Amerik anski Slo venec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
47. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 25. OKTOBRA 1912	LETNIK XXI.
BOLGARI PREO
DRENOPOLJEM,
Obkolili mesto in pričeli vročo bitko z naskoki na turško trdnjavo.
ZAVEZNIKI PODIJO TURKE.
Črnogorci, Srbi in Grki zmagoviti. Pomoč iz Amerike.
Atene, 24. okt. — Grki so zasedli mesto Servia in so tudi vzeli most čez reko Aliakmon (Indje Karasa), tako da se Turki ne morejo umekniti. Vlada je brzojavno čestitala poveljniku in četam.
London, 23. okt. — Novice iz vojnega središča poročajo nocoj o nadaljnjih uspehih zaveznikov.
Srbi so zavzeli Novipazar in dejansko nadzirajo Kumanovo. Zmage pa so bile drage.
Položaj v Traciji postaja jasnejši. Velika bitka se vrši v širokem polu-krogu pred Drenopoljem, katero mesto Bolgari polagoma obkoljujejo.
Na vzhodni strani so zavzeli Vasili-ko in Timovo ter prodirajo dalje proti jugu.
Na zapadni strani so Bolgari dosegli reko Ardo, prav tik Drenopolja, katero mesto močno bombardirajo. Dve vnanji utrdbi sta že padli.
Nekaj višin severno od Drenopolja je bilo vzetih po najsrditejšem boju.
Značilno je, da so nocojšnje brzojavke iz Carigrada, ki pravijo, da se pričakuje odločitev jutri, mnogo po-hlevnejše nego so bile prejšnje. Vse govore o hudi bitki, ki se vrši, in o veliki hrabrosti na obeh straneh.
Sofija, 23. okt. — Še ena bolgarska armada je prodrla v Turčijo, in sicer ob Črnem morju.
Turški ujetniki pravijo, da so Bolgari Turke presenetili s svojim naglim in odločnim nastopom. Turki so demoralizirani, slabo hranjeni in slabo disciplinirani.
Grška napovedala vojno.
Sofija, Bolgarsko, 18. okt. — Bolgarska armada je danes zavzela Kurtkalo, važno strategično točko v evropski Turčiji, dvajset milj severozapadno od Drenopolja.
Atene, 18. okt. — Minister vnanjih zadev je danes v poslanski zbornici naznanil, da je Grška napovedala Turčiji vojno. Dostavil je, da se je Turčija do zadnjega trenutka na vse moči z vsakojakimi obljubami trudila, da bi Grško odstranila iz balkanske zveze. Prvi minister Venizolos je prečital poslancem kralja Jurija poslanico, v kateri Njegovo veličanstvo izjavlja, da je trpljenje njih zatiranih bratov prisililo balkanske države, da so se zatekle k orožju.
London, 18. okt. — Vsa turška posadka v Berani, obstoječa iz 4,000 rednih vojakov in 3,000 bašibazukov, je pobegnila ponoči pred vzetjem mesta po Črnogorcih, po uradni brzoiavki iz Cetinja.
Turki bombardirajo Varno.
Carigrad, 19. okt. — Turško brodov-je je dospelo pred Varno, Bolgarija, na južnozapadni brežini Črnega morja, ob 6. uri davi in je začelo bombardirati ob dveh popoludne.
Sofija, 19. okt. — Turško mesto Mu-stafa Paša je zavzel bolgarski armadni voj, ki maršira proti veliki trdnjavi Drenopolje. Turki so bili odbiti na vsej črti.
Bolgarske čete so tudi prekoračile mejo na drugiih krajih in so vzele mesteca Carevoselo, Garnia in Djuma. Drugi oddelki so prodrli čez Rhodop-sko gorovje in marširajo preko meje na turško ozemlje. .
Podgorica, Črna Gora, 19. okt. — Turško luko Tarakeš ob Skadrskem jezeru in druge točke v soseščini so včeraj Črnogorci bombardirali.
Belgrad, 19. okt. — Prvi srbski armadni voj pod poveljstvom prestolonaslednikovim je prekoračil turško mejo blizu mesta Ristovac, kjer je prepodil Arnavte in zasedel mesto Baju-novac in železniško postajo v soseščini.
Črnogorci zmagali v dvodnevni bitki.
Cetinje, Črna Gora, 20. okt. — Uradno se naznanja tukaj, da so črnogorske čete včeraj zavzele mesto Plava. Bitka je trajala dva dni.
Atene, 20. okt. — Po štiriumem boju so Grki včeraj prepodili Turke iz trdnih taborov, postavljenih v obrambo Elassone na vznožju gore Olimp in so zasedli mesto.
Turki so se umaknili v sotesko Sa-randaporo, kjer so zbrane glavne čete. Grki so zasedli vse višine severno od Elassone in odločilna bitka je blizu.
Belgrad, 20. okt. — Srbska armada pod prestolonaslednikom je zasedla Ruljske višine, strategično točko južno od Bujanoraca, nekaj milj od Vranje, in je prepodila Turke onostran Morave.
Poroča se o izdajstvu Albancev na srbskih stražah blizu Prepalaca, štirideset milj južno od Niša. Albanci so
bili odbiti in so razvili bel prapor. Ko se je srbski kapitan s svojim oddelkom približal, so začeli Albanci streljati ter so usmrtili enega častnika in dvanajst mož in ranili 40. Srbsko topništvo je potem streljalo in usmrtilo 200 Albancev.
Sofija, 20. okt. — Bolgari, na maršu proti Drenopolju, odbijajo vse turške napade in pode sovražnika v dreno-poljske utrdbe.
Srbi zmagujejo.
Sofija, 21. okt. — Turške vojne ladje so danes bombardirale bolgarsko luko Kavarna ob Črnem morju. Razdejanih je bilo več poslopij.
Turki so streljali tudi na Euxino-grad blizu Varne. Poizkušali so se izkrcati, pa Bolgari so jih prepodili.
Bolgarska vlada je vložila protest zaradi bombardiranja neutrjenih luk, ker so s tem Turki kršili načela mednarodnega zakona po haaški konferenci.
Sprednje straže bolgarske armade so dospele do strategično važne točke Kirk-Kilesseh, ki je glavni stan turškega tretjega armadnega voja. Tudi so že blizu -vnanjih utrdeb drenopolj-skih.
Belgrad, 21. okt. — Važno turško utrdbo Sultantape na gori Osigova je zavzela druga srbska armada pod poveljstvom generala Stefanoviča. Ta oddelek zdaj maršira proti Egri-Pa-lanki, petdeset milj vzhodno od Usku-pa. Srbske čete so že vzele mesto No-vovaroš, pet milj od srbske meje. Pre-bivavci navdušeno pozdravljajo srbske vojake. Srbski oddelek pod generalom Jankovičem je ponoči zavzel važno vas Podujevo blizu Mitroviče.
Washington, D. C., 21. okt. — Turški reservisti v Združenih Državah se morajo takoj vrniti v domovino na pomoč. Tako razglaša Jusuf Zia, turški poslanik tukaj.
Grki zavzeli otok Lemnos.
Atene, 22. okt. — Po kratkem boju s turško posadko se je 500 Grkoy izkrcalo danes in je zasedbo Kastro, glavno mesto otoka Lemnos, ter razvilo grški prapor.
Belgrad, 22. okt. — Prvi oddelek druge srbske armade je zavzel mesto Kočano, petinštirideset milj vzhodno od Uskupa. Pred odhodom so Turki poklali mnogo kristjanov.
Prva srbska armada je pričela naskok na Kumanovo, deset milj severno od Uskupa.
Berlin, 22. okt. — Dvesto turških vojakov je bilo usmrčenih in še več nevarno ranjenih, ko je vojaški vlak skočil s tira na poti iz Smirne v Aldin in se prevrnil v prepad, kakor brzo-javljajo iz Carigrada.
Sofija, 22. okt. — Bolgarske čete so zavzele več važnih višin okrog Drenopolja in Djumbale po trdem boju. Mnogo Turkov je bilo usmrčenih, na stotine ujetih.
V vasi GirneVo blizu Kočane so Turki poklali 147 bolgarskih kmetov, ki so se morali najprej uleči na tla, nakar so bili hladnokrvno ustreljeni.
3,000	mož odjadralo domov.
New York, 23. okt. — Skoro 4,000 grških in srbskih radovoljcev čaka v New York City, da odjadrajo domov bržko mogoče. Kačih 3,000 jih odpluje na parnikih v četrtek in petek. O-stali počakajo do prihodnjega tedna.
Prof. Pupin od Columbia University, ki načeluje takorekoč vsem srbskim organizacijam, izvršuje priprave za prevožnjo 1,000 mož vsakih deset dni. Če se bo vojna nadaljevala, upa poslati najmanj 12,000 svojih rojakov domov. _______________________
49 potnikov ranjenih.
Hopkinsville, Ky., 20. okt. — Z izletniki “Woodmen of the World” zaseden potniški vlak Illinois Central-že-leznice je skočil s tira danes v tej soseščini, in 49 potnikov je bilo ranjenih. Vlak se je nahajal na poti iz Hopkins-villa, kjer večina ranjencev stanuje, v Paducah. Zlomljena tračnica je zakrivila nesrečo.
Avtomobil eksplodiral.
Petaluna, Cal., 20. okt. — Štirideset oseb je bilo hudo opečenih, ko se je razletel neki avtomobil, in župan Zart-mann in trije drugi prejkone podležejo svojim ranitvam.
Velika množica ljudi se je zbrala na cesti pred neko garažo, iz katere so vlekli goreč avto. Župan Zartmann, poprej načelnik gasilskega oddelka, je na klic prihitel in naskočil plamene s kemično gasilno pripravo. Po eksploziji, ki je takoj sledila, je bil mestni glavar vržen štirideset čevljev daleč in je obležal v nezavesti. Dva druga gasilca sta bila potegnjena iz plamenov strašno opečena. Plameni so švignili okolistoječim v obraz, in v nastali paniki so bili mnogi pohojeni. Trideset žrtev nesreče se zdravi v tukajšnji bolnišnici.
ROOSEVELT
DOSPEL DOMOV.
Ranjeni “Bull Moose” namerava spet prevzeti vodstvo svoje kampanje.
$2,280,018 ZA KAMPANJ01904
Guverner Marshall utegne postati predsednik Združenih Držav.
Zaklad odkrit.
New Haven, Conn., 17. okt. — Pas-quali Valenti, delavec, je zadel, ko je izkopaval neko klet, ob kamenen lonec, ki je vseboval več sto španskih Srebrnjakov iz leta 1750. in 1780.
Washington, D. C., 23. okt. — Republikanska in demokratična stranka se zelo trudita, izpolniti tri izpraznjena mesta v senatu in pet izpraznjenih mest v poslanski zbornici pred dnem 12. februarja 1913, ko se snide zbor elektorjev.
Izpraznjena mesta v senatu so posebne važnosti, ne le za obe stari stranki, temveč tudi za progresivno. Če se izpraznjena mesta izpolnijo z demokrati, se utegne v slučaju enakosti v elektoralnem zboru in v poslanski zbornici zgoditi, da bo guverner Marshall inavguriran kot predsednik Združenih Držav.
New York, 22. okt. — Col. Roosevelt je dospel davi po 8. uri na vlaku Pennsylvania - železnice iz Chicage semkaj.
Oyster Bay, N. Y., 23. okt. — Po dvaintrideseturnem počitku v lastnem domovanju se Col. Roosevelt prav dobro počuti. V par dneh prične spet voditi svojo kampanjo.
Washington, D. C., 23. okt. — Današnje priče pred Clappovim odborom so izpovedale, da je senator Beveridge poslal nazaj $57,500, t. j. vsoto raznih prispevkov od Perkinsa, McLeana in Pinchota za svojo senatorsko kampanjo leta 1904.
Kampanjski prispevki.
Washington, D. C., 17. okt. — Izdajatelj Frank A. Munsey je izpričal danes pred Clappovim odborom, da so znašali njegovi skupni prispevki k letošnji kampanji polkovnika Roosevelta $118,005.72.
Munsey je cenil skupni znesek stroškov za Rooseveltovo kampanjo pred konvencijo na $574,000, ki ga je zbralo več velikih pristašev. G. Munsey je pristavil, da ta znesek po njegovi izkušnji nikakor ni nenavaden.
Washington, 17. okt. — Thomas W. Lawson iz Bostona je pripovedoval Clappovemu odboru danes, da je Standard Oil Co., kolikor je njemu znano, dosti prispevala h kampanjskim stroškom za sodnika Alton B. Parkerja leta 1904. Pristavil je, da je nekoč “površno” dokazal, da je dala družba $500, 000 do $700,000 za Parkerja.
G. Lawson je izjavil dalje, da je sam izdal $100,000 v pospešitev kampanje pred konvencijo za polkovnika Roosevelta, in da “površno” ve, da je Wall Street podpisal $1,000,000, da se na baltimorski konvenciji nominira kak “outsider”.
Odboru je bil predložen prepis bančnega hranila republikanskega deželnega odbora z leta 1904., po katerem se je prispevalo samo v mesecu oktobru $240,000 v volitveni sklad; denar je dal baje Harriman.
$2,280,018 stala kampanja 1. 1904.
Washington, D. C., 18. okt. — V prvič, odkar je pričel senatni odbor svojo preiskavo kampanjskih prispevkov, se je posrečilo danes dobiti prepis imenika vseh prispevnikov k skladu mnogo razpravljane republikanske kampanje leta 1904.
Predložil je imenik Elmer Dover, ki je bil leta 1904. tajnik republikanskega deželnega odbora. Dover je pristavil, da je predloženi imenik prepisan iz zasebne beležnice pokojnega Cornelius N. Blissa, blagajnika odborovega. O-pozoril je pa na to, da imenik v mnogih slučajih ni natančno prepisan.
Skupni prispevek za kampanjo leta 1904. je bil po predloženi knjižici $2,-280,018, in skoro vsi prispevki, ki so se omenjali v odborovi preiskavi, so v knjižici zabeleženi. Med daritelji večjih vsot se nahajajo J. P. Morgan & Co., H. H. Rogers in John D. Arch-bold, ali John D. Rockefeller. Nadalje Harriman in George W. Perkins. Potem je veliko število prispevnikov, ki so dali samo “male” vsote, to je od $5000 do $25,000.
Schrankova domovina.
Muenchen, Bavarsko, 16. okt. — John Schrank, napadalec Rooseveltov, je bil rojen v Erdingu, 20 milj vzhodno od tu. Več njegovih bližnjih sorodnikov živi še tam in je na dobrem glasu. Schrank se je izselil pred 16. leti in je veljal za čudaka.
Marconi enook.
Rim, 17. okt. — Desno oko William Marconija, izumitelja brezžičnega br-zojavstva, ki je bil nedavno pri neki avtomobilni nezgodi hudo ranjen, kakor znano, se je moralo danes odstraniti, da se ohrani vidna moč drugega očesa. Operacija se je popolnoma posrečila in bolnik se dobro počuti.
Grška štrajkarja ustreljena.
Ely, Nev., 17. okt. — Dva grška štrajkarja sta bila davi v McGillu u-streljena pri poizkusu, prisiliti svoje sodelavce, da ustavijo delo.
E!y, Nev., 17. okt. — Guverner Od-die je razglasil danes mali obsedni stan čez Ely in okolico, a državna milica dospe semkaj šele jutri. Medtem bo močan oddelek pomožnih šerifov vzdrževal red, ki ni bil znatno moten, odkar sta bila dva Grka ustreljena in je sledil upor, ki je nastal iz štrajka delavcev Nevada Consolidated Mining družbe v McGillu danes.
Zaporna povelja so bila izdana proti glavnemu poslovodji družbinemu in poslovodji Steptoe-topilnice, a šerif Crain ju ni izvršil, ker ni vedel, ali je po razglasu vojnega prava še pristojen.
Trupli ustreljenih Grkov, po imenu Nick Pappas in George Barnosas, sta bili pripeljani semkaj, in jutri se bo vršil mrliški ogled. Pappas in Barnosas sta bila voditelja svojih tu stanujočih rojakov.
Glavni poslovodja K. Lakenan družbe Nevada Consolidated je izdal izjavo, v kateri pravi, da gre samo za sočuten štrajk, ker da so vsi prvovrstni delavci sprejeli povišbo plač. Družba da je tako pravično ravnala z delavci, da je osemdeset odstotkov istih izreklo zato svoje priznanje.
Boj da se suče zdaj samo okoli priznanja, in da ga inostranci podpihujejo, pravi g. Lakenan; upor da se javlja pri tem vsak dan, in krepelci in drugo orožje da se pridno rabi. Na družbi-ne nastavljence da se je streljalo.
Zadnji torek da je potem šerif javno povedal, da ni več kos položaju. Včeraj pa, ko je guverner štrajkarjem u-kazal, naj se razkrope, da bodo mogli delovoljni z živežem na delo, da so nemiri šele prav izbruhnili. Vse to se je zgodilo vpričo guvernerja, šerifa in okrajnega komisarja. Davi so bili jamski zaposlenci napadeni. O tej priliki so se nastavljenci zoperstavili in dva Grka sta bila usmrčena.
Rudarski štrajk v Alaski.
Calgary, Alaska, 17. okt. — Ker je Crows West Mining Company odklonila prediog 2000 rudarjev, naj se njihova zahteva po zboljšanju delovnih razmer predloži razsodišču, so sklenili zaštrajkati.
Dobičkonosna dežela.
Washington, D. C., 22. okt. — Na Filipinskih otokih je bilo tekom zadnjega leta okrog $10,000,000 davčnih dohodkov, skoro milijon več nego prejšnje leto; od te vsote odpade znesek $625,000 na uvoz riža.
Vlada zmagala v Mehiki.
Washington, D. C., 23. okt. — Vest o zasedbi mesta Vera Cruz po mehi-kanskih vladnih četah in o vdaji generala Feliksa Diaza in njegovega štaba brez večjega odpora je bila v tukajšnjih uradnih krogih sprejeta z velikim začudenjem. Dogodek pome-nja popolno zatrtje gibanja, ki se je smatralo za pričetek splošne revolucije.
Poljaki za Roosevelta.
Chicago, 111., 20. okt. — Poljski demokrati so za Roosevelta. Nasprotni so Wilsonu odkrito in brez dvoumnosti, ker je razžalil poljski narod, rekoč, da so Italijani, Ogri in Poljaki slabi in sirovi ljudje ter da so Kitajci bolj zaželeni kot delavci, če ne kot državljani. Noben poljski časopis v deželi se še ni uradno izjavil glede na podpiranje Roosevelta in Tafta. Vsak poljski časopis, demokratični in republikanski, izpodbija Wilsona.
To je politični položaj med poljsko-ameriškimi volivci, kakor izjavlja Mihael Kruszka, predsednik in urednik “Kuryera Polskega”, glavnega republikanskega polskega dnevnika v Milwaukee. G. Kruszka, ki je tudi ravnatelj republikanskega dnevnika “Dzien-nik Narodowy” v Chicagi, je bil včeraj. tu. ______________________
Brez bolečine.
Skoro vsak človek se boji bolečine in se ji poizkuša izogniti. Bolečina žene človeka k zdravniku ali do takih zdravil, ki preprečijo ali okrajšajo bolečino. Od zdravila pričakuje, da takoj učinkuje in brez kake neprijetnosti. Tako zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v mučnih boleznih prebavnih organov. Vse te organe popolnoma izčisti, ne da bi povzročilo kako neprijetnost. Okrepi jih in izpodbudi k njih redni delavnosti. V slučajih pičle slasti, zoprnega diha, zapeke, glavoboli in boli v hrbtu, pri napadih revmatizma ali nevralgije, pri ščipanju, bljuvanju in kolcanju, v o-motičnosti in krčih se zanašajte na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Tudi donese hitro olajšbo ženskam v njihovih neprilikah. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv.
