima Še par sodov kapljice ii domačega vinograda, zraven pa še nekaj stare tekočine iz leta 1936. Oh boy, sem si mislil, to pa je izvrstna ponudba. Spomnil sem se pa na nekega pečlarja, ki "ga" je imel dva soda, pil pa je tako dolgo, da bi kmalu umrl. Razume se, da sva midva z Zustom bolj sm«P-na pri takem uživanju. Ako bi na primer jaz umrl vsied preobi-ioe pijače, bi me pobožne Ženice jrž obsodile, češ da me je "Bog štrafaT. Moj namen pa je, da obiščem še mnogo rojakov v raznih naših naselbinah po prijazni Penni. Naslednji dan sem obiskal ro* ake v Llbraryu. Najprej sem se ustavil pri Zupančičevih. Jako^ mi ni bilo doma, s njegovo Aeno Frances pa Sva se pogodila ta celotno naročnino, zraven pa se tudi marslksj pogovorila, del sem po naselbini- v interesu Pro- aam obiskal Je »iz' pri jasnosti. Ustavil dgfe »hmnuJm Narožn« Enžporna Jrhtmta M674S Ba. Lavadala Ara. CSlcaf a, DL r*mm* oMti, »naii a LLTuLSftzi J*ka VmtMl «l Uu.i.U ( bicag« glavni ODBOB uraavm ouaaai .......*..........MM a Unfch Ava* .L i ZZZiZ •L Mmtkk..,......................INI a Unilh Af«, ..................SMV a Unai« A«*, ..................MM a Unah A«*, PODFaBMBDNIUi „ . _____ . . -.......................MS SmmU 4M>. Jitoiliw, h. ■ '»» v "V' v -J...........Ml a lllk »t, IfllvaakM. wu - TtT- .......... .........m*. UMMIIN KnM. 4r«ct SMrtklal MOvMMSaa...........IMT W. Mtk Se. Clmlui. Okte Mm SlMMk. ttMji 4Mrthi«| rr*9ttimimik ^ VMMto. *MrU tltouuui MvrrfMitU . eoaroDAaaai ..........................IM a MM Sk, CWv*Um4. OM> » a vli.. ^.............................MM a UvatoU At». CMm«*. nilarf« iilTv^L...................................a unab OU«m*> IlIlMto - - ........ ...........................MM a UvaSaU Am, INI** ........................................Ml a NaiS a«*« cum4w auu. m. ........................................ a Tmnb«ll Okk.n. IU. »«...,.».........mm a LmUK A««n a«r»rm. UL k ______roaoTHi oosaai immmi ........................■?• aim. khm •U 1M4 si, U S«IU, IIL •••••,,,.119 MT. Uwh K r*Mh Salta. MAosoaNi ooaaai .............MM a UwMak A«a.. hmhiumiiimumuimiM WaUtU • ••••....•.•.,IMM AaMi Ava^ a »a., II OtaT>l«»4, sem še tudi v 81ovehskem domu, tjer me Je bartendar lepo "po-tretal", kmglu nato pa je vstopil Frank atremlan, moj dolgo-etni prijatelj in naročnik Pro-svete. On ima pet članov v jednoti in v imenu vseh prejems dnevnik. TudJ on me je "potre-tal". iVihsjall »o drugi roja-ci in mfd njimi društveni tajnik, ki je ponovil kar dve naročnini, eno zase In eno sa Slov, dom, sa-tar se,mu lepo sahvaljujem. Marsikaj s* bij aqgovorila, pa so klicf)) domoV vsled društvenih zadev. j, Spomnil sem se, da me je br. Frank Au^ultip, delegat sadnje konvencije, povabil ua nji-hovo maškerauno veselico dni 12. feb isene klobase, Seveda, Jfrmete ne Cim sem s avtobu-nklihhirftili^m naj-, ..JI priliko, fls poberem obljubljene klobase. Vldrich ml je prinesel dve tako veliki klobasi, da sem Jih komaj eprsvll v kovčeg. Medtem ko sem Jsz pobiral in Jedel klobase, je br. F. Augujltih-pa pobiral naro«nlno in jaz sem obenem opravljal delo PissrJa ln Vssirja. Ko Sva bila ■ tem delom gotove, so. pričel/ prihajati ljudje s vseh strani. Seveda, o nsdaJJni agitaciji ni bilo ifovora. Ker Sp me svoje- Časno nekateri kritizirali, da a-gitiram za Prosveto le pri Čaši vina, sem od takrat tako delo v družbi na veselicah opustil, četudi je bilo koristno. Prišlo je precej občinstva in kuharice so se urno sukale v kuhinji ter stregle prišlecem. Pridno so stregli godtom tudi natakarji. Vse Je bilo veselo In zadovoljno. Kmalu so mi odpoveda le moči. Iz Carnegieja je smt , sofo pr} prej po mene moj Šofer s Ženo in sinom, da me popeljejo na njihov dom. Kmalu sem zaspal, naslednje jutro pa sem se znašel pri Petrovičevih. Tone Petrovič me je opomnil, da bi potreboval zdravnika, pa me je peljal na Cuddy, zdravnika pa nisva dobila doma. Spbmnil sem se, da v par dneh poteče naročnina Tonetu Domltroviču, kl sem ga hotel videti. Ko sem odprl vrata, sem ga takoj po Štajersko pozdravil in vprsšal, fe bi ponovil naročnino. Seveda sva se takoj dogovorila in pogodila za celoletno naročnino. Spomnil sem se tudi društvenega tajnika Johna Jenkota, ki Je bil delegat na elevelandski konvenciji SNPJ. Jenko me je prijazno sprejel in naročnino ponovil sa vse leto. 1-zvedel sem, ds lmsjo v Slovenskem domu nsjboljše medicine. S šoferjem sva se odpeljala naravnost tja. Ce« pol ure sva Jo le brisala proti Rridgevlllu, de obiščeva Petra SelUnlka v Slov. domu, kjer sva videla med drugimi tudi g), predsednika S0PZ Johna KvartiČa, kl je ponovil naročnino na Enakopravnost. Kvartlč Je odšel v Chicago na letno zborovanje, jas pa v Pittsburgh na jiočdtnlce, pa sem imel smolo. Mislil sem, da se bom pri Smrekarjevlh odpočil in uredil račune za upravništvo, pa je bilo drugače. Predno sem bil gotov s računi, Je prišla večja družbe ljudi s muziko. "Mufal" sem se v sosedno sobo, pa so mi vedno nagajali. Potajil sem se, ka- kor bi trdno spal, to4a gospodinja Je ssčels preproge pobirati, da se isčne ple». Nekatere Žen- ske so bile oblečene v lepe koetu-me In prlvessJc so si krtače, tako da eo vsakeira soplesalca okr-. _ ' pa so se-lotila Je mene'In tudl Johna Smrekarju s krtsčertjem,, niso nama hotele prlzanesti. Te nsvlhsnke! Smeha je res bilo ns koše. Odpravil sem se v okreJ West-moreland, kjer so me rojekl še pričakovali. Rojakinja Prssnik ns Claridgu je prva ponovile naročnino ta vse leto In postregla i dobro kapljico, rojakinja Draf-tina pa s okusnim koeilom. Potem sem oblekel Tonete Koeogls-ve, ki je ponovil celoletno naročnino, njegovs žena ps ml Je servlrala prav dobro večerjo, na pot pa mi je dala savitek domačih klobas. Ona mi da koline vsako leto v obliki velikih klobas, češ, da daruje sv. Antonu seto, da se jI bolj prsAJči redijo, in ker Je moje ime Anton, Jih da kar meni. Po tem pravou ee ravna tudi rojakinje Hren na Claridgu. MoJa naslednja postaja Je bila v Vukonu, odkoder pa bom poročal prihodnjič. Treba je, da si zavarujem nabrahe klobase in da uredim račune ca upr$vniitvo, saj veste, da pride "bueiness be-fore pleesure." Anton ZldanAek, zastopnik. LJNTNICA UHKDNIlTVA Klbert, W. Va., C. C,: Podatkov, katerih si vi telite o dr, Cro-ninu, mi nimamo. Na zamudite te velike razprodaje svetilk ht 1'OftLU ITK Sli—TR M«) IIA 'AH V pomu <;k IK) lliroh cesar to