“GLAS SVOBODE”
V ROKAH ADVOKATA.
Članki pod naslovom “Krščanstvo’1 so — laž.
“Glas Svobode” — dolžna Rev. A. Sojarju $25.00.
Prebral sem zadnje številke protiverskega lista “Glasa Svobode”. Zakaj sem bral? Zato, ker zdravnik mora tudi imeti opravek z jetičnimi in kužnimi ljudmi... Katoliški duhovnik nikdar ne sme z mirnim očesom gledati, če se kuga laži po časopisih zanaša med verne, poštene ljudi. — Udari sovražnika, ki z lažjo prihaja v hlev tvoje črede in ti krade ovce, izročene tebi v dušno oskrb! Udari ga, kjer moreš in kadar moreš — ne s pestjo, ampak udari ga z lučjo resnice! Tat, ki krade po noči, se boji luči. Udari ga z lučjo resnice! In če mi vidimo naše poštene katoliške može-delavce, ki od težkega dela utrujeni prihajajo domov in si umijejo svoje delavske roke in potem v krogu svoje ljube družine večerjajo in potem se še spravijo k pisanju v obrambo vere — zakaj bi mi molčali, mi katoliški duhovniki, pastirji svoje črede?...
Prebral sem zadnjo številko “Glasa Svobode” z dne 18. oktobra. V tej številki ti ljudje meni ponujajo $25.00, če ni to res, kar pišejo v tem listu pod naslovom “Krščanstvo”. — Ker mi ponujajo denar, bi ga rad vzel, ampak težava je ta: meni ga ne bodo dali, ker za sirotišnico je lahko kolektati nikle, a težko jih je dati nazaj, ker že poštna marka stane 2 “centa”...
Izročil sem to zadevo advokatu. Advokat je Čeh, ki precej dobro razume slovenski jezik. Rekel sem mu: Tole stvar vi preberite in premislite! In prebral je! “To je vse skupaj nesramna laž” — rekel je in take časnikarje, kot so ti, vi le preganjajte in izročite ob vsaki priliki sodniji v roke! To je sramota! In prosil sem tega advokata, naj napiše svoje mnenje o teh člankih in da bom njegovo izjavo dal natisniti v “Amerikanskem Slovencu ’. In ta advokat je napisal za ta list sledečo izjavo, ki se glasi v slovenščini takole:
Izjava.
^ Prebral sem članke, pod imenom Krščanstvo”, ki izhajajo sedaj v “Gla-
su Svobode”. Skrbno sem vso stvar preiskal, kaj je res in kaj ni res in prišel sem do tega prepričanja:
Da to, kar piše “Glas Svobode” v teh člankih je — laž, ki jo pišejo ljudje, ki n i č n e v e d o, kaj je cerkveno pravo;
Da so ti članki nesramni napadi na nauke rimsko-katoliške cerkve in da te članke morejo pisati samo taki ljudje, ki so izgubili vero v Boga in ki nimajo drugega namena nego varati in slepiti poštene ljudi;
Da noben izobražen človek, ki ima kaj spoštovanja do samega sebe (self respecting man) in ki razume nauke svete rimske-katoliške Cerkve, bi se ne upal pisati take članke, in kdor jih piše je sramota za njega!
JOHN HRUBY, Jr.,
25 N. Dearborn St.
Chicago, 111.
To je izjava advokata. Na podlagi te izjave jaz, podpisani, zahtevam od “Glasa Svobode” $25.00, ki jih bom daroval prvemu bolniku, ki spada k “Svobodomiselni” Zvezi.
In ti nesramni lažnjivci okrog “Glasa Svobode”, ti, ki so že ričet jedli, obsojeni od sodnika Landisa, ričet jedli zaradi svinjskega pisarjenja, ti, ki so že na najbolj podli način blatili naš naj svetejši Zakrament Svetega Rešnje-ga Telesa, ki so s svojim ostudnim peresom opsovali vse papeže, kardinale, škofe in duhovnike, ti dajejo našemu narodu v hrano to, kar naberejo iz farovških stranišč — ti lažnjivci in svinjepisci kolektajo danes za slovenske — sirote; in nekateri slovenski delavci v Ameriki so res še tako zabiti, da so res poslali skupno okrog 500 dolarjev za slovenske sirote, a nobena slovenska sirota nikdar ne bo živela v tej “sirotišnici”!
Žid Martin Konda: Daj krstit svoje otroke, ne bom nič računal, ker sveti zakramenti pri meni niso na prodaj.. .
Uboga slovenska pamet!
Ta list, ki je bil nekdaj socialističen, danes pa agitira za Tafta, ta list, privatna lastnina Kondova, ta list si je slovenski delavec izbral za glasilo “Svobodomiselne” Zveze in njegove žuljave roke plačujejo denar za tiskarne laži in svinjarije!
Uboga slovenska pamet!
Anton Sojar.
Jos. Marski živel 111 let.
So. Chicago, 111., 21. okt. — Josip Marski, rodom Polak, najstarejši mož v mestu, 8951 Superior ave., je bil pokopan danes na slovensko-hrvaškem pokopališču sv. Jurija. Jos. Marski je bil stoinenajst let star in je bival tukaj petintrideset let. Umrl je skoro nenadoma zadnji petek za srčno onemoglostjo. Zapušča tu pet sinov, dobro preskrbljenih. Pokojnik je bil črvst kakor 601eten mož, in je imel dober spomin. Rojen je bil leta 1802. v Czarnikowu na Polskem. V Ameriko je prišel z ženo in enim sinom, ko je bil star 70 let. Tu mu je bilo rojenih še devet sinov in dvoje hčera. Žena mu je umrla pred dvajsetimi leti. Žganje pil in kadil iz pipe je še nekaj let pred svojo smrtjo.
V rudniku se izgubil.
Bovey, 20. okt. — Brzojavka je dospela semkaj iz države Idaho, po kateri se je Frank Bentz izgubil v rudniku, tako da ga bo težko najti. Frank je dobro znan tukaj v Bovey in je brat Fred Bentza, tukajšnjega trgovca. Bentz st. ga je šel iskat.
Progon v Sibirijo ustavljen?
New York, 17. okt. — Po pravkar dospelem kabelogramu je car sklenil, progonstvo v Sibirijo ustaviti. Pravosodni minister je baje dobil ukaz, izdelati tozacjevno predlogo.
Zadnja leta se je število prognancev v Sibiriji tako pomnožilo, da je prebi-vavstvo kazalo na nevarnost položaja.
Velik proračun.
New York, 18. okt. — Proračun mesta New Yorka za leto 1913. bo znašal čez $200,000,000, mnogo več, nego kdaj poprej.
Sovražni zrak.
Chalons, Francija, 17. okt. — Spet je doletela smrt francoskega vojaškega letavca, in sicer je bil usmrčen lajt-nant Blano. Letel je čez vzletališče z monoplanom, ko se je eno krilo zlomilo, in strmoglavil je iz višine 1200 čevljev. _____________________
Etbin Kristan v La Sallu.
Iz La Salla, 111., smo prejeli prepozno za to št. dopis o nastopu g. Et-bina Kristana, starokrajskega socialista, ki je s svojim govorom vse dobre LaSallčane silno ogorčil.
Jolietske novice.
—	Silno gosta megla je povzročila včeraj (četrtek) zjutraj smrtonosno nesrečo. Rojaka Nick Miheliča je povozil potniški vlak Alton-železnice ob 6. uri zjutraj, ko je šel na delo v megli. Da pride v svojo delavnico, je moral iti čez železniški tir, a v tistem hipu sta ga presenetila dva vlaka od nasprotnih strani, ki ju radi megle ni mogel videti, in bil je povožen do smrti. Truplo je bilo prepeljano v pogrebni zavod tvrdke Nemanich & Sin. Pogreb bo v soboto, dne 26. oktobra dopoludne. Pokojnik je bil star 53 let in doma iz Gor. Suhora št. 8 pri Vinici v Belikrajini. Tu zapušča ženo, tri hčere, enega brata in eno sestro, a v stari domovini enega brata in dve sestri. Sorodnikom naše iskreno sožalje, a ponesrečeni pokojnik počivaj v miru!
—G. Leo Zelenka-Lerando, prof. v Joliet Musical College in član Krožka Ameriška “Slavija”, je bil imenovan za glasbenega ravnatelja mesta Chicago, ko-je prestal civilnoslužbeni izpit med desetimi prosilci s prvo odliko. Čestitamo!
—	G. John Stukel, član mesarske tvrdke Stukel Bros., 207 Indiana St., si je v sredo ob desetih dopoludne po nesreči odrezal z električnim rezilom skoro celi prvi člen srednjega prsta na levi roki. Dr. Ivec je ustavil krvotok ter izpral in obvezal prst, da se ni bati zastrupljenja.
—	Izvrsten strelec je g. Jos. Stukel, naš mestni policijski jetničar, ki je hodil te dni po mestu na lov na pse. Nad 100 pasjih sirot, t. j. nedolžnih kužkov brez gospodarja in predpisane davčne znamke, je poslal v par dneh v pasji paradiž.
Železoliv£«va usoda.
So. Chicago, 111., 21. okt. — Žrtev obžalovanja vredne nezgode je postal včeraj v tukajšnji Iroquois-tovami 28-letni železolivec Nikonom Lucurič, sta nujoč pod h. št. 9106 Avenue L. Lucurič je bil tako hudo opečen, da je nekaj ur po nezgodi v bolnišnici umrl.
Ko je Lucurič vlival raztopljeno železo v kalupe, je naenkrat izpodrsnil in padel. Vsebina lijaka se je razlila čez telo nesrečnikovo. Sodelavci, ki so brž prihiteli na pomoč, so našli po-nesrčenca že nezavestnega in so poskrbeli, da se je prepeljal v bolnišnico, kjer je umrl.
Joliet, 111., 23. okt. — Prihodnji ponedeljek, dne 28. oktobra, ob 9. uri dopoludne bosta v naši cerkvi sv. Jožefa slovesno poročena g. Artur Kraus, rodom Čeh, posestnik in hotelir v Foxlake, 111., in gdč. Fanny Nemanich, dražestna hčerka jolietskega veljaka g. Antona Nemanich. Poroko bo izvršil g. župnik, Rev. John Kranjec, ob asistenci g. kaplana, Rev. A. Berka, in waukeganskega g. župnika, Rev. Jos. F. Stukla. Pela se bo slovesna 6v. maša G. L. Battmanova s sprem-ljevanjem Ericksonevega orkestra. Peli bodo: Sopran, ga. Ana Nemanich; alto, gdč. Marija Petru; tenor, gg. Jos. Sitar in Fr. Završnik; basso, gg. K. Rački in Jos. Zalar. Organist: Prof. Rafko Zupanec. Ženitni obed bo v domu g. Ant. Nemanicha in svatbeno gostovanje zvečer v Jednotini dvorani. Mnogo gostov pride iz Chicage in od drugod.
—	Opozarjamo na dopis iz Clevelanda, kjer so v nedeljo blagoslovili ogel-ni kämen nove slovenske župnijske šole sv. Vida, ki bo prostorna za tisoč otrok. Tudi naša župnija sv. Jožefa je tako narasla, da potrebujemo nove ali vsaj povečane šole. In s tozadevnim delom se prične že prihodnje leto, kakor čujemo. Za to podjetje pa treba denarja! Zavoljo tega je Izobraževalno društvo “S 1 o v e n i j a” sklenilo, prirediti gledališko igro s petjem in položiti ves čisti prebitek dohodkov kot prvi dar k skladu za gradnjo naše nove župnijske šole.
In sicer priredi “Slovenija”, kakor smo že poročali, v nedeljo, dne 3. novembra t. 1., v Sternovi dvorani šaloigro “Cigani” v treh dejanjih s petjem. Igra, ki se godi v malem slovenskem mestu, je polna šaljivih prizorov iz domačega življenja in bo nudila občinstvu toliko zabave, kakor menda še nobena druga komedija, kar se jih je kdaj predstavljalo na našem odru Radi pomanjkanja prostora iz-poročimo več o tej igri prihodnjič. Danes samo še omenimo, da nastopi v igri nad dvajset oseb. Na sporedu je najprvo nagovor predsednika “Slovenije”, g. Jos. Zalarja, in potem petje. Pod vodstvom g. prof. R. Zupanca se bodo izvajale tri krasne pesmi v velikem mešanem zboru s tako dovršenostjo, da bodo visoko nadkriljeni vsi dosedanji slovenski pevski nastopi v Jolietu; opozarjamo samo na Nedved-ovo “Našo zvezdo”, ki se je nedavno javno pela tukaj in se bo spet — ali s kako razliko v izvajanju, boste lahko sami sodili! Predstavi bosta dve, po-poludne in zvečer.
Ali ste že kupili vstopnico k predstavi? Sedeži po SOc in 25c so na prodaj pri vseh članicah in članih “Slovenije”, kakor tudi v trgovinah John Pasdertz (N. Broadway), Jos. Sitar (N. Chicago St.), Simon Šetina (N. Chicago St.), v salunu Petrič & Legan in v brivnici Longflos & Libersher, ki so iz prijaznosti in z ozirom na dobri namen prevzeli predprodajo vstopnic.
—	Umrl je rojak Frank Zupančič iz Wenone, 111., dne 16. t. m. v jolietski bolnišnici sv. Jožefa za jetiko. Že dne 4. julija t. 1. je prišel iz Wenone semkaj hudo bolan in je bival dober teden dni pri g. Luki Benedik na Broadway, ki se je 'usmilil reveža in mu je dal stan in hrano zastonj. Po dr. Ivčevem posredovanju je bil potem sprejet v bolnišnico, kjer ga je zadnjo sredo rešila smrt vsega trpljenja. Po naročilu njegovega potrtega brata Johna je prišel njegov ujec g. Jos. Blatnik z dvema prijateljema po truplo pokojnikovo semkaj in je prepeljal isto v Wenono, kjer se je vršil pogreb. Bodi rajnemu trpinu večen mir, in sorodnikom naše sožalje!
—	Umrl je 65 let stari časnikar James McNamee, rodom Irec, ki je bil dlje časa zaposlen tudi v tiskarni Am. Sl. kot “job-agent”. Zapušča deset preskrbljenih otrok. Naj počiva dobri starček v miru!
—	G. Jos. Žalec iz Mooretona, N. Dak., je obiskal te dni Joliet, odkoder se je podal v Bellaire, O.
—	G. A. J. Terbovec, znani potovalni trgovec z zlatnino in posestnik zlatega humorja, je prišel včeraj (torek) prvikrat v Joliet, žal, da ob deževnem in mrzlem vremenu, ko se naše rožice ne upajo na dan, sicer bi ga navdušile za najlepši slavospev v prozi. Tiskarno A. S. si je ogledal v spremstvu g. Ant. Horwata.
—	Neki Frank Jackson, 415 N. Eastern ave., je nenadoma postal iz revnega tesarja milijonar. Neki stric na Angleškem mu je zapustil vso svojo imovino, katero je ondan prevzel. Srečnež se je pravkar povrnil v Joliet, da se poslovi od svojih mnogoletnih prijateljev.
—	V nedeljo je bilo pet oseb poškodovanih in neki deček je bil povožen po nespametnih avtomobilistih, ki vozijo zvečer po cestnih križiščih z največjo naglico. Toliko število poško-deb v primeroma tako malem mestu kot je Joliet na en sam večer — to je že uprav grozno! Skrajni čas, da naša slavna policija poseže vmes, pa brez pardona!
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Balun Ant., Boršč John, Konet Ilijaš, Kulič Fr., Povolj-nak Vid, Sevčik Ant.
Chicago, UL, 22. okt. — Jaz s celim imenom pošteno podpisani Anton Gregorič naznanjam svojim rojakom po Ameriki, da živim že 25 let v Ameriki.
Dobro poznam verske razmere v Chicagi, in dobro poznam razmere pri raznih društvih in raznih jednotah, saj sem bil že predsednik in tajnik in delegat pri raznih društvih in raznih katoliških jednotah.
Ne da bi se hvalil, ampak toliko rečem, da sem kot fant in kot mož in kot oče 13 otrok vedno držal na katoliško stran.
Tudi jaz sem bil enkrat, svoje dni, vprašan: “Zakaj se ne naročiš n a “G 1 a s S v o b o d e?” Pa sem takrat takoj odgovoril kot mož: “Otroci so v hiši in otroci tega ne smejo brati!”
S tem sem naravnost hotel povedati, da za časopis, ki vedno kaj slabega piše o duhovnikih, jaz nič ne dam in ne maram plačevati. Zato ker mi katoliški možje in farani, ki plačujemo cerkev in duhovnika, mi vemo, s kom imamo opraviti. Če nam eden duhovnik ni povšeči, bomo prosili za drugega pri škofu, ker škof ima edini oblast pravilne duhovnike pravilno nastavljati in odstavljati...
Žal mi je res, da se toliko piše... Če bi ves mladi svet, ki je za mano prišel v Ameriko, imel toliko skušenj kakor jih imam jaz, bi hitro spoznali, da v Ameriki imamo dosti takih rojakov, ki bi radi po ceni ali zastonj živeli, in še nobel živeli — na stroške drugih! Tukaj mislim posebno naše — časnikarje!
K sklepu pa rečem še eno moško besedo: Kdor za cerkev in duhovnike nič ne da, naj o cerkvi in duhovnikih molči!
O cerkvi in duhovnikih smemo govoriti samo mi, ki plačujemo in plačamo! — Kdor za cerkev in duhovnika nič ne da in nič ne plača, naj pa lepo tiho bo!
Anton Gregorič,
2027 W. 23 St., Chicago, 111.
Cleveland, O., 21. okt. — Že delj časa se je trudil pripravljalni odbor za šolo sv. Vida, da preskrbi vse potrebno za veliko slavnost polaganja ogel-nega kamna. In ne .samo odbor, ampak pripravljali in delali na to so tudi vsi farani, da se priredi slavnost, ka-koršne slovenski svet v Ameriki še ni videl. In res, vse se je vršilo v najlepšem redu, in še celo nebo se je smehljalo in solnce je pomežikovalo izpod lahkih mrežnatih oblačkov, kakor prijazno oko izpod obrvi, ki ga napol zapirajo. Dan je bil idealno jesenski dan, ne vroč, ne mraz, ampak ravno tiste temperature, v kateri človek čisto pozabi na vreme. Bog nam je bil dober, da nam je dal tako krasen dan, katerega se je tudi ljudstvo poslužilo in udeležilo izvanredne slavnosti. Že zjutraj zavihrale so vsakovrstne zastave iz slovenskih oken v bližini cerkve. Vsakedo je skušal pokazati, da se zanima za stvar s tem, da je storil kaj za slavnost ali pa vsaj obesil pred svojo hišo krasno ameriško zastavo poleg nje še slovensko, cerkev in novo šolsko poslopje pa so krasotile zraven ameriških in slovenskih barv tudi papeževe in škofovske barve.
Že ob dveh popoldne nabralo se je na tisoče ljudstva v bližini cerkve sv. Vida. Vse se je trlo, povsod se je videlo veselje in dobro volja. Blizu sedemsto šolskih otrok je živahno kramljalo, popevalo slovenske in angleške pesmi ter vihralo svoje male zastavice, da je bilo veselje gledati in poslušati. Kmalu zabobni boben, zadoni godba, društva se zbirajo in postavljajo v vrste. Društvo za društvom prikoraka in sprevod se razteza od ceste do ceste. Maršala na čilih belih konjih hitita sem in tje ter urejujeta parado, dokler ni vse v najlepšem redu in se parada, s slovensko godbo na čelu in slovaško v sredi, ne začne pomikati naprej in škofu naproti. Kake pol milje od cerkve sreča jih voz z mil g. škofom, njegovim tajnikom, Dr. Scullin, in g. župnikom Rev. Ponikvarjem, katere je vozil Mr. Anton Grdina na svojem velikem novem avtomobilu. Tik pred njim vozila sta Mr. Jernej Knaus in Mr. Anton Kaušek, dva izmed slovenskih velikih trgovcev, tudi na svojih lepo okrašenih avtomobilih, belo oblečene deklice in dečke, kateri so mil. g. škofa sprejeli v imenu šolskih otrok. V četrtem avtomobilu spredaj vozila sta se Mr. F. Suhadolnik, predsednik pripravljalnega odbora, in pa Mr. Prme, nadzornik šolske veselice. Parada je bila izvanredno velika in krasno urejena. Posebno lepo je bilo videti uniformirana društva, “Žalostne Matere Božje”, “Sv. Alojzija” in pa društvo “Orel”. Pri slavnosti je bilo navzočih razven mil. g. škofa Farrely-a, deset duhovnikov, med njimi tudi Dr. F. X. Bajec iz St. Paula, vstanovitelj naše fare. V svojem zelo primernem govoru pri tej slavnosti povdarjal je posebno požrtvovalnost, katero morajo imeti stari-ši pri vzgoji otrok. Ne tisto, kaj in koliko bogastva zapustijo stariši otrokom, ampak kakšne zapustijo stariši otroke, to mora biti njih prva skrb. Dobra vzgoja je otrok najboljša dediščina in starišem, zapuščajočim otroke in svet, največja tolažba. Delajo naj torej še nadalje neumorno; kakor zidar poldada opeko na opeko, tako naj oni pokladajo dar za darom, dokler ne
bode šola izplačana. Čast. g. doktor se je zelo čudil velikemu napredku Slovencev v Clevelandu, kakor tudi velikemu podjetju, katerega sedaj izvršujejo.
Ogelni kamen je bH slovesno blagoslovljen od preč. g. škofa clevelandskega. Takoj zatem zapelo je novo pevsko društvo “Lira” prelepi psalm 126,
“Ako Gospod ne zida hiše,
Zastonj se trudijo, kateri jo zidajo.
Ako Gospod ne varuje mesta,
Zastonj čuje, kdor ga varuje.”
Bujno krasno skladbo za te pomenljive besede je zložil Matej Holmar, organist pri cerkvi sv. Vida in voditelj pevskega društva “Lira”. Tudi šolski otroci so pod vodstvom našega spretnega pevovodje zapeli nekaj slovenskih kakor tudi angleških pesmi.
Po slavnosti podala so se društva v Knausovo dvorano, kjer jih je pozdravil najprej predsednik šolskega odbora, Mr. F. Suhadolnik. Nato so sledili trije domači govorniki, Mr. Prme, ki je govoril o dobri vzgoji otrok, in Mr. Žulič, ki je povdarjal posebno dolžnosti starišev ter spominjal poslušalce na očete in matere, kateri so se trudili za njih vzgojo, ki pa so zaostali v tihi stari domovini ali pa so se že preselili v boljše življenje, kjer že vživajo stotero plačilo svojega truda. Zvečer pred igro nastopila sta zopet dva govornika, namreč tukaj dobro znani govornik Mr. A. Grdina, ki je navduševal ljudstvo do sloge in skupnega delovanja. Sedaj je mir in red v fari, delujmo torej složno naprej in s tem bodemo delali v korist in napredek nam samim in fari. Drugi govornik je bil šolar osmorazrednik Viktor Hrovat, povedal je, zakaj delamo katoliško šolo. Nato se je oglasilo zopet društvo “Lira”. Zapeli so več krasnih pesmi z najboljšim uspehom, nakar se je pričela zelo zanimiva igra “Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta”. Za tako lepo igro se imamo zahvaliti Slov. katol. izobraževalnemu društvu “Orel”, ki je igro priredilo v prid šole. Ne da govorimo o posameznih igravcih, omenim splošno, da je bila igra dobro izvršena. Igravci so svoje vloge dobro razumeli, čeravno je bil za nekatere izmed njih to prvi nastop. Vidi se, da je tukaj več dobrega materiala za oder in društvo “Orel” se bode gotovo v prihodnosti povspelo v oziru dramatike med prva dramatična društva v naši naselbini. Posebna hvala pa gre “Orlu” za mnogi trud in sodelovanje slovenskemu narodu v prid, kajti to ni prva predstava od “Orla” v prid slovenski šoli, ampak že večkrat so pokazali “Orli” svoje resnično rodo-ljubje s tem, da so napravili veselico ali igro v prid nove šole. Hvala vam, “Orli”! Kakor se kaže svitlost luči po žarkih, tako naj se kaže rmmen vašega društva v dejanjih.
Po igri, katere se je vdeležilo ljudstva toliko kakor morebiti še nobene druge predstave, začela se je splošna zabava. Ženske so imele pripravljenega pristnega gulaža, kranjskih klobas in drugih takih vabljivih dobrot. Tudi njim gre hvala za mnogi trud in delo! Možki so skrbeli za pijačo in-vse drugo tako, da je šlo vse v najlepšem redu in je bilo veselje splošno, pošteno in nekaljeno; Ševeda kranjske pesmi ni manjkalo: manjkalo pa je časa, kajti v Clevelandu se morajo dvorane izprazniti o polene čez polnoč, kar je gotovo ena najbolj pametnih postav, ki so jih Clevelandčani ali ke-do drug imeli. Če se človek preveč strdi naje, ga trebuh boli, če se zvečer predolgo razveseljuje, se drugi dan kislo drži.
Slavnost torej je prešla. Spomin na ta veliki dan pa bode ostal med našimi ljudmi. Vršilo se je vse povoljno lepo in brez vsake nezgode, tako da se je mil g. škof z veseljem izrazil o svoji zadovoljnosti nad tako lepo slavnostjo, redom in slogo. Da se je vršilo vse v tako lepem redu, temu se imamo zahvaliti najpred našemu g. župniku in šolskemu odboru za mnogi popredni trud, kakor tudi vsem slavnim društvom, ki so se udeležila te slavnosti. Kakor se je izrazil eden govornikov, delali so kot ena družina in zato je bil uspeh popoln. Iz tega pa se tudi lahko učimo za prihodnost. V slogi je moč! “Kar jeden ne premore, premore jih pet, kar jih pet ne premore, premore jih petdeset, in kar petdeset ne zmaga, zmaga jih petsto ali tisoč, Vas pa je več kot tisoč”, tako nam je povedal čast. g. F. X. Bajec. In res. Začeli smo nedvomno veliko delo, ko smo začeli novo šolo. V njej bode prostora za najmanj tisoč otrok. Velikanska bode stavba. Toda ne u-strašimo se! Vsak malo, vsi pa veliko bodemo storili, ker nas je veliko. Ne ozirajmo se na zbadljivce, ne na brez-brižnike! Oni bodo želi to, kar sejejo, namreč svojo zapuščenost in propad. Veja, ki se odcepi od drevesa, se posuši, odpade in strohni, drevo pa raste čvrsto naprej. Tako bode tudi z njimi. Nekaj časa se bodo zaletavali, bodo zbadali in delali našemu dobremu in katoliškemu narodu neprilike, morebiti tudi več ali manj sramote, toda odpadli in strohneli bodo, njih zarod se jih bode sramoval ter se poizgubil med drugimi narodi, mi pa bodemo stali, kajti otroci v naši šoli se bodo učili materinščine, bodo se učili svete vere, dve reči, brez katerih še ni obstal narod in ne bode obstal. Torej, Slovenci v Clevelandu, le tako po pravi poti naprej! Najprej zastava Slave, v roke ščit vere in meč resnice, naš konec pa bode slavna zmaga!
Cleveland, Oh., 20. okt. — Dovolite mi, g. urednik, nekoliko prostora v tako nam priljubljenem listu A. S. Ni-
mam kaj veselega poročati, razun to, da delavske razmere so še dosti ugodne, večina tovarn deluje s polno paro. Oglasila se je po naši naselbini v New-burgu neizprosna žena smrt in je iztrgala kar tri osebe iz naše srede.
Dne 9. septembra (?) je mirno in previden s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspal rojak Mihael Soba. Rajnki je bil član podpor, dr. sv. Alojzija in dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J., koje mu je skupno priredilo lep pogreb. Rajnki je bil doma iz fare Videm na Štajerskem. Tukaj zapušča žalujočo vdovo in tri nedorastle otroke, v stari domovini pa mater.
Dne 14. oktobra je po 7 tednov dolgi in mučni bolezni umrl Ignac Zajec v bolnišnici sv. Aleša. Rajnki je bil član dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K.
J., katero mu je priredilo lep pogreb. Skoraj večina bratov je korakalo v svo jih viteških oblekah in z godbo na čelu in ga spremilo k' večnemu počitku. Pokojni Ignac Zajec je bil star 21 let in še ne eno leto oženjen. Tukaj zapušča žalujočo vdovo in še živeče starše ter dva brata in dve sestri.
Dne 18. oktobra je pa zopet posegla neizprosna smrt s svojo koščeno roko in je vzela starišem Jerič ljubljeno hčerko v nežni dekliški dobi 17 let. Pokojna Terezija Jerič je bila rojena v Clevelandu od obče spoštovanih staršev Jožef in Frančiška Jerič, kateri bivajo v tej naselbini že nad 24 let.
Bodi vsem trem lahka tuja zemljica! In sorodnikom vseh treh izrekam svoje sožalje.	_____
Vse te pogrebe je vodil naš znani pogrebnik in trgovec g. Anton Grdina, kateremu naj bo tem potom izrečena vsa čast, ko vse tako dobro uredi, da se je vse vršilo v najlepšem redu.
Pozdravljam vse čitatelje lista. Tebi, cenjeni list A. S., pa obilo naročnikov in predplačnikov.
J. Resnik.
Chisholm, Minn., 17. okt. — Kako priljubljen je bil pokojni gospod župnik in ustanovitelj chilsholmske župnije Rev. John Tscholl, je pokazala ogromna udeležba župljanov pri slovesni črni maši, katero je ob obilni azistenciji duhovnikov-sosedov opravil v pokojnikov dušni blagor njegov naslednik Rev. John Schiffrer. Cerkev je bila popolnoma polna, kakor v nedeljah. Male bilje je po sv. maši opravil Rev. M. Bilban. Izmej duhovnikov smo še zapazili bivšega župnika Hibbingškega Rev. C. Gamache, župnika Rev. P. Powers iz Virginije in Rev. A. Pirnat iz Gilberts. Po maši je govoril v angleškem jeziku Rev. Hogan, župnik irske cerkve v Hib-bingu o vzvišenosti duhovniškega stanu in o vspešnem delovanju pokojnikovem, Rev. Jos. Pollak, župnik itali-jansko-slovanske župnije v Hibbingu je pa govoril slovensko in razpravljal dvojno: Pokojnik je bil neumorno delaven v vinogradu Gospodovem, molimo za to: “Gospod, daj mu večni mir” — pokojnik je svetil z besedo in zgledom vernikom in duhovnikom-tovari-šem, zato molimo: “in večna luč naj mu sveti!”
New York, 14. okt. — Bravci mojih pisem iz New Yorka me menda že pogrešajo — vmolknil sem, ker nisem imel gradiva, prazne slame pa ne mlatim rad. Evo vam torej danes — newyorških glasov!
V	zgodovini našega greaternewyor-škega slovenskega društvenega življenja se je zopet jedna stran spolnila s prireditvijo koncerta pevskega društva "Slavec”. — Sodeč po ličnih souvenir-programih bi bili smeli pričakovati mnogobrojnega poseta, katerega pa, žal, ni bilo. Z izvajanjem vsporeda smo pozno pričeli — ona vražja “noblesse oblige” se je vkoreninila med nami in osme, da, devete ure se boje ljudje v dvorani ko vrag križa. Dasi smo pozno prišli k prvi točki vsporeda, pri zadnji smo bili kmalu, izvajale so se druga za drugo z vojaško točnostjo. — Petje “Slavčevo” je ugajalo, a splošno je presenetilo mlado pevsko društvo “Triglav” s svojim. “Slovanom” vse navzoče. Težka je pesem, preumetna za nas diletante. A vendar če bi bili tekmovali, drugo darilo bi bilo prav gotovo "Triglavovo”. Cast mu!
V	proizvajanju na glasovir sta se odlikovala gospica Mimi Rems in brat njen g. Jos. Rems ml. Iz mlade naše generacije smo prvič videli na pozornici mlada gospodiča Charles Ada-mič-a ml. in Louis Rems-a. Igrala sta v violin-duetu dobro. A ker sta še mlada, naj mi dovolita, četudi laiku, par opazk! Na kaki višini je ameriška glasba sploh, je znano vsakemu izobraženemu Evropejcu, v zibeli namreč! Angleška glasbena šola ni dobra, ker ni temeljita in ne pozna efekta v valovanju duše, trepetu srca... Starišem bi svetoval, da sežejo po slovanskem konzervatorično izobraženem u-čitelju, katerih v New Yorku mrgoli— pri Angležu se doseže nekaj tehnike, ki pa vse nič ne pomaga mnogo, igranje je in ostane slično glasovom prozaičnega onega inštrumenta, ki ga otroci pri nas z “Leierkasten” naziv-ljajo. — Nekaj “par excelence” pa je bil duet na citre in violino. Gg. Fran Barbič in Zvonko Jakše sta žela z dovršenim in izvrstnim igranjem dolgotrajen aplauz. Violinist g. Barbič je igra! uprav nebeško! Jan Kubelik, in Don Juan Rigo Jancsi bi se ga ne sramovala in rjavopolti in črnolasi sin mažarske pustinje z violino v roki rojeni Cigan bi se mu v znak priznanja poklonil... V pesem “Dream of Scotland (Song without words)” je izlil vsa čustva mehke svoje duše, igral je z dušo, s srcem. Gosle so pač instru-
ment, ki jočejo, zdihujejo, vriskajo, če so v pravi roki in Barbičeva je, bogme, prava! G. Jakše je že znan kot citrist in obema le moje najlepše čestitke.
Da, in gospici Mimi Rems in Mary Setnikar mi gotovo oprostita, da se ju nisem spomnil že prej! Njun duet "Divja rožica” je jako ugajal in ponavljati sta ga morali., .oni polglasovi Mimini "in divja rožica cveti”... mi še danes ugodno zvene v spominu in kdaj jih slišim zopet? Gospica Setnikar je bila na Slavčevem večeru izjemoma jako dobra v glasu razpoložena in zvonki sopran in alt glasovi so plavali po simpatični oni dvorani v nekaljeni harmoniji ko nekdaj glasovi Eolove harfe...
Hvala jima! Hvala tudi izvrstni al-tistki gospici Mitzi Burgar-jevi in ljubeznivi gospici Mitzi Ribičevi, hvala “Slavčeva” vsem, ki so nam pomagali.
Po vsporedu se je seveda živahno plesalo in ne motim se, če trdim, da je bilo mnogo grešnikov, ki se ono noč v Morfejevo naročje zatekli niso... pardon me, nismo...
In “Slavec” zdaj? Zabavnih društev imamo itak preveč, pravega vspeha ni nikjer, eno životari, drugo mlajše se bori itd.. . Monsieurs Rems in C. Ada mič — Vam očetom “Slavca” bi polagal na srce in Vas prosil, prepustite polje drugim -— storili ste svojo dolžnost, s “Slavcem” ste pobudili družabno slovensko zavest, ki zdaj cvete in stopite v krog “Triglava”, zakaj bi ne bili pri enem ognjišču? Shakespeare vprašuje nekje: “What’s in a name?” in prav ima! Vse in nič, fakta in samo fakta govore! Piše se o bratoljubju, o “v slogi je moč”. A pisati bi se tudi moglo o španskih vaseh... papir je tako prokleto potrpežljiv.
Začnimo in bližajmo se drug k drugemu, morda pridemo kdaj v predmestje bratoljubja, sloge...
In zdaj naš “Triglav” — zadnjo soboto v septembru ni mogel prirediti mesečnega družinskega večera, ker škodovati ni hotel “Slavcu”. — “Ein feiner Zug—!” Istotako ne priredi jourfixa tudi v tem mesecu, ker ono soboto je veselica podp. društva sv. Ane. —Društvo ‘Triglav’ torej ne opponuje, niti želi škode drugim društvom! In vendar se najde kak hyper-modrijan in blebeće o ukradenih ideah, in spodkopava in ruje na vseh vogalih — čemu? Bratje! Tako ne bo šlo! In mi pišemo o bratoljubju, slogi? Kam pridemo? Pustimo že enkrat vražjo osebnost in četudi ne moramo biti zaljubljeni drug v drugega, skušajmo ipak prenašati se, debate ob barah so smešno in škodijo le stvari. Predsedniki ne moremo biti vsi in ako kdo cika na izvanredno ono čast, bodi mu, a gotovo se mu ne sanja, koliko truda, koliko grenkosti in koliko materijel-nih žrtev mora prenesti toli zavidani— predsednik!
Pa dovelj o tem!
Da ostane “Triglav” zvest svojemu programu, priredi 9. in 23. novembra družinska večera in pripravlja se marljivo za nastop s par novimi krasnimi pesmimi. Pevovodja g. Ivan Adamič je za “Triglav” prestavil umetno angle-ško-nemško pesem “Maedchen mit den blauen Augen”, katero nas je 6000 pevcev pelo predsedniku Amerike W.
H.	Taftu v Philadelphiji in katera se poje danes po vseh boljih pevskih društvih. — S to pesmijo pokažejo pevci, česa so zmožni in kaj znajo! Naše newyorško petje je še kolikortoliko v povojih in čegava je krivda, ne vem! Poznati značaj pesmi, spreminjati čutila, vladati z glasom, da je zdaj tih, zdaj raste, se vzdiguje in kaže v polni moči in zopet ponehuje, vse glasove pa zliti v eno skupno celoto, da se slu-šalcu zdi, kakor da bi imel pred seboj podobo lepega kipa — je božja zapoved za pevovodjo in vsakega pevca. Samo tako petje poslušalce gane, očara in navdušuje!
V New Yorku imamo zdaj dva pevska in dramatična društva: “Domovino” in “Triglav”. Zdaj bi bil čas vstvariti za našo kolonijo nekaj novega! Na junački mejdan oba! Priredita skupen koncert in merita se! Za cenzorja-sodnika dobimo kakega Čeha, profesorja glasbe in pevci bodo dan in noč hrepeneli po “first price” v obliki srebrnega venca, ki ga pokloni zma-galcu v Greaternewyorku živečih tisoč Slovenk in Slovencev...
S tem bi se intenzivno gojila pesem, se širila in vzbujala zavest in ljubezen do naše pesmi.
Videant consules...