eeji vladnega svete, kl je 20% Znižanje za februar prodajo Malo naplattlo—ostalo na lahke obroke Mata »itafttkt ta wk»| ,Mm »»»i OlMta »ala m#» prava, ki m m *•*)•«)• Mi/Im •••Itak* k|Mk*M • ••*«• kai Public Sbuvicb Company or northiSn iuinom SBS k® eeaa pfB* •i«au»M rMnKian. aaftm.AčNo.H to vsa #a e Tukaj je—prilika na katero st« čekalil Sedaj lahko dobit« tiste nove svetilke, ki ste Jih ž«l«l! po znižanih cenah, kakršne aamo FKBKU-ARSKA RAZPRODAJA 8VKTII4( lahko pri-n«a«. Podne avetilke, mostna svetilke—čitanj«, namizne ln boudoir svetilke—svetilke za vsako potrebo in za vsako aobo—cela parada je pred vami v tej brilantni KORAČNI VRKDNOHTI. Ampak hitiU, hitite—pridiU HKDAJ, dokler je zaloga š« popolne S—adaa ^rodalcln* ladl imi|« aa ♦•lika kraaaik avalllk u ■•mt fakruar F. M. D08TOJKVUOJ: Bratje Karamazovi m dolarji Tod« Kolja je ni več poslušal. Vendar je že lahko odlel! Ko je atopil skozi vrate, je pogledal okoli sebe in stisnil ramena: "Mraz!" je dejal ter krenil naravnost po ulici in nato po prehodu na semanji trg. Pri zadnji hiti pred trgom ae je ustavil pred vrati, potegnil iz že pa piščalko in na vso moč zažvižgal, kakor v dogovorjeno znamenje. Največ minuto je čakal, ko je bil Kolja Kraaotkin že za dva razreda ličen enajstleten deček, takiato v topli, anažni in zali zimski suknjiči. To je bil mali Smu-rov, učenec pripravljalnega razreda (med tem ko je bil Kolja Kraaotki nže za dva razreda prern človek in Inigaboječ državljan, vendar ga Je to pot nekaj p navzelo. V dolgi enoličnosti se je preobjedH krompirja v oblicah in ai zaželel polteno zabeljenlh žgancev. Pa jih ni bil vajen in ao mu neapodobno obležali v želodcu, da j« imel ponoči težke Kanje. Vozil se je z barko, s starinsko barko, kakor so bile naslikan« v raztrganih šolskih knjigah in so navduševal* za čuvanje morja. Harka je plavala, gugala ae je sem ter tja. napoaled je nastal vihar, težki oblaki ao zakrili svet, vae se je zmešalo kot u-radniltvo ob naatopu nove vlade. Barka je zadela ob akalovje In ne potopila. Matjažrk Krempelj je začel brakati s rokami in no- gami, to se pravi, poskušal je plavati in se Je tudi zarea rešil na obrežje. Otreael ae Je vode, legel kar v peaek in se najprej od-počil. Nato se je nekoliko umil in se odpravil na pot To se ve, da je bil polteno rsdoveden, kje se prav za prav nahaja. Oziral se je po obrežju, po lepih travnikih in zblenih hribih. Vae mu je bilo nekako znano, prijetno domače, vendar zelo daleč od njega. Da bi prišel v roke IJudo-Žrrem, tega se ni Ul, zakaj bil je učitelj in kulturni delavec pri Sveti Uršuli v Uzah ter je do-Uvel že toliko in takih stvari, da mu je bil strah nepoznana stvar. Tudi ae je kmalu potolažil. Sredi polja je zagledal nekaj hiš. Pred njimi ao se podili otroci s knjigami In zvezki v rokah. Kar nekako zazeblo ga je in obenem ga je pobožalo nekaj toplega. Ko je prilel bliže, je a poznal, da imajo tolo in da merijo dolge tram« ob cesti. "Spet U delovna tola!" je vadihnil in nehote ae mu je oro-silo čelo. Oziral se je. kje imajo učitelja. Da ae mu le ljubi v tej vročini. Da, tamle sredi otrok se premika. S težavo je odrinil o-troke in ga pozdravil. Bil je