O minuli vinski trgatvi samost, podp. društva se čujejo jako ugodne vesti. Vspela je baje popolnoma in tako je prav! Financijelen vspeh je all right in to je glavno. Zabave je bilo obilo in prebrzo hiti ura v takih časih. — Neka Slovenka navdušeno trdi, da bi bila rajši dala “kravo za uš” (izraz je sicer drastičen a dober), kakor da bi bila doma ostala! Samostojnemu društvu je potemtakem le čestitati in ako ostane na tem potu in pride v pustnem času še s “kmetskim plesom”, je okupiralo z enim mahom vse zabave in veselice drugih...
Zabilježiti mi je še veselo vest, da se je “Domovina” zbudila iz letargije svoje in izginile so doline in bližajo se hribi drug k drugemu ter poljubljajo se v ljubezni bratski! Pela je na “vinski trgatvi” samost, podp. društva in pokazala je, da ve, kaj sme, a ve tudi, kaj mora! In that’s the way — do bratoljubja, sloge! Sedaj preostane v New Yorku le še par mostov, ki vodijo iz tabora v tabor, a se morajo porušiti in ne bo dolgo, ko bo zaplapolala iz greaternewyorške slovenske kolonije zmagonosno in veselo zastava bratoljubja, sloge...
Po ahasverskih mojih potih sem prišel, ali zašel med Švede. Daleč tam pod severnim tečajem jim je tekla zibel in nas Slovencev ne poznajo. Čuden je njih jezik in nerazumljiv.* Pomagal sem si z vsemi znanimi jeziki, da smo se razumeli. In kaj sem videl? Zabaven večer so imeli, peli, plesali in pili so — črno in belo kavo. V kotu one dvorane je stal trinožen kotelj, iz katerega se je valil dim za dimom in v katerem so varili črno kavo... Iskal sem, a najti nisem mogel okrogle one stvarce, ki nam je kot sodček znana — in v kateri tiči hmelja kapljica — ki je nam Slovencem tako dobro znana in brez katere živeti ne bi mogli... In jel sem občudovati ljudi, ki žive brez pive, in se naslajajo ob črno-beli kavi! V duši sem sklenil posnemati jih in slovo bom dal vsemu — če me grešno moje meso zopet ne zapelje. ..
Volja je dobra, a meso slabo, pravijo, a čujte še to! Prosil bi le, da se sledeče le od humoristične strani razume in ne mislim napadati ali žaliti nikogar. Spoznal sem nekega nemškega knjigovodjo, ki ima zalo ženko v osebi vrle Slovenke. Ljubita se, obožujeta in vsako nedeljo ju srečam, ko hitita k službi božji. Mož njen je ideal, vzor moža in morda edini v svoji — stroki. Ob sobotah je že ob eni uri doma, pere in čisti in “riba”, da iskre švigajo iz tal. In ko se bliža ura večerje, pohiti v grocery store itd. ter nakupi potrebnih živil za par dni skupno. Vrne se milostiva od dela.— Na mizi jo že čaka ukusna “župca”, od peči semkaj pa ji prijetno v nosek še-geta vonj dobro pečenega steaka. — In naš ideal-mož jo dvori, dvori.. „ Vsak vesten korporal preišče večkrat, če so rekruti očistili prahu “stelažo” itd. in naša madame seveda tudi ne zaostaje in izkušeno njeno oko in bel njen prstek, iščeta pod in med čašicami, skudeljicami, lončki — prahu in gorje njemu, če ga najde! Nemilosten pogled, hkrati pa poljubček in vse je dobro. In zjutraj sme naš junak prvi vstati, skuhati kavo, iti po mleko, kruhek in žemljice... in v duhu ga vidim, kako hiti s kavo in slaščico k postelji, kjer počiva še ženica njegova...
Če bi imel vpliva pri rimskem cerkvenem glavarju, romal bi tje, pal na kolena pred svetim očetom in ga prosil, da proglasi mojega vzor-moža — svetnikom že dokler živi. In k njemu bi molile vse naše krasotice, mlade in stare vdove: “Daj, daj nam takega moža!” Jaz pa bi prosil zanj, da mu sv. Duh razsvetli pamet in razžene temo iz zapletenih možgan! — Stvar ni izmišljena, pripovedoval mi je vzor-moža sam in kaj mislijo naše Slovenke o tem — idealu?
Pozdrav njemu in vsem bravcem mojih vrst!	Ivan Adamič.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
| Popolnoma prav je
da se verjame, da je zdravilo, katero se je rabilo in katero je pomagalo množicam bolnikov odpraviti površne bolečine in rane, da bo tudi vam pomagalo. Zato si dobite in rabite vedno
Severovo Gothadsko Olje
(Severa’s Gothard Oil) Cena 50 centov.
Kadar glavobol pride — Kadar nevralgia preti — VZEMITE
Severove Praške zoper glavobol
(Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia)
25 centov škatljica 12 praškov
Za obraz, za roke, za detetovo kopelj, za splošno družinsko rabo za izmivanje, za kožo in lobanjo,
v zdravju ali bolezni, nič ne prekaša
1 Severnega 1 zdravilnega Mila.
■ i (Severa’s Medicated Skin j 2	Soap)
Cena 25 centov.
Na prodaj v lekarnah. Glejte, da zavitek nosi napis Severa. Ako jih nima vaš lekarnar,, pišite nam. Za zdravniški svet, obratite se na
W. F. Severa Co.
CEDAR PAPiDS. !OV\A
L.
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo v dneh od 28. sept. do 6. oktobra 118 Slovencev, 188 Hrvatov in 138 Macedoncev
'in Bolgarov; iz Amerike se je vrnilo v istem času 44 Slovencev, 50 Hrvatov, 50 Slovencev in Hrvatov, 100 Hrvatov in Macedoncev.
—	V Ameriko jo je dne 8. okt. hotel popihati Jožef Glinšek iz Ponove vasi pri Št. Jurju v ljubljanski okolici ter se s tem hotel odtegniti vojaški dolžnosti, a je bil na južnem kolodvoru v Ljubljani aretiran. Izročili so ga deželnemu sodišču.
—	Aretovana je bila dne 8. okt. po-
sestnikova vdova Marija Žnidaršičeva iz Malih Lipljen. Navedenka je baje doma poneverila 600 K in se hotela s svojo petletno hčerko odpeljati v A-meriko. Vsled orožniškega obvestila je pa bila v Ljubljani izsledena in aretovana.	(
—	Mesto k vojakom v Ameriko. — Izseljevalni agent Fr. Kambič areto-van. Delj časa sem že je čakal par-krat na teden kak ljubljanski iijakar na kolodvoru v Laverci pri večernem vlaku in potem odpeljal. Peljal je potem v Ljubljano po malo obljudenih ulicah, za ljubljanskim Gradom, po Radeckega cesti, Predilni ulici v Šiško. Ljudje so mislili, da se vozi bogat vinski trgovec ali graščak v Ljubljano, če si pa skrivnostno pogledal v voz, si videl, da so to kmečki fantje, ki se vozijo na šišenski kolodvor, da neopaženo od ljubljanskih policajev na za to pripravnem in varnem nezastraženem kolodvoru odhajajo v Buks in od tam v Ameriko. Bili so to fantje vojaški dolžnosti podvrženi, ki so na tihem morali odhajati, da se jih ne zaloti, spravljal jih je pa proti plačilu 40 do 60 K v Ameriko znani Fr. Kambič, brezposelni agent, ki ima za mesto Ljubljana prepovedan povratek. Kambiča je policija aretirala.
—	Kapiteljski hrib v Novem mestu predrt. Dne 6. okt. ob štirih zjutraj so predrli na Belokranjski železnici 240 metrov dolg predor skozi kapiteljski hrib pri Rudolfovem. Smer od o-beh strani so natančno pogodili.
—	Nekaj statistike od Belokranjske železnice. Pri zgradbi železnice je od vposljenega delavstva okrog 52 odst. Hrvatov, 30 odst. Slovencev, 6 odst. Italijanov, 5 odst. Nemcev, ostali so Čehi, nekaj Bolgarov in drugih.
—	Mraz v Belikrajini. V noči od 4 na 5. okt. je pritisnil občuten mraz. Po bližnjih hribih je zapadel sneg.
—	Novomeški nabor se je vršil L,
2.	in 3. oktobra. V vojake vzetih je bilo prvi dan izmed 150 — 28, drugi dan izmed 130 — 23 in tretji dan izmed 140 — 25 fantov, največ iz drugega in tretjega razreda. Zadnji dan so se spoprijeli na novomeškem mostu Kočevci in dva novomeška nabornika. Začel se je pravcati pretep na nože. Škerlj in Košiček sta odnesla več udarcev; pa tudi Kočevci so znatno ranjeni. Škerlj, — da bi obdolžil Kočevce, — se je potem doma vrezal v desno stegno in si prerezal glavno žilo. Poklicani zdravnik mu jo je za-šil, kajti drugače bi izkrvavel. Med naborniki je bilo nekaj fantov, popolnoma uničenih od alkohola in zaostalih v rasti.
—	Iz deželnega odbora. Upeljejo se obravnave zaradi inkorporacije Spodnje Šiške v mestno občino ljubljansko. Pozoveta se najprej oba občinska zastopa, da se izjavita. — Imenovan je dr. L. Pogačnik za deželnega tajnika in bo vodil kot načelnik deželni kulturni urad. — Okrajno glavarstvo v Radovljici je zavrnilo projekt tvrdke Janesch in Schnell, ki ga je imenovana tvrdka uložila kot konkurenčni projekt proti deželni elektrarni na Završnici.
—Podržavljenje ljubljanske policije. Ker med ljubljansko mestno občino in državno policijsko upravo ni prišlo do sporazuma radi prispevka, ki ga ima plačevati mestna občina k stroškom državne policije, je posredoval deželni odbor. Vladna predloga, ki je bila vložena v deželnem zboru, je zahtevala letni prispevek 130,000 kron in 1000 kron od vsakega tisoča prirastka na prebivalstvu. Deželnemu odboru se je posrečilo breme mestni občini znišati na 80,000 K (imenovani zvišek ostane). Predlogu deželnega odbora je državna uprava pritrdila in izide v kratkem v deželnem zakoniku tozadeven ukaz.
—	Zakon v varstvo ptic in ciparji. Kranjski deželni zbor je bil sklenil zakon v varstvo ptic, v katerem se je oziral na želje ljubljanskih ciparjev in izvzel cipe iz varstva. Vlada je pa vrnila ves zakon, češ, da ga zaradi cip ne more predložiti v najvišjo sankcijo, ker je vezana po mednarodni pariški konvenciji. Deželni odbor je pa sklenil, da ciparjev ne zapusti in vsled tega najbrž iz celega zakona ne bo nič.
—	Odlikovanje, Cesar je podelil č. g. Jerneju Ramovšu, župniku v Poljanah, zlati zaslužni križec s krono
— Smrtna kosa. Na Skaručini je
umrl dne 5. okt. umirovljeni župnik Ludvik Jenko; pogreb je bil v Vodicah dne 8. okt. — V Dol. Logatcu je umrl g. med. Fran Tršar, član slov. katol. akad. dr. “'Danica” in načelnik dunajskega “Orla”; pokojnik se je prehladil na vojaških vajah na Češkem! in je bolehal doma samo mesec dni. -— V Ljubljani je umrl v starosti 50 let trgovec Štefan Hitzl. — V Kranju je umrla 66 let stara ga. Frančiška Kette,1 vdova po v Ribnici umrlem c. kr. sod- i niku g. Avguštinu Kette. Zapustila je j štiri sinove in eno nepreskrbljeno hčer. j Bila je ljubezniva in v vsakem oziru dobrosrčna gospa!
—	Smrtni padec. Dne 8. okt. dop. je padel v Češnjici, sodni okraj Brdo, 301etni Ivan Makovec, tako nesrečno skozi odptino na stropu domačega skednja, da je dobil smrtnonevarne poškodbe. Naslednji dan je umrl v ljubljanski deželni bolnišnici.
—Z ostrim nožem si je sam prerezal vrat v neki koči na Begunjščici 27 let stari posestnikov sin Rudolf Janc iz Begunj. Vzrok samoumora so baje domači prepiri.
—	V glavo se je ustrelil dne S. okt. na Vrhniki Janez Tišlar, trgovec s praprotjo in z zeljišči. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
—	Z revolverjem je v prsa ustrelil pri Medvodah v prepiru neki posestnikov sin delavca Antona Vrtačnika, katerega je težko ranil.
—	Vlak je povozil dne 7. okt. zvečer na Trati hišarja Jurija Kalan, p. d. Štibernika s Trate pri Škofji Loki. Dobili so ga ob progi z odtrgano roko in nogo mrtvega. Kako je zašel na progo, ni znano. Pripeljali so ga v mrtvašnico v Škofjo Loko. Vzrok bo najbrže pijanost.
—	Žganje ga je umorilo. Na Vrhpolju pri Moravčah so ubili Pavla Gro-šeljna, Sokovega iz Krtine. Kdo ga je ubil, ni težko povedati, težje ga bo prijeti. Zakaj če ga zapro, bo vse govorilo, da bi jim bilo brez njega dolgčas na svetu. Pravijo, da je ranjki že tretji fant iz te hiše, ki je umrl tako žalostne in nesrečne, smrti. O žganje, kam gre tvoja pot...
—	Telica umorila otroka pred očmi matere. V Predosljah pri Kranju se je na paši malemu Pomijnikarjevemu devetletnemu dečku splašila telica. Dečka je telica vlekla za seboj, ker je deček imel vrv privezano sebi okoli pasa. Mati je gledala, kako je divjala telica z dečkom in kako je bila sinčkova glava ob kamenje. Predno so ljudje telico prijeli, je bil deček že mrtev.
—	Zblaznel je dne 4. okt. dop. Avgust Žitnik, rojen leta 1874. v Mokronogu in tja pristojen. Žitnik je prišel v neko hišo v Ljubljani, kjer se je koj z materjo svoje nezakonske hčere začel prepirati zaradi plačila alimentacije. Pri tem pa je naenkrat zblaznel in proti desetletni hčeri, ki je ravno prišla na mostovž, zagnal veliko sekiro. Nato pa je napadel še mater. Poklicani stražnik ga je odpeljal na magistrat od koder so ga po zdravniški preiskavi odpeljali z rešilnim vozom na opazovalni oddelek deželne bolnišnice.
—	Ubili so fantje pri Tunjicah 18 let starega posestnikovega sina Antona Gradišeka iz Spodnjih Stranj. Orožniki so prijeli tri fante, katere sumijo, da so izvršili napad.
i
—	Pretep med naborniki, eden mrtev. Dne 26. septembra je bil v Črnomlju nabor. Kakor običajno pri takih prilikah, so bili tudi tam fantje precej korajžni. Vendar se je proti večeru ta korajža preveč razvila. Pred Jaklitschevo gostilno je namreč neki fant iz Gribelj brez povoda napadel domačina J. Vrščaja. Ta, močan fant, se ga je seveda takoj otresel. Takoj na to so pa priskočili še ostali Gribelj-čani in so pričeli splošen pretep. Pretepali so se z noži, kolci in lopatami. Pri tem je bilo več ranjenih. Pretepali so se do bližnje bolnišnice po cesti. Ravno pred bolnišnico se pa naenkrat zgrudi 251etni godec Žunič iz Zastave s krvjo oblit na tla. Odnesli so ga takoj v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Imel je vse polno ran in tudi črepinjo popolnoma razbito. Ko so fantje zagledali pobitega Žuniča, se jim je ohladila kri in so se nehali pretepa-vati. Orožništvo je pričelo takoj preiskovati zadevo in je aretiralo šest pretepačev, od katerih ni nobeden domačin. Seveda so se po mestu drugi dan raznesle različne govorice, med drugim tudi, da leži blizo Vranovič v koruzi mrtev neki Gribeljčan. Žandarmerija je dognala, da je ta govorica neosnovana. Res je le, da je bil neki Draguš močno ranjen in je tudi iskal zdravniške pomoči. Ostali ranjenci se pa sami zdravijo, ker se bojijo sami sebe izdati. Umorjeni Žunič je bil zelo miren in prijazen fant ter nekoliko gluh. Gotovo je, da se ni pretepal, ampak bil ubit iz sovraštva, ker je igral štirim domačim fantom in ne ka^ kor se je preje dogovoril, večji družbi Gribeljčanov. — O tem se še poroča: Dne 4. okt. so bili zaslišani pri črnomaljskem sodišču udeleženci pretepa. Izmed aretovanih sta priznala, da sta ubila Žuniča kmečka fanta Rožman in Požek iz Gribelj. Ostali štirje so seveda tudi ostali v zaporu.
—	“Fantovska ljubezen.” 19 letni Jože Butala iz Srednje Radence je gojil zelo “gorečo” ljubezen do Cike, hčerke Ane Panjan. Sredi septembra je imela Panjan na delu več fantov, ki so prišli k večerji. Okrog devete ure se je pridrvil Butala z odprtim nožem proti hiši in upil na vse grlo: “Smrt mora biti”. Domačini so vsi prestrašeni zaprli vrata in zbežali natihoma v druge hiše, ko je ta v hišo vdrl. Drugi dan je zopet prišel. Ko so ga opazili, so hitro, vežna vrata zaprli. Butala je začel nato s sekiro razbijati po vratih, razsekal vrtno ograjo, jo razmetal, se potem vrnil zopet k vratom in tolkel toliko časa po njih s sekiro, da jih je razbil in so se same odprle. Ko je z zamahnjeno sekiro pridrl v hišo, so vsi v sobi nahajajoči s"e delavci poskakali skozi okna štiri metre visoko in so zbežali v vas. Samo Cika se je zaletela vanj in mu hotela vzeti sekiro. Pri tem je dobila na nogi precejšnjo vreznino. Po večurnem ruvanju s to surovino, ki je hotela dekle tudi zlorabiti, so vendar prihiteli ljudje in lumpa odpodili. Orožništvo ga pridno zasleduje. Družina Butala je sploh ra-biatna in nasilna. Pred štirimi leti je ustrelil sin Janez svojo mater in premišljuje sedaj svojo pregreho v kaznilnici v Mariboru.
—Železniška nesreča na Verdu. Dne
9.	okt. okoli 3. ure zjutraj je tovorni vlak št. 942, ki je prihajal iz Trsta, zavozil pri odhodu iz žel. postaje Verd nad Vrhniko na napačni takozvani slepi tir, vsled česar je več vagonov skočilo iz tira in se razbilo. Nesreča se je zgodila, vsled goste megle. Sprevodnik Bajc, ki je v trenutku katastrofe skočil z vlaka, je bil lahko ranjen. Ostalemd osobju so se le več ali manj pretresli živci.
—	Vsled jeze mu je trte porezal. Franc Jaklič iz Nemškeloke in Jože Weiss iz Miklarjev sta si že dalje časa v laseh. Vsled tožb Jakliča za poravnanje stroškov je bila Weissu krava sodnijsko prodana. To ga je tako jezilo, da se je okrog po gostilnah hvalil,‘da ga bo Jaklič že spoznal. In res.
1.	oktobra je bila v Jakličevem vinogradu razbita železna ograja in v vinogradu porezanih mnogo trt. Škoda znaša nad 500 K. Jaklič je takoj sumil, da je moral to škodo narediti Weiss in zato je naznanil zadevo žandarmeriji. Ta je potem stopinje primerjala z črevlji Weissa in dognala, da so iste od Weissa.
nih knjižic v vrednosti 90,000 K. Dediči, ki so ubogi ljudje, se pač niso nadejali tolike zapuščine.
—	Velik požar v Mariboru. V noči od 2. na 3. okt. je pogorel paromlin trgovca Marxa v Leitersbergu pri Mariboru. Ogenj je nastal pri strojih. Pogorela je tudi zaloga moke in zrnja. Škoda znaša 100,000 kron in je krita z zavarovalnino. Ubogi delavci so na zimo brez kruha. — V Loki pri Žus-mu je zgorela grajščinska tovarna za kopita.
—	Smrtna kosa. V Ormožu je u-mrl dne 25. sept. okrajni zdravnik dr. Oroslav Kristan v 46. letu svoje starosti. — V Celju je umrla 241etna ga. Matilda Bajde, soproga jetniškega nad paznika. — Istotam je umrla šivilja Karolina Jaške. — V Žalcu je umrla posestnica Marija Strahovnik. — Pri Sv. Frančišku na Stražah je umrl 18-letni A. Bastl, edini sin rodbine Ropove, za sušico. — Na Pragarskem je u-mrl g. Troester, restavrater na kolodvoru. — V Krčevini je umrla 181etna Alojzija Ribič. — V Braslovčah je u-mrl posestnik Jakob Bošnak v 92. letu starosti. — V Mariboru je umrl posestnik in krojaški mojster Ignac Ne-krepp v starosti 67 let. — V Gradcu je umrl c. kr. sodnijski nadoficijal v p. Nikolaj Begovič. — V Cmureku je umrl veletržec z vinom Franc Dirn-boeck. — V Konjicah je umrl vlakovodja Jožef Praunseis.
ŠTAJARSKO
1
—	Novi rudniki premoga. Trboveljska premogokopna družba in dve drugi družbi za iskanje premoga so skrbno na delu, da bi med Rajhenburgom, Sevnico in Kozjem našli nove podzemeljske plasti rjavega in črnega premoga. Baje so te družbe z vrtanjem do globočine 200 metrov dosegle lepe uspehe ter so se našle ponekod po 18 metrov debele plasti izvrstnega premoga.
—	Vinska letina dobra. Iz Maribora z dne 3. t. m. poročajo: Vinska letina še letos ne bo tako slaba, kot se je za časa dolgotrajnega deževja mislilo. S trgatvijo so že na mnogih krajih začeli. Sedaj se bere portugi-zec, burgundec in deloma tudi žlaht-nina, ki je posebno lepa, kakor traminec, silvanec in slične vrste. Pametnejši vinogradniki pa “podbirajo”, to se pravi: odbirajo gnilo grozdje, zdravo pa še puste zoreti, ker upajo od sedanjih toplih oktoberskih dni še mnogo sladkorja. Cene gredo vinu lepo kvišku.
—	Nemci se učijo slovenščine. Spodnještajerski Nemci so se začeli zadnje čase pridno učiti slovenščine. V Celju in v Mariboru vzdržuje ‘Suedmark’ javne učne tečaje za slovenščino in vabi osobito izobraženstvo ter trgovstvo in obrtništvo k učenju slovenščine. V Celju so vpeljali na mestni trgovski šoli slovenščino kot obligaten predmet. To navdušenje Nemcev za slovenščino izvira iz dveh razlogov. Na eni strani je narodna zavest na Sp. Štajerskem vendar že toliko narasla, da Nemci po uradih in trgovinah ne morejo več izhajati brez slovenščine. Na drugi strani pa jim služi znanje slovenščine kot dobro zasužnjeval-no sredstvo.
—	Veliko poneverjenje. Neki Jožef Mlaker, uradnik eskomptne banke v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem, je po poneverjenju 90,000 K, katere je poneveril omenjeni banki, prišel dne 1. oktobra v neko gostilno v Kitzeck pri Lipnici, kjer se je — ustrelil.
O tem se še poroča:	Mlaker je
odnesel 50,000 K v denarju in 40,000 K v vrednostnih papirjih. En del vrednostnih papirjev je poslal svoji hčerki, ki služi pri Gradcu, naj spravi vrednostne papirje v denar. Hčerka se je odpeljala k materi, ki je izročila vrednostne papirje nazaj okradeni ban | ki. Na ta način se je o Mlakerjevem begu prej izvedelo, kakor je pa Mlaker računal, in skoro gotovo se je Mlaker ustrelil, ker je uvidel, da mu ne bo mogoče pobegniti. Pri samomorilcu so našli samo 609 kron.
—	Velika zapuščina kuharice. V Gradcu je v Heinrichstrasse štev. 10 nedavno umrla bivša kuharica Ivana Gangl. Zapustila je oporoko, v kateri' zapušča svoje premoženje svojim so-j rodnikom na Spodnjem Štajerskem. Prvotno so našli v njenem stanovanju le nekaj vrednostnih papirjev, potem so pa pod starim perilom in cunjami dobili vrednostnih papirjev in hranil-
—	Smrt zvestega narodnega delavca. Podravlje pri Beljaku: Severna slovenska meja je izgubila neustrašenega stražnika, moža, čigar beseda je za slovensko ljudstvo v beljaški okolici mnogo veljala. Umrl je dne 2. t. m. gosp. Janez Šervicelj, p. d. Otič v Podravljah, načelnik tamošnje posojilnice, načelnik čebelarskega društva, odbornik izobraževalnega društva ‘Sloge’, vrl bojevnik za pravice slovenstva, največji bučelar med koroškimi Slovenci, vzoren gospodar, vzgleden družinski oče ter veren katoličan. Njegov pogreb se je vršil dne 4. t. m. Sedaj počiva na Podravljskem pokopališču. Med pogrebci je bilo mnogo odličnega občinstva, kakor sin rajnega, p. Jozve, frančiškan v Schwazu na Tirolskem, dr. J. Brejc kot zastopnik slovenskega katoliškega političnega društva, dr. V. Rožič* kot zastopnik slov. kršč. socialne zveze, trije župani iz soseščine, sedmero duhovnikov, zastopstvo južne železnice in veliko slovenskega ljudstva. Rajni zapušča petero otrok, ženo ter brata. Dva sina študirata na gimnaziji. Dosegel je starost 59 let.
—	Zgodnji sneg. Pri Sv. Krvi na
Zg. Koroškem je zapadel začetkom oktobra skoro pol metra visok sneg. Kmetje imajo tam še precej poljskih pridelkov zunaj in trpe veliko škodo.
—	Avtomobilske nesreče na Zg. Koroškem so v zadnjem času tako pogostne, da se je prebivavstvo pritožilo na deželno vlado.
—	Na prijaznem hribu “Brinjeva gora” so guštanjski kovači pripravili lep križ, ki je bil v nedeljo 6. okt. tik kapele slovesno blagoslovljen. Na “Bri-njevo goro” hodi ljudstvo romat na čast sv. Kozmu in Damjanu.
—	Lahi se boje frančiškanov. Pulj.
9.	oktobra: Laški listi se razburjajo, ker se namreč nameravajo v Pulju naseliti frančiškani, ki bi oskrbovali dušno pastirstvo med Hrvati in Slovenci, ki so dozdaj v tem oziru popolnoma zanemarjeni. Razume se, da laški protesti ne bodo nič pomagali, ker je zadnji čas, da se v tem oziru kaj ukrene in se merodajni faktorji ne smejo na noben način ustrašiti laškega vpitja.
—	Zmaga hrvatskega kandidata v Pulju je italijansko liberalno stranko hudo konsternirala. Glasilo istrske laške deželnozborske večine pripisuje zmago hrvatskega kapdidata c. kr. mornarici, koje uslužbenci, ozir. uradniki, so volili baje in corpore in po izdani paroli zanj. Lahi pa ne pomislijo, da je med mornariškimi volilci tudi dosti Hrvatov. Laško glasilo kon-statuje dalje, da je bila mornarica dozdaj nevtralna. Rajši bi reklo, da je z Lahi simpatizirala. Laško glasilo pa je tudi vzrok pogodilo: ker vojaški krogi žive v “fiksni ideji”, da so Lahi nevarni za obstoj države. Samo da to ni fiksna ideja, marveč ideja, temelječa na dejstvu. Kako so se laški na-cionalci vedno sovražno vedli proti armadi in mornarici! Sedaj pretakajo solze, ker jim je mornarica hrbet obrnila. Evidenten dokaz, da so se v Pulju svoj čas le s pomočjo sovražene mornarce obdržali na prevladi. — Laško glasilo piše, da je “položaj Lahov v Istri izvanredno resen”, da utegne imeti “strašne posledice”, če se ne premaga “apatija” širših laških krogov. Res je to.
—	Mojster slepar. V Trstu so aretirali 281etnega trgovskega potnika Alfreda Loeffa, ki se je izkazal res kot pravi mojster v sleparstvu. Tri leta ga že išče tržaško sodišče zaradi raznih goljufij. Stanoval je v Trstu večkrat po 14 dni do tri tedne, vsake tri dni pa je menjal svoje stanovanje. In-seriral je v raznih listih, da ima glavno zastopstvo raznih inozemskih tovaren
za parfem in umetna gnojila. Sprejemal je podzastopnike, seveda le proti primerni kavciji. Na ta način je opeharil Tržačane za več kot 25,000 K, kolikor je do sedaj znano. Išče ga pa že delj časa tudi sodišče v Atenah. Iz zaplenjene korespondence je razvidno, da je možakar uspešno delal na tem polju tudi na Dunaju, v Budimpešti, v Meranu, v Solnogradu, v Linču, v Pragi, v Varšavi, na Nemškem in na Ruskem. Pri tem je izborno živel. Sumničijo tudi, da je bil Loeff zastopnik neke akcijske družbe “Phoenix” na Dunaju, ki je v zadnjem času večkrat menjala svoje ime in da je izvrševal goljufije po nalogu ali vsaj sporazumno s to družbo.
HRVATSKO.
□
—	Jukičeva smrtna obsodba potrjena. Stol sedmorice je potrdil smrtno obsodbo, in Jukič se ima obesiti. Končno odločitev ima v rokah kralj.
—	Senzacionalne aretacije v Zagrebu. Dne 5. oktobra so v Zagrebu aretirali odvetnika, bivšega saborskega poslanca dr. A. Horvata, dr. Sachsa, dr. Schoensteina in poštnega uradnika Lercha. Aretacije so v zvezi z afero posmrtne zadruge “Balkan”.
—	Na opatijski sestanek hrvatske stranke prava in S. L. S. je Čuvaj poslal svoje detektive. Merodajne osebe se poskrbele, da so ti detektivi tako hitro izginili, kakor so prišli.
—	Žrtev poklica. V bolnišnici u-smiljenih sester v Zagrebu je umrl 7. t. m. občinski zdravnik v Sunji, dr. Josip Šiška, zaradi zastrupljenja krvi. Pred petimi leti se je inficiral pri nekem raztelesenju ter je ozdravil šele po dolgi bolezni. Dne 5. t. m. pa se se zopet pojavili stari znaki zastrupljenja, ki je povzročilo tudi njegovo smrt v dveh dneh. Pokojnik zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka.
—	Žetev v Hrvaški in Slavoniji. Približno je pokazala žetev v Hrvaški in Slavoniji te-le podatke: pšenice okoli
4,000,000 meterskih stotov, za 931,000 meterskih stotov več kakor lani; rži okoli 930,000 meterskih stotov, za 79,-000 meterskih stotov manj kakor lani; ječmena okoli 613,000 meterskih stotov, za 71,000 meterskih stotov manj kakor lani.
FIREINSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank*
Samo en Casek!
Ali ste kdaj začeli misliti kako daleč vam je mogoče iti z vašimi denarji. — Preglejte spodnje naše cene, da vidite koliko si lahko prihranite, če kupujete pri
JONTES CORNER
601-601^ LANDAU AVE. Oba telefona 479. JOLIET, ILL.
ki je na vzhodni strani mesta, kjer se mnogi poslužujejo prilike in kupujejo blago za gotov denar po posebno nizki ceni.
18 funtov granulated sladkorja za.. .	$1.00
100 funtov za $5.35 z enim drugim naročilom. Pillsbury Best moka, 49 funtov Žakelj za... $1.45
Pillsbury Best moka, 98 funtov Žakelj za...$2.85
Gold Medal moka, 49 funtov Žakelj za.. $1.45
Gold Medal moka, 98 funtov Žakelj za.......$2.85
Occident moka, 49 funtov Žakelj za...	$1.60
Thunder Bolt moka, 49 funtov Žakelj za---- $1.30
Blue Ribbon moka, 49 funtov Žakelj za...... $1.30
HRANA.
Middlings, 100 funtov za.....................$1.60
Middlings, 100 funtov za ....................$1.50
Posej (Bran) 100 funtov za.................$1.40
Mešana hrana za kokoši, najboljša na trgu,
100 funtov za .............................  $1.98
Mešana zmleta hrana za kokoši, najboljša na $1.60 F. S. Granulated Yellow Corn Meal, najboljša na trgu, 100 funtov za................$2.35
Liberty Pan Cake moka, jamčena, 3 pkgs. za..25c Liberty Pan Cake ajdova moka, 3 pkgs. za....25c White Bear Rolled Oats, 5 funtni paket z
skledico, navadno 30c, zdaj.....................24c
White Bear Rolled Oats, 5 funtni paket, brez
premije, navadno 25c, zdaj......................20c
White Bear Rolled Oats, 2 funtni paket po
10c, ali 3 za ..................................25c
Najboljši Rolled Oats prodamo le na funte, po.. .4c
Orileo Corn Flakes, pak. za.....................7c
Blue Cross Macaroni, jamčeni, pkg. po..........7c
Blue Cross Spagetti, jamčeni, pkg. po..........7c
Sveži Ginger Snaps, funt po.... .............6^c
Uneeda Biscuits, 3 pkg. za.....................lOc
Yeast Foam, 3 pkg. za......................lOc
Vžigalice, 3 pkg. za .... .................10c
Imamo vedno sveže maslo iz dežele, Creamery Butter, in “Good Luck” Oleomargarine.
ČAJ IN KAVA.
Dobra kava, vredna 25c, zdaj....	20c
Dobra kava, vredna 30c, zdaj.....	28c
Dobra kava, vredna 35c, zdaj ..............33c
Dobra kava, vredna 40c, zdaj... ...........35c
White Bear kava po ..........................35c
Old Reliable kava po ........................33c
Monarch Best kava po ........................40c
Genuine Java in Moca kava po..... .........40c
Brezbarvni Japan čaj,' navadno 60c, zdaj funt.. 50c
Gun Powder čaj, funt po 40c in.............60c
English Breakfast čaj, funt po.............60c
Sun Dried Japan čaj, funt po.... ..........65c
Lipton čaj, funt po 15, 30 in..............60c
Ridgeway čaj, funt po 50c in ..............75c
Jelly, 3 funte pel za..... ................15c
Jelly, velika steklenica po .. ..............5c
Salad olje, velika steklenica, vredna 25c, zdaj.. 21c
Salad olje, vredno 15c, zdaj 2 za..........25c
Salad olje, velika steklenica, 3 za. ......25c
Kupite krompir zdaj ko ga dobite po 55c. bušel, če ga kupite 10 bušljev ali več.
Kdor naroči za $2.00 ali več, se mu blago pripelje na dom zastonj.
Te cene veljajo le za cash — ali takoj-plačilo.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo , K. S. K. Jednote.
Urednik........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.......Anton Nemanich
Tajnik...........William Grahek
Blagajnik...........John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
rroADgs^^pžcjL' fr
CERKVENI KOI-EDAR.
27.	okt.	Nedelja	Frumencij, škof.
28.	<<	Pondeljek Simon i Juda.	
29.	u	Torek	Narcis, škof.
30.	tt	Sreda	Klavdij, muč.
31.	((	Četrtek	Volgang, škof.
1.	nov.	Petek	God vseh svetn.
2.		Sobota	Vseh vernih duš.
ALI IMA ČLOVEK DUŠO?
(Nauk Za 22. nedeljo po binkoštih.)
Nedeljski evangelij nam stavi pred oči Gospoda in njegove sovražnike, ki ga hočejo v besedi vjeti, ko ga vprašajo, jeli dovoljeno cesarju davek dajati ali ne. Gospod jih zavrne in jim reče, naj mu pokažejo denar. Ko ga mu dajo, jih vpraša čegava je podoba in napis. Odgovore mu: “cesarjeva”. Jezus jim pa reče: “Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega.” — Tudi mi nosimo v sebi predragoceno podobo in ne podobe kakega posvetnega vladarja, marveč podobo božjo, ker je naša duša po božji podobi vstvarjena in je neumrljiva. Koliko ljudi je, ki žive tako, kakor bi ne imeli neumrljive duše, da, celo trdijo, da je se smrtjo vse končano. Prepričan sem sicer, da takim ljudem naš list ne pride v roke in ako pride, da ne berejo nedeljskega nauka. Pač pa je mej bravci morebiti mnogo takih, ki žive tako, kakor bi ne bilo večnosti, kakor bi bilo se smrtjo vse končano. Tim v pouk poglejmo danes, da ima človek dušo in prihodnjič pa, da ima «eumerljivo dušo.
Da ima človek dušo, v tem so si edini vsi narodi vsili časov, vsih krajev. Uči nas pa tudi pamet, da ima človek •dušo, dasiravno se temu protivijo razni brezverni učenjaki, ki pravijo, da je človek le kup mesa in kosti. Neki profesor bogoslovja je šel na univerzi mimo odprte sobe, v kateri je ravno profesor zdravilstva svojim učencem razkazoval mrtvo človeško truplo. “Pomagajte nam, gospod tovariš, najti dušo,” zakliče profesor zdravilstva pro-sorju bogoslovja. Ta mu pa mirno odgovori: “Duše, katero iščete, ni več tukaj. Bog jo je sodil in bo sodil tudi vašo.” — Večkrat se bahajo s trditvijo, da človek nima duše, neverni učenjaki, češ, že večkrat smo z ojstrim nožičem predregali celo človeško telo, nismo pa našli duše. Ti ljudje iščejo dušo, kakor bi bila duša kaj vidnega, kar se da prijeti. Mi imamo dušo, ker čutimo in moramo čutiti. Čuti pa tudi žival. Res, toda žival se ne zaveda, žival ne želi, ne misli, nima vesti.
Ako pogledamo samega sebe, kaj zapazimo najpoprej? Najpoprej zapazimo telo, ki je pravi umotvor. Toda to telo je le prebivališče duše. Mi se zavedamo, da jaz nisem moje telo. Jaz ločim svoje bitje od svojega telesa. Jaz pravim: “boli me glava, roka, noga,” tedaj nekaj, kar je del mojega telesa, nisem pa to jaz sam. — Da ima človek dušo različno od telesa, nam
ZAKAJ NISEM SOCIALIST?
1.	) Zato, ker socialisti nimajo nobene vere, in vendar vera nobenemu delavcu nič ne škoduje. Če vera nobenemu delavcu nič ne škoduje, zakaj vi socialisti vero pobijate?
2.	) Zato, ker socialisti iščejo sreče samo v bogastvu. Jaz rečem: Popolna sreča ni samo v bogastvu, ker sem že videl, da milijonarji storijo samomor. ..
3.	) Zato, ker marsikak naš zapeljani “kranjski socialist” je, dokler je bil zdrav, zabavljal čez vero in duhovnike, nazadnje je pa katoliško umrl. Spovedal sem ga! Imam dokaze iz Chi-cage!
4.	) Zato, ker navadno vsak socialist, ko postane bogat, preneha biti socialist in se mu vse zdi neumno, kar je preje bral ali govoril. Če socialist postane bogat, zakaj bi ne pomagal svojim — “rdečim sobratom”?
Zato nisem socialist.