star moliček, nekoliko sključen in z debelimi očali. V zadregi ai je popravil raztrgane hlače in se nasmehnil tujcu. Matjažek ae je presUvil In aUri učitelj je dejal: "Jaz sem Murenček. Drejc Murenček. Da ne boš mislil, da smo kaka izraziU delovna metoda. O ne! Šolo moramo namreč šele zgraditi. Zdaj smo v neki lupi. Pa počasi že pojde. Tra-me za novo stavbo že imamo. Sčasoma aamo še prostor in opeka." "Pa to bi morali drugi faktorji. ne?" je dejal Krempelj. "Drugi faktorji, eh ja!" je vzdihnil Murenček. "Saj poznaš druge faktorje." Krempelj je prikimal. Kako bi teh drugih faktorjev ne poznal! Saj jih je tudi pri aveti Uršuli nekaj. Faktorji so gt*pod župnik, ffoapod župan, občinski Ujaik. poštar, šandarji, trijs krčma rji. dva trgoVra, celo nekaj žensk bi moral šteti med koje?" ae je čudil Krempelj. "Upokoje! Kaj pa mislil! Slišal aem ptf, da jih ponekod u-pokoje 0 pet In tridesetimi leti. Pri nas ne. Vse dni delamo, do zadnje ure. Kako bi tudi živeli! To je vendar preprosU stvar: za delo plačilo!" "Aha!" je dejal Matjažek Krempelj in nekoliko ga je zazeblo. "Seveda, marsikateri konča že prej z učenjem. Posebno, če je kaj nepoštenosti v njem. Nekateri ao malomarni, drugi ao premalo pobožni ali pa so pijanci. Vse Uke že poprej odstranijo. Poleg tega pridejo le pred sod-nijo, da je zadoščeno Jtjudski volji." "Tako Bodnijo bi pa. rad videl," je menil Krempelj. "Bova lahko vse videla, saj je iUk javno. Pri nas se sodi javno, da ae vidi, da je nepristransko." "Kaj pa lola, pouk?" "Mislim, da podamo ljudem najpotrebnejie. Čitanje, pisanje, nekaj računanja. Drugo je pa iUk nepotrebno." "Prirodopisja, fizike nič? Na primer o elektriki, o težnosti, o solncu, da se zemlja vrti okoli solnca ali kaj Ukega?" Prestrašen je pogledal Murenček. "Kaj pa mislit! V naših knjigah je pisano, da se solnce vrti okoli zemlje, in mora že biti teko, ker ao knjige od oblaati odobrene. In po knjigah, po odobrenih knjigah moramo učiti. Nikar pa ne misli, da se za znanost ne brigamo. Imamo zanjo celo poseben kontrolni urad." "Pa če bi hotel učiti, kakor je res?"- "Eh," je zacmokal Murenček ter pljunil dvakrat po tleh. "Ali sploh veš, kaj je rea? Vidiš, prišla sva na trg. Tu bi se pokoril, Če bi učil, da ni rea, kar je ukazano, da je res." Krempelj ae je zagledal v množico, ki ae je prerivala po trgu. Obšla ga je svete jeza. Srdito je vprašal: "Torej vsi ti ljudje miali jo, da ae vrti aolnce okoli zemlje?, Vse te ljudi ste tako naučili?" "Kakor je ukazano/' prija-, telj,' se je branil Murenček. "Šola ni nikoli svobodna, v šoli je treba slušati. Mogoče bodo jutri meni in tebi ukazali,'da začne-va učiti, da je dvakrat dve pet. Nekaj časa se bol jezil, toda kruh je kruh. Počasi boš začel »nt •_ v 1 . « . ■ » . 