ANTON SOJ AR.
priča tudi nasprotstvo, katero nosimo' v sebi. Mi imamo skušnjave, vabi nas : nekaj k prepovedanemu vživanju, ne- ■ kaj nas zopet ovira. Žival nima skušnjav. ker nima duše, angelj nima me- j šenih skušnjav, ker nima telesa. Žival. sledi svojemu nagonu, angelj svoji ; prosti volji; človek pa lahko sledi svo- | jemu nagonu, toda oglasila se- mu bo vest in rekla mu bo, da ni prav ravnal. Ko bi človek ne imel duše, bi vest tega ne mogla reči. Da imamo dušo, nam priča tudi delovanje duše, katera lahko misli, sklepa, ljubi in sovraži. Tega žival zopet ne more. Misli, sklepanje, ljubezen, sovraštvo, vse to je nekaj duševnega. Misli sq ne dajo meriti. Jaz lahko merim svoje korake, katere napravi moja noga, ti lahko tehtaš moč svoje roke s tem, da kaj vzdigneš, ne moreš pa tehtati z vago ali meriti z mero svoje ljubezni, svojega sovraštva. Kar je napravljeno iz lesa, ali katerekoli snovi, se da deliti, misli, sovraštvo, ljubezen, stud i. t. d. to se pa ne da deliti. Vse to je nekaj tacega, česar ne vidimo in ne moremo obtipati se svojimi čuti. Možgane naše so le orodje duše, njih se ona poslužuje. Orgije v cerkvi molče toliko časa, dokler ne pritisne na njih tipke organist. Kdor bi tedaj trdil, da možgani mislijo, bi ravno tako neumno trdil, kakor bi rekel, da je umetnost organista v orgijah, slikarjeva pa v Čepiču. Orgije in Čepič sta le orodje, tako so tudi možgane le orodje naše duše. Kak»r bi pa najboljši organist ne mogel igrati dobro, ako so orgije pokvarjene, tako bi tudi duša ne mogla prav misliti, ako so možgani bolni. Pri norcu n. pr. je duša zdrava, orodje duše pa je bolno. — Mi imamo dušo, ki je različna od telesa. Ako že skrbiš za svoje telo, ali ne boš še mnogo bolj skrbel za svojo dušo, ki je po božji podobi ustvarjena? Pazi, da ne omadežuješ te podobe!
REV. JOS. POLLAK.
SOCIJALISTI, JEZUITI. PAPEŽI IN UČENJAKI.
(Konec.)
Zgodovinopisec Leo (Gesch. des Mittelalters II. S. 119) poroča: “Papeži so bili pravi varuhi politične svobode v srednjem veku.”
Protestant, zgpdovinar Ad. Harnack (Vorlesung zu Berlin) pravi: “Zadnjih 400 let sem so sedeli na Petrovem stolu možje čistosti in vestnosti.” Torej možje neomadežnega značaja! Kakšni so pa papeži bili prej? Isti protestant Harnack (Wesen des Christ, p. 153) vpraša: “Kaj je rimskokatoliška cerkev storila” in odgovarja: “Najprej je romansko-germanske narode vzgojila.... mladim narodom
donesla krščansko omiko in to ne le enkrat — kajti dajala jim je nekaj, da so mogli napredovati bolj in bolj in sama je vodila ta napredek skoro tisoč let. Do 14. stoletja jim je bila vodnica in mati; ona je prinesla ideje, določila cilje in razvila moči.” To se glasi drugače kakor krivična sodba “Glas Sv.” in “Proletarca” in profesor Harnack je v zgodovini strokovnjak, proti kateremu ste vi obrekovalci prave ničle. Ko bi bili papeži taki zločinci, ka-koršne slika “Glas Sv. & Co.”, kat. cerkev bi ne bila naredila toliko za blagor človeštva; kajti prijatelj in nepristranski nasprotnik, n. pr. tudi protestant profesor Huebler na univerzi v Berolinu, sta edina v tem, da je le cerkev odpravila barbarstvo starega veka in zopet le kat. cerkev zabranila barbarstvo v srednjem veku — z blagotvorno ljubeznijo. Koliko pa store zločinci in umazanci, ki rijejo samo po nečistosti in nesramnosti, za kakoršne je “Grobar Vel.” opisal papeže, koliko, vprašam, store taki dobrega za človeško družbo? Kakšen napredek in omiko in srečo prejema Chicago od svojih bordelov? Nasprotniki kat. cerkve, pro testantie in brezverci vedo povedati toliko lepega in dobrega o papežih, le gospoda okrog “Glas Sv. & Co.” zamolči vse dobro; ta gospoda brba le po nečistostih in hudodelstvih, in če jih ne najde, izmisli si jih; no, druge hrane ne prenese želodec grobarjev.
Vendar je pa vredna pomilovanja nevednost in zlobnost naših katoliških krščenih brezvercev, ki so z dvojko ali trojko zapustili šole in zdaj s svojo piramidalno neumnostjo farbajo svoje backe. Zakaj tako lažete? Zakaj, ko omenite slabo stran nekaterih papežev, ne omenite vsaj z eno besedico velikih zaslug drugih? Kaj so vaše nakane? Papeže tako ogrditi, da bi se ljudstvo sramovalo njih in kat. cerkve in da bi vsled tega izgubilo vero. Zakaj hočete to? Ali bo vsled tega bolje de-
lavcem? Ali mislite, da je, kakor vi učite, kat. cerkev in sploh vera res sleparstvo in praznoverje? Ali ne veste, da so še izobraženi ali učeni možje, ki so zvesti sinovi krščanske cerkve in natančno izpolnjujejo svoje verske dolžnosti? Vi porečete: So pa tudi u-čenjaki, ki se za vero ne brigajo nič. A za takimi šatrate vi, da bi vsaj na videz izgledali učeni v vsej svoji goli nevednosti!
Torej velikim učenjakom bi bili radi podobni, njim bi bili radi jednaki —■ radi bi veljali vi za slavne učenjake, modre izvedence, velične in odlične strokovnjake, sloveče veščake, prve veleume in dične znanstvenike, katerih bistroumje občuduje svet!
Do tolike slave in dike pa menite, da pridete že samo s tem, če kričite in tulite: “Ni Boga in ga tudi ne potrebujemo; vera in farji so samo sleparstvo!” S takim širokoustjem izživljate Boga: “Glej Bog, kako veliki smo; niti tebe se ne bojimo in te ne potrebujemo!” Vi veliki?! Posvetiti vam hočem, da boste spoznali kako majhni ste; proti najvećim znanstvenikom ste vi okrog “Glas Sv.” in “Proletarca” pravi patuljčki in prave pravcate ničle, prazne vse vere in znanja.
Slavni Edison, katerega ste i vi že poveličevali, veruje vsaj v najviše, inteligentno Bitje, v Boga; vi pa ste z Bogom s svojimi sramospisi že grje delali kakor prašeč s cunjo, in vaš misijonar Etbin Kristan ni nič boljši. On vas uči, kako je nastalo sv. pismo, kako se je porodila sv. Trojica, ne ve pa povedati kako bi nastalo blagostanje za delavca. Darvin, Kopernik, Kepler, Newton in Galileo so znanstveniki, pred katerimi sname tudi vsak bogotajec in celo Ingersoll svoj klobuk. Zasluženi poklon ste jim že tudi vi naredili. Ali ni tako? In zdaj prosim sledite mi!
Ob završetku svojega dela: “On the Origin of Species” (5. Edition) govori Darvin o “zakonih, (postavah) s katerimi je Stvarnik navdihnil tvarino” in potem nadaljuje: “V resnici veličastna je misel, da je vdahnil Stvar-n i k kal vsega življenja, ki nas obdaja, le nekaterim maloštevilnim ali celo le eni sami obliki in da se je iz tako preprostega začetka razvila brezkončna vrsta najlepših in najčudovitejših oblik, dočim se je naš planet (zemlja) sledeč strogo zakonu težnosti, vrtel v krogu.”
Torej celo Darvin priznava stvarnika in modrega ohranitelja — vam slovenskim ničlam je pa Bog — norija! Kopernik (Copernicus Lib. I. c. x.) občudujoč prekrasno harmonijo v vesoljnem svetovju zakliče: “Tako velika je ta božja tvornica velikega in dobrega Boga, tega najboljšega arhitekta vsemirja.” Vidiš “Glas Sv.”, kako ta veleum priznava Boga, katerega v svoji nizkodušnosti ti zatiraš v srcih Slovencev!
Poleg drugega lepega piše Newton (Newton. Principia) : “Ta lep sostav (system) solnca, premičnic in repatic ne more izhajati na noben drug način, nego iz načrta in ukaza inteligentnega, mogočnega Bitja... On ni le Bog, ampak Gospod in Vladar... Občudujemo ga radi njegovih popolno-stij, častimo in molimo ga radi njegovega vladarstva.” Tako dika znanstva. Kaj pa vi kolovodje okrog “Glas Sv.” in “Proletarca”? Vi se zasmehljivo krohotate onim, ki hodijo v cerkev klanjat se svojemu Bogu in jih oki-davate z: bedak, nazadnjak, teliček, farški podrepnik i. t. d. O Newtonu naj še pripomnim, da se je odkril, ke-dar je začul ime Bog in tako počastil Stvarnika, v čegar dela v naravi je prodrl. Spisal je tudi 4 znamenita pisma naslovljena na Benntley-a proti bogotajstvu, in v njih izjavil, da se materija sama od sebe ni mogla nikdar urediti in sestaviti v sedanje oble, teke (gibanja) in sile brez božje mogočnosti. Ali je bil tudi zanj trd oreh priti v nebesa?
Kepler navdušuje: “Prosim mojega čitatelja, naj vsled božje dobrotljivosti podeljene človeku z menoj hvali in slavi modrost in veličastje Stvarnika.” “Proletarec”, kaj ne, kolik nazadnjak je ta Kepler!
Galileo (Galileo. Dialogues) pa vam kliče: “Spoznavajmo in občudujmo velikost Boga tem bolj, kolikor manj smo zmožni prodreti v globoke globine Njegove modrosti.”
Na kolena pred Boga, kliče od vas tolikrat branjeni Galileo vam podhu-ljenim poniglavcem in nevednežem!
John Le Conte, profesor na Califor-nijski univerzi, navdušen za teorijo Laplace-ovo je zaklical: “Kako priprosta sredstva (je rabil Bog) in kako mnogolični učinki! Kako dalekosežen in velikanski načrt! Kako globoko nas pretrese modrost, mogočnost in slava. Stvarnika in Vladarja vsemirja!” S kakim spoštovanjem izgovarjajo najveći učenjaki na svetu besedo: Bog — in naši plitvoglavci in ničve-deži okrog “Glas Sv.” in “Proletarca” pa mislijo v svoji šopirnosti in prešer-nosti, da se bodo Bog ve kako odrezali in se oslavili za modrijane, če pišejo to besedo z malim b.
Veliki hočete biti vi kolovodje o-krog “Glas Sv.” in “Proletarca”, veliki kakor do zdaj najveći učenjaki in znanstveniki na vesoljnem svetu?! O veliki, veliki ste v neveri, katere pa niso imeli omenjeni učenjaki; veliki ste tudi v nevednosti, katere tudi oni niso poznali! Nif jim niste podobni, prav nič in v ničemer enaki, vi slepci! Anglež Alexander Pope pravi: “Malo znanja je nevarna reč” in angleški modrijan Bacon pripomni: “Malo filozofije naklanja človeškega duha v bogo-tajstvo, globoko znanje pa ga privede k veri.” Prava, resnična veda ne na-
sprotuje veri; in če se zdi, da si nasprotujeta, potem ali ene ali druge prav ne razumemo.
Ime “Pasteur” je znano vsakemu doktorju na svetu. Ta slavni doktor je bil praktičen in jako pobožen katoličan — pobožen kakor “kmet”. To pobožnost je pripisoval svojemu znanju. “Ko bi še več znal, bil bi pobožen kakor kmetica”, je rekel. Torej čim več znanja, tem več ^ere! Presneto morajo vaše glave — “Glas Sv.” in “Proletarec” — biti puhle, ker se hvalite da nimate prav nobene vere v Boga in vsakega zasmehujete, ki jo ima! Zapomnite si še to le: če je kak prominenten znanstvenik brezverec, bil je že brezverec (tako je navadno) predenj je postal znanstvenik, ni pa postal brezverec vsled pravega resničnega znanstva.
Vi brezverci se ponašate z nevero, kakor da bi bilo to kaj novega. Še predenj se je vam sanialo o modernem znanstvu, bili so neverci. Pred kakimi 3000 leti je zapisal psalmist: “Bedak pravi v svojem srcu: (ne pravi pa tega njegov razum) ni Boga!” Resnično znanstvo nikdar ne zapelje v nevero, nasproti pa neverci vlačijo nevero
v	svoja znanstvena raziskovanja. Tako je, vi brezverci slovenski! In naše ljudstvo, ki je podobno najvećim učenjakom vsaj v tem, da ima vero, hočete
vi	oslepariti in mu vzeti vero! Ali s takim bogoskrunskim pisarjenjem mar koristite delavcem? Ko bi bil vaš list tako velik kakor so vsi časopisi na svetu in bi izhajal vsak dan, ali mislite, da bi tak list poln najostudnejšega bogoskrunstva res vsled tega delavcem njih plačo zviševal in skrčeval delavski čas? Komu pa torej to hasni? Ubogi slovenski narod, ki imaš take izobraževalce in sleparje! fn ti reveži kvasajo: naše matere so bile neumne. Ne, gospodje okrog “Glas Sv. & Co.”, niso bile neumne, ampak bolj podobne najvećim znanstvenikom sveta nego
| vi. Čudno da ne pokličejo na Chica-; ško univerzo vas veleume! Konda ne veruje nič, ne ve nič; opica ne veruje nič in ne ve nič; in s tako opičjo izobraženostjo hoče Konda osrečiti tebe, narod slovenski! Kedar ne boš več veroval v Boga, pa boš po trditvi Kondovi, napreden, omikan, izobražen, zaveden delavec!! Ni čuda, da se je tega opičjega izobraževavca sramovala
S.	N. P. J. in ga ni hotela vzprijeti kot člana.
Zakaj, vprašam vas zopet, hočete s takim brezbožnim pisarjenjem ljudi odtujiti veri, katero so čislali toliki učenjaki? Morebiti ker je kat. cerkev in krščanstvo delavcem škodljiva in pogubonosna? A socijalist Kautzky pravi, da se delavcem še nikdar ni godilo bolje nego v srednjem veku, ko je bila kat. cerkev na višku svoje slave in moči. Nasproti, kako slabo pa se godi mohamedanskim delavcem, če tudi ne pripadajo kat. cerkvi! Veste-li zakaj krivično grdite in zaničljivo napadate papeže in kat. cerkev, vi kolovodje okrog “Glas Sv. & Co.”? Zato da bi se ljudstvo začelo sramovati kat. cerkve in vere in da bi stem ljudstvo odcepili od cerkve in je privabili v svoj tabor, v tabor brezverskega socijalizma, da bi se ljudstva denar stekal v tempelj socijalizma, kjer bi njegovi misijonarji brezskrbno in brezdelno živeli dobro na stroške sužnjikov socijalizma. Zato pa že zdaj pridno ko-lektate po dvoranah, če tudi vam ni nikdar dovolj, tartufi!
Deutsche Volkszeitung je poročala 1. 1906. da je poglavar dunajskih so-cijalistov, Dr. Adler govoril v Teplitz popoludne za 60 goldinarjev; za večer ga je povabilo drugo socijalist, društvo. Ker je bilo pa zadnje društvo pri slabi kasi, ponudil mu je predsednik društva samo 10 gld. za njegovo delo”. Dr. Adler ni rekel ničesar, a črez 3 dni je došlo od strani vodstva rdečkarjev na Dunaju pismo, v katerem je bilo pisano: “Če gospodje nimajo denarja, potem tudi ni treba rabiti nobenega govornika!” Ljudje božji, “70 goldinarjev na en dan! — in vendar še nezadovoljen.” Tudi vam slovenskim apostolom socijalizma govorjenje po halah zmerom kaj v žep prinese za “trudapolno delo”, za katero se zmerom kolekta; a poslušalci vaši imajo pa le izgubo v žepu in na duši in prav nobenega dobička, ker še niti eden delavec ni radi vašega govorjenja drugi dan več zaslužil in manje delal. Da pa se lože izmuzate in poslušalce varate, obetate jim neko megleno, temno srečo v nedogledni, nedosežni, daljni bodočnosti, ko jih že več na svetu ne bo. Torej tudi nekaka posmrtna nebesa. Vi gospodje kolovodje vlečete pa že zdaj, backi naj pa čakajo, čakajo in sline požirajo.... Ej, ej kako se zadenemo! Ne gre drugače, kaj ne? A ko varano ljudstvo spozna vaše nakldpe, takrat vam: joj!
Zdaj se veselite, če koga preslepite, a le počakajte! Vsako leto obhajate spomin socijalne revolucije na Francoskem, ko so gospodarili in grozovito vladali z guillotino Danton, Robes-piere, Marat in St. Just; naposled pa je po praznih obljubah razjarjeno in varano ljudstvo na guillotini odmerilo ravno tem sleparjem tako, kakor so oni prej merili. Tudi vas to čaka, ko se ljudstvo zave, da ga Samo skubete, daste pa ničesar in ko spozna volkove v ovčji obleki, katerim je le za volno. Če ste prijatelji delavcev, kakor zmerom poudarjate, delujte za zvišanje njih plače, za krajši delavski čas, za podporo v bolezni in za penzije za obnemogle in stare delavce in njih družine. To so vprašanja, ki zanimajo vse delavce, judovske, protestantske in katoliške, verne in brezverne, bogo-ljubne in brezbožne; ugodna rešitev teh vprašanj bo koristila delavcem in
napeljala denar v resnici v žepe delavcev. Opisovanja farovških kuharic in pornografije — in naj bodo izmišljene ali resnične — duhovnov in papežev pa niso in ne bodo koristila delavcem, magari če še tisočkrat grje in več pišete, in če tudi na “Glas Sv. & Co.” z zlatimi črkami natisnete: “Edino pravi delavski list, kateremu je blagor delavcev v resnici pri srcu!” Kedar pa bodete začeli v istini delati za žepe delavcev, potem vam bomo iz vsega srca zaklicali: “Živeli Glas Sv.! Živeli Proletarec!” V dosego teh reči je pa treba med delavci sloge, edinosti in ljubezni; z razporom, needinostjo in sovraštvom, kar vidva sejeta s tako neprestanimi lažnjivimi in krivičnimi napadi, pa samo moči cepite in razdružujete v škodo in pogubo delavcev in v korist toli krepko združenih in složnih, vernih in brezvernih kapitalistov. Kaj res tega ne uvidite?
ČLOVEŠKI MATERIAL IN NJEGOVA VREDNOST.
Občudovatelji in zagovorniki indu-strializma ali veleobrtnosti le preradi pozabljajo, da ima ta pravzaprav v več nego enem oziru nekaj trotarske-ga ali zajedavskega na sebi. Tako plačuje industrija ali obrtstvo kake dežele, zlasti te dežele, doslej vzrejne in odgojne stroške človeškega materiala, katerega porablja, samo po najmanjšem delu.
Kakor oddaja dežela industriji (in velikemu mestu) mnogo tisoč pridnih rok, tako troši s tem tudi glavnico ali kapital, ki se po vsej svoji velikosti ne da preceniti. Pri tem moramo v poštev vzeti vse stroške za vzrejo in odgojo mladine, in ti znašajo vsekako $1500— i $3000 za vsako osebo. Te stroške je j plačevala dežela; pri priselniku vnanje dežele. Industrija in promet, veliko-! mestni kapital imajo iz tega svoj dobiček, t. j., žanjejo, kjer niso sejali, porabljajo človeški material, za čegar vzrejo jim ni bilo treba ničesar trošiti. Tudi v tem oziru ima kapitalistični delodajavec naših dni prednost pred sužnjedržcem tam na jugu v prejšnjem času. Ta je moral človeka, ki ! naj mu je dobavljal blago “delo”, vzre-i diti in hraniti, t. j. svoj kapital nalo-| žiti v delavcu in s tem prevzeti gotovo nevarnost. Vsako zmanjšavo vrednosti tega delavca je občutil kot izgubo na svojem premoženju. Trust za ■ jeklo pa kupi delavsko moč, katere j vzreja ga ni nič stala, katere prerana obraba mu ne povzroči nobene škode. Dolžan bi bil, te okolnosti pri plačilu vpoštevati. Da se to ne godi, je gotovo.
CVETJE IZ DOMAČIH IN TUJIH VRTOV.
(Dalje.)
Prvega človeka je Bog ustvaril.
“In Bog je rekel: Naredimo človeka po svojo podobi...” Po podobi Božji je ustvaril moža in ženo...
“Naredil je tedaj Gospod Bog človeka iz ila zemlje, in je vdihnil v njegovo obličje duha življenja in bil je človek živa stvar.”
“In Gospod Bog je iz rebra, katero je iz Adama vzel, naredil ženo, in jo je peljal k Adamu.”
S temi preprostimi besedami pripoveduje Mojzes o stvarjenju prve človeške dvojice.
Medtem, ko je vse drugo ustvaril iz nič, je pa človeka napravil iz snovi, ki
jo je ze bil prej ustvaril, namreč iz prsti.
Ni pa treba misliti, da je Bog delal telo Adamovo iz prsti, kakor lončar posodo, ampak tudi to stvarjenje je čin njegove vsemogočne, vsestvarja-joče volje. On je samo zahotel in že je bil človek iz prsti, vdahnil mu je življenje, neumrjočo dušo, obdaril ga je s pametjo, razumom, z darom govora.
Bog je ustvaril človeka kot odrašče-nega moža in ne kot otroka, ki bi se še komaj razvijal.
Bog je dal prvemu človeškemu paru velike pravice, postavil ju je za klalja, za gospodarja celemu svetu.
“In Bog ju je blagoslovil in je rekel: Naraščajta in množita se in polnita zemljo, in podvrzita si jo, in gospodujta čez ribe v morju in ptice pod nebom, in čez vse živali, ki se gibljejo po zemlji...”
To Mojzesovo pripovedovanje popolnoma odgovarja zdravemu razumu. Tu se kaže neskončna modrost Božja. Bog je ustvaril e n par, zato, da ima vse človeštvo skupen začetek, izvor, Bog je napravil pri stvarjenju človeka izjemo, ko ga je ustvaril iz že obstoječe snovi, ker je tudi človek nekaka izjema med stvarmi, človek je ustvarjen za vladanje sveta, človek nosi po koncu glavo in gleda proti nebu, med tem, ko imajo vse živali obrnjen pogled proti zemlji, človek ima dar govora, ima razum, ima prosto voljo, česar nima nobena žival, in kar je glavno — človek ima neumrjočo dušo, podobo božjo, ima nekaj, kar preostane po smrti, kar je odločeno, da se zopet združi z Bogom-Stvarnikom, to se pravi, duša bo gledala Boga od obličja do obličja.
Rekli smo, da je Bog samo en par ustvaril, iz katerega izhaja vse človeštvo. A mi najdemo na svetu najrazličnejše ljudi, ljudi s črno, rujavo, bakreno, pšenično-rumeno in belo kožo, ljudi, ki imajo poševno vrezane, k en drugemu nagnjene oči, kakor so Kitajci in Japonci, a mi imamo oči v vodoravni črti, kako različna je pri raznih plemenih oblika lobanje ali črepinje, primerjajmo samo belokožce z zamorci, kaka razlika v laseh itd. Vse to in še več podobnega je dokaz, pravijo nekateri, da je moralo biti že kar v začetku človeštva več dvojic, bodisi da jih je Bog ali kdo drugi ustvaril, bodisi, da so se razvile iz živalij.
Na ta ugovor odgovarjamo. V bistvu, to je v tem, kar tvori človeško telo, da je res člogpško in ne živalsko, so v s i ljudje vseh časov in vseh krajev enaki. Kar se tiče razlike v barvi kože, las, oblike lobanje, lege oči itd. so to le pritikline, postranske stvari, ki so odvisne od mnogovrstnih vzrokov ali činiteljev.
Vzemimo primer. Kruh je lahko o-krogel, podolgovat, štirioglat, je lahko beli ali črn, bolj sladak ali malo grenak, topel ali hladen, celi ali samo en kos. To kar dela kruh, da je kruh in ne kamen, to je bistvo kruha, je bistveno na kruhu; vse drugo pa, kar spoznavamo s svojimi čuti, to je vse kar na kruhu vidimo, okusimo, vohamo, otipamo, vse to je nebistve-n o, je slučajno, je pritiklina, ki se lahko“ spremeni ali odpade, a bistvo ostane.
Pripomnimo, da se namenoma izogibamo tujk, latinskih izrazov kakor es-sentia, accidentia itd., ker hočemo, da (Nadaljevanje na 5. strani.)
KDOR HOCE DELA

naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo:
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač”
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima 424 strani, stane $2.00 in se dobi pri:	Pišite po cenik!
V. J, Kubelka, 538 W. |45fh St. New York,N. Y.
Edino in največje založništvo slov. angl. in raznih slovenskih knjig.
••-¿H? !
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1911 je imela 614.5 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4^	% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vaš denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!

K. S. K.
******
♦»»»»»
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..............................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:...... ........Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61 st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
K	društvu Marije Pomagaj 121, Little	Falls, N. Y.,	5413	Ivana Lukan, roj
1895, zav. za $1000, 1. razred, spr.	17. okt. 1912.	Dr.	št. 67 članic.
K	društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 5414 Helena Palajsa, roj	1888, zav. za
$1000, 2. razred, spr. 14. okt. 1912.	Dr.	št. 20 članic
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y., k društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4431 Ana Kramaršič, 20. okt. 1912.	I. dr. št. 54 članic.
II. dr. št. 116 članic.
Od društva sv. Ane	127,	Waukegan, 111.,	k	društvu Marije Pomagaj	79,	Waukegan, 111., 3802	Johana	Mesec, 13.	okt.	1912.	I. dr.	št.	62	članic.
II. dr. št. 37 članic.
SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA.
R društvu Marija Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4624 Ivana Špacapan, 13. okt. 1912.	Dr.	št.	66	članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 2006 Johana Draškovič, 6. okt. 1912.	Dr.	št.	5	članic.
Od društva Marije Zdrav. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 5119 Neža Mra-zek, 13. okt. 1912.	Dr. št. 14 članic.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 2561 Terezija Rujevčan, 21. okt. 1912.	Dr. št. 20 članic.
ZVIŠALE ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4292 Johana Štajer, razred 3; 4431 Ana Kramaršič, razred 3, zvišali 20. okt. 1912.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
je prišteti še nelegitimirane Poljake, katerih pa ni mogoče natančno ceniti. Kakor statistika izpričuje, je število Poljakov v zadnjih 40 letih vedno naraščalo, tako v vladnem okraju potsdamskem z 1 odstotka na 12 odstotkov, v okraju frankobrodskem z enega odstotka na 9 odstotkov, v okraju stralsundskem z 0.1 odstotka na 8 odstotkov, v štetinskem okraju z 0.3 odstotkov na 6 odstotkov, v magdebur-škem z 3 odstotkov na 21 odstotkov ter v lehniškem z 10 odstotkov na 22 odstotkov. Lahko si mislimo, kako ta pojav nemške hakatiste s strahom napolnjuje. Torej prazno delo hakati-stov.
0*c*0*0*0*00*0*0+0*0*v
f Društven e vesi
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 18589 Josip F. Snedec, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. okt. 1912.	Dr. št. 253 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 18590 Ivan Malešič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 18591 Ivan Petrašič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 10. okt. 1912.	Dr. št. 89 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 18592 Viktor Blažičevič, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 18593 Daniel Blažičevič, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 18594 Jožef Blažičevič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18595 Mihael Sestric, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 15. okt. 1912.
Dr. št. 72 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 18596 Blaž Sporčič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. okt. 1912.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 18597 Ivan Šuflaj, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 13. okt. 1912.	Dr. št. 78 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18598 Jurij Malovec, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 18599 Štefan Regina, roj 1889, zav. za $1000,
2.	razred; 18600 Alojzij Vranekovič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr.
20. okt. 1912.	Dr. št. 64 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 18601 Anton Kordan, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 18602 Anton Rešek, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 13. okt. 1912.	Dr. št. 158 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 18603 Ivan Rosič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 18604 Josip Rošič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 13. okt. 1912.	Dr. št. 41 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 18605 Josip Strmec, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 17. okt. 1912.	Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, 18606 Štefan Lučič, roj 1890, zav. za $1000, 2 razred; 18607 Franc Bosiljavac, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; 18608 Nikolaj Vrbetič, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 19. okt. 1912.
Dr. št. 83 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 18609 Ivan Lavrič, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 18610 Alojzij Kordiš, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 13. okt. 1912.	Dr. št. 96 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 18611 Franc Mauser, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 13. okt. 1912.	Dr. št. 73 članov.
K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 18612 Ivan Rupnik, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 17. okt. 1912.	Dr. št. 22 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., k društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 15051 Anton Milek, 13. okt. 1912. I. dr. št. 29 čl. II. dr. št. 87 čl.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., k društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 16035 Josip Ambrožič, 6. okt. 1912.
I. dr. št. 73 članov. II. dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 17796 Ivan Sterk, 20. okt. 1912. I. dr. št. 286 članov.
II. dr. št. 103 člane.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 17071 Franc Čulk, 6. okt. 1912.
Dr. št. 115 članov.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 15520 Peter Smo-lek, 13. okt. 1912.	Dr. št. 52 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 6895 Ign. Skube, 18. okt. 1912.
Dr. št. 39 članov.
VUSPBNDOVANI ČLANI.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 15583 Franc Adlešič, 20. okt. 1912.	Dr. št. 138 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 15163 Ivan Golian, 13. okt. 1912.	Dr. št. 31 članov.
4 Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 9403 Franc Rehar, 16. okt. 1912.	Dr. št. 58 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 17663 Stanislav Žožič, 17467 Mihael Rastocki, 6328 Josip Draškovič, 6. okt. 1912. Dr. št. 27 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 15891 Tomaž Sakoman, 17223 Štefan Puh, 16199 Tomaž Marušič, 17224 Ivan Poropatič, 18. okt. 1912.
Dr. št. 80 članov.
Od društva Marije Zdrav. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 18284 Ivan Ku-garonig, 15517 Ivan Famrč, 17998 Ivan Tomičič, 17999 Jurij Kociak, 18097 Jurij Dosanovič, 18285 Josip Lukca, 17165 Josip Mrazek, 13. okt. 1912.
Dr. št. 45 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9204 Matija Rudolf, 23. okt. 1912.
Dr. št. 126 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 17670 Leopold Miklavčič, 20. okt. 1912.	Dr. št. 16 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 6746 Anton Funtek, 16. okt. 1912.	Dr. št. 57 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 8544 Peter Stunja, 20. okt. 1912.
Dr. št. 137 čl.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 11751 Alojzij Kastigar, 19. okt. 1912.
,	Dr. št. 112 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, lil., 5403 Klara Liberšer, roj 1884, zav. za $1000,
3.	razred, spr. 14. okt. 1912.	Dr. št. 118 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., i>404 Rozalija Novak, roj
1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 13. okt. 1912.	Dr. št. 47 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 5405 Marija Muha, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 5406 Katarina Maher, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 20. okt. 1912.	Dr. št. 118 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 5407 Marija Japelj, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 13. okt. 1912.	Dr. št. 38 članic.
K društvu sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 5408 Marijana Leskovec, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 13. okt. 1912. Dr. št. 44 članic.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 5409 Marija Petrovski, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 13. okt. 1912.	Dr. št. 31 članic.
K društvu sv, Genovefe 108, Joliet, 111., 5410 Elizabeta Sekola, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 5411 Ana Jakša,-roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 15 okt. 1912.	Dr. št. 73 članic.
K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 5312 Roza Sununič,^roM894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 13. okt. 1912.	^
Waukegan, 111., 23. okt. — Članom dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. se naznanja, da je bilo na redni dr. mesečni seji 21. oktobra sklenjeno, da se vse društvene stvari prenese nazaj v cerkev Matere Božje, in da se bodo vršile društvene seje v šolski dvorani, kakor so se popred.
Prosi se tudi člane goriomenjenega dr., da bi se bolj pogosto udeleževali mesečnih sej, da kar se bo sklenilo, da se ne bo potem ugovarjalo, da ni veljavno, ker je premalo članov na seji.
Tem potom še enkrat prosim vse tiste člane, kateri mi še niso izročili svojih certifikatov, da jih prineso na prihodnjo dr. sejo ali pa meni na dom. Nikar se ne bojte zanje, jaz ne bom nobenega zgubil ali pohrustal.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, posebno pa dr. sv. Jožefa št. 53.	John Artač, tajnik.
CVETJE IZ DOMAČIH IN TUJIH VRTOV.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
nas vsak najpreprostejši delavec razume.
V bistvu torej so si vsi enaki. Bistvo človeka je namreč, da je živo bitje z razumom in govorom obdarjeno, v katerem biva neumrjoča duša. To pa imajo v s i ljudje. Če se najde človek, ki je mutast, še to ne ovrže naše trditve, ker ima tak človek pokvarjene ali nerazvite tiste organe v telesu, s pomočjo katerih človek govori. Ravno to velja o človeku, ki nima razuma, ali ki je slaboumen. Tak človek ima nedostatek ali v možganih ali v živčevju, ali pa je kak zunanji vzrok kriv, da je prišel ob pamet.
Vsi nebistveni pojavi na človeku so odvisni od sveta, v katerem človek živi. Tako vpliva na barvo kože podnebje. Ako beli človek živi dolgo časa v vročih krajih Afrike, postane njegova koža čimdalje temnejša. Nasprotno pa zamorci postanejo pri nas bledejši. Zgodi se tudi, da porodi zamorka belega otroka. Različno podnebje, različna hrana, drugačen način življenja in še mnogo drugega vpliva tudi na zunanjo postavo človeka, a vse to je za človeka kot takega nebistveno.
Nikjer ni torej tako tehtnih dokazov, da bi lahko rekli; Mojzes nima prav, ne en par, ampak več dvojic je morala biti že takoj v začetku, ko je človek stopil na zemljo.
Vsi ljudje imajo izvor v eni dvojici, zato so si vsi v sorodu, vsi so si bratje, vsi Adamovi “otroci” in “jokajoči o-troci” Eve.
Tudi poročila vseh narodov vseh časov se strinjajo v tem, da izhaja ves človeški rod od e n e dvojice.
Saj vse to ni res, slišim marsikoga vsklikniti, Bog ni ustvaril ne enega ne več parov ljudi, ker tega ni bilo treba, ker človek izhaja iz — opice.
Ta nam je pa sapo zaprl! Vsa ča,st taki razlagi. Če je pa res opica ali opičnjak naš praded in pra-mama, pa vendar zasluži, da jo počastimo s posebnim člankom. Torej na svidenje, zgodovinska opica!	A. B.
Rusija in Anglija si nameravata razdeliti Perzijo.
Uvoz šampanjca pojema in uvoz piva narašča.
Letošnja letina je največja v zgodovini Združenih Držav.
le pomanjkljivosti pri obrambi proti sovražniku z juga. Predvsem primanjkuje utrdb, ki bi odgovarjale današnjim zahtevam.
Strašno maščevanje pobeglega kaznjenca. V vasi Querciolo je bil ustreljen kovač Bergotte. Ustrelil ga je iz zapora pobegli kaznjenec Paolo, ki je že, odkar je pobegnil iz zapora, usmrtil 24 svojih sovražnikov.
Svobodomiselna portugalska republika postopa z monarhističnimi vjet-niki tako barbarsko, da protestira celo dunajska Židinja “Neue Freie Presse”. Portugiška ječa “penitenciaria” je že sama po sebi tako grozna, da mora človek v njej postati bebec ali nor.
V enem dnevu iz Evrope v Ameriko? Francoski zrakoplovec Vedrines izjavlja, da bo zgradil motor, s katerim bo mogoče preleteti 300 km v eni uri in s katerim bo poletel spomladi iz Evrope v Ameriko v enem dnevu.
Nov velikanski top. V angleški livarni za topove v Picku v Cumber-landu preskušajo nov velikanski top, ki je namenjen za japonsko bojno la-dijo “Kongo”. Ta velikanski top bo baje v stanu, izstreliti kroglo, ki bo tehtala 14,000 kilogramov, v daljavo na 24 kilometrov. Na daljavo 2750 metrov bo še prebila krogla, izstreljena iz tega topa, 55 cm debelo oklepno jekleno ploščo.
Grozna družinska drama.
Iz Kijeva poročajo: Sin kmeta Rja-buszina v vasi Chrystrow je bil 15 let v tujini, kjer si je prihranil nekoliko denarja, s katerim se je vrnil domov, ne da bi prej kaj obvestil svoje stari-še. Ko je prišel v domačo hišo, je našel samo sestro, ki ga pa ni poznala. Rjabuszin ji je pokazal svoje prihranke ter ji dal 5 rubljev, da bi prinesla dobro večerjo, nakar se je vlegel k počitku, ker je bil utrujen od potovanja. Rjabuszin se ni dal spoznati svoji sestri, ki je povedala staršem, da je došel bogat tujec z mnogim denarjem. Polotila se jih je lakomnost in sklenili so vsi trije, da tujca umore. Stari Rjabuszin je šel prej v gostilno, da se napije poguma. Tu pa je zvedel od občinskega predstojnika, da je tujec njegov lastni sin, ki se je že preje zglasil pri občinskem predstojniku. Vesel je hitel domov, kjer pa je v svojo grozo zvedel, da ste žena in hči tujca že u-morili. Ko ste morilki zvedeli, koga ste ubili, ste se obesili v skednju, stari Rjabuszin pa je znorel in so ga morali oddati v norišnico.
Oporoka v žepu stare suknje. V Jalti je nekdo pri starinarju kupil star suknjič, v čegar žepu je našel oporoko pred 20 leti umrlega bogatega trgovca Kuprijanova. V tej oporoki je Kuprijanov zapustil vse svoje premoženje 300,000 rubljev svoji soprogi. Po smrti Kuprijanova niso našli nobene oporoke in so njegovo soprogo dediči odpravili le z malenkostno vsoto.
Zrcala na cestnih križiščih. Iz Londona poročajo o novi napravi za varnost avtomobilov. Na cestnih križiščih v Londonu poskušajo postaviti na visokih drogih zrcala, v katerih se zrcalijo vse ceste, ki se križajo tam. Šofer vidi torej pravočasno, ali je cesta, po kateri hoče peljati, prosta ali ne. Tudi ponoči so ta zrcala zelo pripravna, ker se v njih pravočasno zrcalijo svetilke avtomobilov. O uspehih se bo moralo pa šele pozneje poročati.