4 učiti m cez teto dni se ti tioios-lo, da je stvar popolnoma v redu. Počasi boš le sam prepričan, da je dvakrat dve pet, kajti svet se ne bo razburjal zaradi Uke malenkosti. To je samo stvar discipline, poslušnosti. Ce pa tega ne poznaš, itak ne moreš biti dober učitelj." Krempelj je majal z glavo. Mimo njega so hiteli počasi s težkimi bremeni gospodje v svetlih oblekah, delavci a trdimi koraki, kmetje s težkimi čevlji, ženske, otroci, vsakovrstni ljudje. Matjažek Krempelj jih je ogledoval s sočutjem. Kakšni reveži! Vidijo solnce, čutijo njegovo vročino, a ne vedo, da se vrti zemlja okoli njega. Reveži, reveži! In kdo je kriv? Učitelj, kdo drugi! Taki učitelji, ke tale Murenček, vedo, kaj je prav, a si ne upajo povedati. Jutri bodo začeli učiti, da je sneg črn, pojutrišnjem spet kaj drugega. O žalostni učitelji! "Ti bi bil prav tak!" je lako-nično pljunil Murenček. "Jaz nikdar. Jaz ne. Jaz se bo- rim za resnico in pravico," se je razburjal Matjažek Krempelj. "Pri nas smo pogumnejši, pri nas nismo Uki zajci." "Ti bi bil prav tak!" je enakomerno ponavljal Murenček. Krempelj se je razburil do skrajnosti. WjggojML .mM rtomfgnffl taretjeln šli'svoji STS^S SS^ » poletje in otava je čeli izpraševati, kaj bi prav za prav rad. / "Kaj bi rad?" se Je drl Krempelj. "Vi ste zaslepljeni. Nalašč so vas napačno učili. Zemlja se vrti okoli solnca, ne pa narobe." "Kaj mu pa je? Ali je Zblaznel?" so šepetali ljudje. "Kdo se vrti?" "Zemlja se vrti, zemlja!' je kričal Matjažek. Murenček je vzel zadnji ščepec tobaka ter ga potrepljal po ramenu. "Zapik, prijatelj! Nehaj vendar. Kako moreš Uko govoriti, saj vidiS, da stoji zemlja pri miru. Solnce se vrti." ♦ "Ti si prav tek kot drugi. Slepar! Lažeš ljudem, lažeš. Zemlja se vrti! Ljudje božji, čujte! O-sleparili so vas. Neke posebne namene imajo z vami. Narobe so vas naučili. Zemlja se vrti zemlja, ne pa solnce." Ljudje so se zgrinjali od vseh strani in majali z glavami. Kaj se je vendar zgodilo? Neki agi-Utor je prišel, shod bi imel rad? Kdo se toliko razburja zaradi solnca? Da stoji solnce pri mi-ru ? E, to ne bo držalo, saj vidi. jo, da je zvečer drugod ko zjutraj. "Naj se solnce vrti ali ne glavno je, da zadosti sije," ležala po travnikih. "Zemlja se vrti, zemlja!" je kričal Krempelj. Zdaj so pa prišli tudi stražni-ki. Z veliko spretnostjo so navalili na Kremplja. Najprej so ga pošteno, pretepli, nato so ga odvedli s seboj. Spotoma so ga vrgli trikrat v korito, da bi mu ohladili blaznost. Krempelj je tulil, brcal na vse strani in hro-pel: "Zemlja se vrti, zemlja .. Zbudil se je ves premočen in zastrmel v rastoči dan. Solnce je že sijalo skozi okno. Preplažen in utrujen je zlezel k oknu. Pred njim je ležala dolina Svete Ur-šule v Lazah, kopajoča se v solncu in zgodnji poletni zelenini Vzdihnil je, spomnil se na Mu-renčka in disciplino ter se začel oblačiti . . . Ali ste naročeni na dne?* nik "Prosveto"? Podpirtjd 4V0j Ust! SLOVENSKO- AMBR1KANSKI Koledar 1938 Letošnji Koledar Vam bo zelo ugajal. . . NaroČite ga ie danes. 1 Cena SO centov ICO STRANI ZANIMIVEGA CTIVA: -1*0VESTI, RAZPRAVE, RAZNOTERO STI, INFORMATIVNI ČLANKI Bogato ilustriran Največja zaloga slovenskih knjig v Ameriki! V knjigarni "Glasit Naroda" lahko p % dobite vsakovrstno slovenske knjige » i naših priznanih pisateljev: Cankarja, Tavčarja, Jurčiča, Preglja, Kmetove^ Milčinskega, itd. V zalogi imamo prevode del svetovnoznanih mojstrov; Gospodarske, gospodinjske in poučne knjige . v.. Igre, pesmi, zemljevide. , -— - . - . . ♦ -N Ljubitelji lope kujige naj pišejo po cenik knjig, ki jih imamo v zalogi.