Džamija sv. Sofije v nevarnosti. E-den najznamenitejših spomenikov krščanske kulture, cerkev sv. Sofije v Carigradu, ki so jo Turki izpremenili v svojo džamijo, je v nevarnosti, da se podre vsled potresa, ki je ob Marmar-skem morju usmrtil 30,000 ljudi. Opazilo se je namreč, da se je cela zgradba nagnila. Ako ne bodo takoj u-krenili vse potrebno, bo ta veličastni spomenik kup razvalin v doglednem času.
Novi angleški dreadnought. S prihodnjim letom bodo Angleži pričeli graditi dreadnought, ki bo 30,000 ton obsegal. Ta nova bojna ladja bo imela nekako streho v varstvo proti bombam z zrakoplovov; vozila bo 29 vozlov na uro in bo opremljena s štiri-najstcolnimi topovi. Tudi dimnik in ventilacijske cevi nove bojne ladje bodo zakrite z mrežami, da ne bodo mogli sovražni zrakoplovci vanje metati bombe.
Slovensko-angleški tolmač.
G. Viktor J. Kubelka, New York, nam je poslal te dni v oceno 423 strani obsegajočo in v platno vezano knjigo, ki stane $2.00 in vsebuje: Slovensko-angleško slovnico, tolmač, spisovnik, navodilo za naturalizacijo ter angleško slovenski in slovensko-angleški slovar. To je najpopolnejša knjiga, kar jih imamo doslej Slovenci za učenje angleškega jezika, in je tako urejena, da zadostuje vsaki potrebi in praktični porabi, zato je priporočila vredna. Podrobnejšo oceno si pridržujemo.
Za spuošno družinsko rabo.
Severovo Zdravilno Milo (Severa’s Medicated Skin Soap) je najboljše za toaleto, kopelji, izmivanje in splošno družinsko rabo. Ne zabaše znojnice. Prepreča kožne bolezni. Vzdržuje lobanjo zdravo in brez luskin in drugih srbečih kožnih bolezni. Je najboljše za najnežnejše kože, tudi za detetovo kožo. Dobite in rabite je vsaki dan. Naprodaj v lekarnah. Cena 25 centov. Ako ga ne dobite, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Adv
Mladi Gould inženir.
St. Louis, Mo., 12. okt. — Da spozna delo v premogovnikih, katere lastuje v južnem Illinoisu, se mudi tu te dni Kingdon Gould, najstarejši sin George
J.	Goulda in predsednik več premogovnih korporacij. Vsak dan hodi v rudnike, noseč “overalls” in rudarsko uniformo. Danes si je ogledal rudnike v Stauntonu in Mount Olive. Mladi Gould je graduiral kot rudniški inženir, in je izredno demokratičen.
VSAKDO, ako je tudi sovražnik ‘A. S.’, pripozna, da prinaša “A. S.” več novic, dopisov in vesti, kot kateri drugi slovenski list. Naročnina $2.00 na leto; za Evropo $3.00 na leto.
Dr. št. 19 članic.
Letošnji pšenični pridelek v Canadi cenijo na 300,000,000 bušljev, kar je dvakrat toliko nego lani.
Več nego 11,000 do 50,000 potniških vozov v rabi na železnicah Združenih Držav je zdaj električno razsvetljenih.
Dunajska poulična železnica je ob evharističnem kongresu izdala en dan 1 milijon 213,000 voznih listkov, število, ki ga še ni nikdar dosegla.
Sodnik goljuf. Iz Draždan poročajo, da je bil.vpokojeni deželnosodni svetnik dr. Schnell radi goljufije obsojen v eno leto in šestmesečni zapor.
Vojaške vaje na Južnem Tirolskem, ki so se vršile v navzočnosti prestolonaslednika ob južni meji, so pokaza-
Krvav prizor v cirkusu. V Gyon-gyesu na Ogrskem se je ustavil cirkus, v katerem se je med drugim producirala ravnateljica z 20 levi. Nek večer je pa krotilka izjavila, da mora predstava s; levi odpasti, kajti živali so nenavadno besne in razburjene. Tedaj se izmed gledalcev ponudi nek Wetter, ki se je silno rad bavil z levi, da on na lastno odgovornost izvede predstavo. Res je stopil v kletko, a tisti hip že planejo nanj levi, katerih eden mu pregrize želodec, da je na mestu umrl pred očmi prestrašenega občinstva.
Naraščanje slovanskega življa na Pruskem.
Na eni strani pojemlje prusko kme-tiško prebivalstvo, na drugi strani pa narašča 'na kmetih slovanski element, To naraščanje ima svoj vzrok v ved-nem pritoku inozemskih Poljakov in v vedno močnejšem prodiranju doma' čega poljskega prebivavstva proti zapadu. V zadnjih letih je bilo na Pruskem legitimiranih inozemcev okoli
600,000,	od katerih je bila polovica poljska. Na kmetiški stan je prišlo od te polovice čez 80 odstotkov. K tem
Naprodaj.
Iz proste roke prodam svoje posestvo, obstoječe iz polovice kmetije s hišo, hlevom, kozolcom, podom in raznimi drugimi poslopji v vasi Sap št. 10. pri Šmarji pod Ljubljano. Proda se, ker ne mislim več iti tam.
Kdor rojakov hoče to posestvo kupiti, naj se oglasi ali piše na podpisanega lastnika
JOS. ERJAVEC,
400 Bellview Ave.,	Joliet, 111.
KADAR STE V MESTI)
ste vabljeni, da se greste okrepčat s ča8o okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,»?
Postrežba izborna— prav po domače
....JOLIET
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, 111
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, k) ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanje’.., do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
Joliil Steal Dye in
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CS.
Office and Works, 642-644 Cats Oba telefona 488
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Vjna naprodaj
Lansko vino od prve trgatve iz mu-škatel in tokaj grozdja belo vino po 3Sc galon, resling po 40c galon, belo vino od leta 1910 po 45c galon, črno 40c galon, staro belo vino 50c galon,
100 proof močan drožnik in tropinovec po 4Vi galone za $12, 10 galono. $25. Vino pošiljam po 28 in 50 galo-nov vkup. Vinarna in distilerija blizo postaje. Pisma naslovite:
S. Jackse, Winery
Box 161,
St. Helena, CaL
Javni notar
J. KAKER
220% Grove St., Milwaukee, Wis.
izvršuje vse v njegovo stroko spadajoče zadeve za tu in za stari kraj.
Kadar se mudite na vogala Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje pošteđeni. Fino pivo, najbo/jia vina in smodkt.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Anton Kirinčič
Oor. Columbia in Chioago Si«.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu.
Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
JOHN FUGINA
9510 Ewing Ave., So. Chicago, I1L
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako co-boto in nedeljo.
Phone South Chicago 387.
(Sli	^enska kri.
1 \	Bretonska povest. A. le Braz.
	
(Konec.)
Dolgo še done tožeči glasovi v črno noč, kjer se mešajo s šumenjem valov in tuljenjem viharja. Kakor v težkem snu zasledujejo človeka neprestano vedno iste besede: “Morvac’h------Pro-
ella------ Cadoran 1”------Kakor bi
kdo ropotal kake barbarske litanije v nepoznanem jeziku.
Dež je lil, ko'- sva se napravila na pot. Ribič iz soseščine mi je posodil velik plašč, ki je bil pa tako trd, kakor bi bil kovinast, in na katerem so odmevale dežne kaplje, kakor bi padale na cink. Počasi sva šla dalje. Ce bi župan ne bil imel svetilke, bi ne bila videla roke pred očmi. Okoli gugajočega se kroga svetlobe se gibljejo velikanske, neprodirne sence, tako je, kakdr bi romala skoz teman gozd, v katerem se sklanjajo drevesa kakor du hovi. Morje buči in divja, kakor bi šla v daljavi mimo divja plav z gromom in lajanjem in pokajočimi streli, kakor bi tla odmevala pod teptanjem nevidnih velikanskih živali, kakor bi bučal med visokimi skalnatimi stenami rog za rogom.
“O,” pravi Gavran, “to ni še prav nič, to je le mala predigra. Pridite enkrat v decembru ali januarju sem, tedaj boste slišali vse drugačne koncerte.”
Od časa do časa nastane presledek, nepričakovana tihota, vznemirjajoč molk, in tedaj slišiva od vseh strani človeške glasove, svetilnice se križajo, ljudje se pozdravljajo: “Ali ste bili že tu doli, fantje?”
“Seveda, in vi greste nemara tudi ravno tja?”
“Da, ravno na poti smo.”
To je prav čuden, skrivnosten prizor. Vsi ti ljudje, ki gredo in prihajajo, ti pogovori, ki se jih sliši, ne da bi se koga ugledalo in posebno te mnoge, mnoge svetilnice, ki se nenadoma pokažejo kakor roj iskrečih se kresnic in nato zopet tako nenadoma utonejo v temini. Najčudovitejše pa sta oba svetilnika, na desni Stifski, na levi Creachski. Vidiš le njiju svetilke, ki se zde, kot da gore v praznem prostoru, visoko nad črnimi gručami senc. Onadva še posvečujeta strašen vtis nebrzdane narave, delata kaos še bolj divji in nezapopadljiv. Stif izgleda kakor bled mesec s krvavimi lisami, ki se iz straha pred divjajočimi elementi
žaril čez morja. Pobarvana fotografija je kakor ugaja naivnemu okusu brodarjev. Oči so se bleščale nekoč v najčistejši pruski modrini, ko so žarele ustnice in lica karminsko-rdeče. Toda barve, poteze na obrazu, da, celo obrisi telesa so že davno obledeli in se zabrisali, le slutiš jih še skrito, tako je, kakor bi jih bila voda odnesla. Grozna, duhu podobna slika utopljenca!
Pod okvirjevim steklom pelje molj svoja srebrna krilca na sprehod. — 'Gori za mizo stoji stara ženska, obrnjena s hrbtom proti oknu. To je Nola Glaquin. Njena glava tiči v veliki žalni avbi. Ponudila mi je zelen ke
malo časa se vrne in nese v roki zaprašeno steklenico, ki ji ovijajo rujav-kasto grlo posušene alge.
“Če nočeta ničesar jesti, morata vsaj nekaj piti,” pravi. “To, dragi gospod, je vino iz morja. Moja snaha je pripravila to steklenico za vaš obisk. Izpila bi jo bila z Ivanom. Če vam je drago, napijemo na spomin njegove uboge duše.”
To pove tako preprosto, brez sentimentalnosti, toda s takim glasom, ki mu ni moč odrekati neke gotove plemenitosti. In, tako torej pijemo naplavljeno vino in mislimo ob tem na utopljenca, ki ga premetavajo to uro valovi, sam Bog vedi kje.
Nola Glaquin se vrača nanovo o-krepčana iz hišnega ozadja, večina dru gih “mrtvaških straž” jej sledi za petami. Nola ima vlažne ustnice in bleščeče oči.
“Aha, vodica za rane”, to bretonsko žganje iz bodičja, je v resnici nemara najbolj kriva čudne zgovornosti star-Toda čutiš tudi nekaj drugega, to
Mir božji tvoji duši. Tako naj se zopet zgodi!”
Debele potne kaplje tečejo čez No-lin zardeli obraz, sivi lasje se sprijem-ljejo na sencih. Ko se ljudje od vseh strani gnetejo k njej, se nama posreči dospeti do vrat. Vesela, da se moreva otresti v nočnem vetru mračnih podob ki strašijo v najinih možganih, in da sva ušla temu težečemu grobnemu vz-duliu, dihava z globokim sopenjem od vetra očiščeni zrak, skozi katerega že veje osvežujoči hlad mladega jutra.
“Poglejte”, pravi župan, “veter se je polegel... Zdaj pojdejo lahko barke ven...”
X.
Bil je res velikanski, ta navidezni pogreb Jeana Morvac’ha. Zgodaj, zgodaj v jutro, koj ko je končala nočna mrtvaška straža, je pričelo žalostno zvonenje. In ni zvonilo le v občinski cerkvi, ampak v vseh božjih hišah na otoku so se oglašali zvonovi. Proti osmi uri se je približal žalni sprevod. Dolga, črna reka, kjer so se bleščali
peljal prvi parnik na drugo stran. O, kako žalostno doni na divjem vrhu pesem siren, kako trpek je jesenski duh quessantskih rož!
Pošten.
“Gospod natakar, jaz moram danes dolžan ostati. Da boste pa vedeli, da imate opraviti s poštenim človekom, —- posodite mi pet kron!”

šopek blagoslovljene morske trave in je posebna, skoraj preroška omotic- M prednjem koncu roketi duhovnikov mi namignila, naj poškropim z njo nost, neke vrste sveta blaznost. Ni \ kakor bela pena valov križ.	šla spet na prejšnji prostor ob oknu,' ‘	1
marveč sedaj stoji visoko vzravnana
“Requiescat in pace!” pravi ona.
In jaz sem zamrmral “Amen”, na- na doljnjem koncu mize in drugi se j
Vila se je čez 1 i pašnike in med kočami in neprestano
vadni odgovor. Župan, ki pristopi, stori isto in tako vsakdo iz trume ljudi, ki gre za nama mimo mize. Tako spremlja neprestano latinsko mrmranje pritajeno napol glasno govorjenje ostalih gostov.
“Radi bi morda pozdravili vdovo?” me vpraša Paol-Vraz.
Na drugi strani mize, “žalnega o-dra”, kakor pravijo Bretonci, čepe na nizkih stolčkih tri ženske postave. Vse tri so zavite v popolnoma enake, debele, črne suknene plašče, ki jih obdajajo s trdimi gubami, in ki jim za-vihnjene kapuce popolnoma skrivajo na prsi sklonjene obraze. Kakor mi pravijo, je navada, da sta ob strani “najnovejše” vdove ob takih prilikah dve vdovi, ki sta se v njiju hišah vršili zadnji dve “Proelli”.
Izkušam spoznati Marie-Angino postavo. Zaman; te tri nepremične, zakrite prikazni ostanejo zagonetne in ni jih spoznati. Enake so trem Parkam, trem pod dolgo žalno obleko o-kamenelim boginjam. Celo njih roke so zakopane v blago. Vrhutega je prav temno v tem kotu, ki ga prav slabo razsvetljuje moten soj dveh sveč, ki gore v visokih železnih svečnikih iz cerkve.
“Marie-Ange,” pravi Paol-Vraz, “tukaj je gospod” ------
Ena izmed žensk, tista, ki sedi najbližje ognjišču, odpre nato nekoliko plašč, mi ponudi roko in izgovori s temnim glasom tiho: “Hvala!” To je vse. Glave ni zganila, črna kapuca, ki
zbirajo v krogu okoli nje. Le tri Parke v svojem temnem kotu se niso zganile. Globoka tihota, celo vihar se je je polegel, od morja, ki gre nemara z oseko nazaj, doni le močno, slovesno šumenje, daljno gromenje gori k nam.
Nola prične: “V imenu Očeta, Sina in svetega Duha pričnem sedaj “pre-zeg” za Jeana Morvac’h.”
prihajali iz cest, posestev in sel, skozi katere je peljala pot. Še vedno visoko morje je ležalo razpeto pred obzorjem kakor širok, temnomoder s srebrom pretkan trak. Svetlo solnce, kakor sledi navadno v Bretaniji viharnim, deževnim dnevom, je žarelo s čisto umitega neba.
Sredi cerkve je bil postavljen mrtva-
_	ški oder. Tam so položili voščeni križ,
// S®, ""i m' ,.Z,y:Se.n^Pet,°.P°" I k* so ga prinesli na parah štirje ribiči,
udje družine Morvac’h. Nato je za-a
sluša, človek se komaj upa dihati. |
•Voceratr.ee gleda pobožno podobo. čda božja služba Mislil sem na pokojnikovo. In nenadoma pndere predzadnjo nedeijo, na valovanje svet. kakor .z odprtega jeza tok besed na ]ih avfe ki jih ■ danes	ala mrač.
dan. Govorica polna zanosa, a obe- žalna barva> na ženske lasove> ki nem enakomernosti. Spominja na na- j SQ H gQri na vzvišenem prostoru pe_
čin govorjenja bretonskih igralcev pri :
sem na čast patronu Eusse, osobito
misterijih. Visoki in nizki glasovi se, sem ge	injal enega glasu> toda
menjajo, s edec širokemu, preproste- ! strune tega krasnega glasb;ia so biie mu ritmu, ki zdaj zakipi, zdaj se spet - popokale spusti v tarnanje. In v polnozvočnem
quessantskem narečju ima to zdaj žu- Bll° Je v Preddvoru. Visoko vzrav-gajoče, zdaj vzdihujoče petje in go-! nana med obema vdovama, svojima
Emil BachmaL
1719 South Center Avenu*. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sv^ slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan n svih slavjanskih jezici! koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dru
štev
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
Antonija Rifel
izkušena babica.
512 N. Broadway
Joliet, Ills.
omotično kakor brez uma vrti krog ^ skriva obraz, se ni prav nič premak-sebe. Na drugem koncu otoka pa iz-, gleda Creach kakor v zračnem morju
pribita repatica, ki bi se nestrpno rada v skoku odtrgala.
“Zdaj sva na ‘Divjem vrhu’,” razlaga župan.
nila.
Že napol prazna soba se je tačas spet napolnila do zadnjega kota. Cel roj sorodnikov, prijateljev, povabljencev — med temi brezdvomno tudi mnogo takih, ki jih je prignala le ra-
Na to te opozori razpršena pena, ki . dovednost, se vsipa v sobo. nama ostro leti naproti, slan prah, ki j Nola Glaquin napove: “Sedaj bomo
napolnjuje kakor sodra ves zrak in gre molili 'De profundis’.”---------
ujedajoč v vse luknjice, slišiš tudi Tako torej sedeva na klop pred od-grom valov, ki se zaganjajo tuleč na krito posteljo. Sedaj, ko je molitev kraj obrežja in tolčejo, z mračnim, gr- že pričela, oditi, bi bilo proti vsaki mečim šumom ob skalno steno pod vljudnosti. Na moji levi v hrastovi našimi nogami.	-	| zibelki spi zadnji potomec Morvac’hov
In nato nenadoma sredi neprodirne Caderanskih pokojen senj brez sanj. teme luč, svetla točka------ Na mestu Potovka je pravila prav: krasno dete
sva, ob cilju.
Ista razdelitev je, kakor jo nahajamo po največ quessantskih hišah: ozek
je. Pepelnatosvetli kodrčki — Marie-Angini zlati lasje — Se že vijejo krog njegovega malega, energičnega čela, ki
hodnik, ki pelje na. eni strani v sklad- je že reže nad obrvimi navpična črta. nico in shrambo za pridelke, poljsko j Mehke, nedolžne poteze dajo slutiti orodje za ženske in ribarske potreb- j nekdanji razvitek močne volje. Tako ščine za moške, na drugem koncu pa lepo spi, male pesti stegnjene kvišku, se izteka v prostor, ki je obenem kuhi-j Mračni psalm, ki ga mrmrajo za dušo i\ja, jedilnica in spalnicg. V tega vsto-. njegovega očeta, doni zanj komaj dru-piva, ali vsaj poizkušava, kajti do kra- gače, kakor stare bretonske balade, ob ja je poln ljudi, poln žensk, ki čepe katerih so ga drugače zazibali vsak na tleh, in moških, ki stoje pokonci, j večer. V svoji barki, podobni postelj-. odkriti in navidez s sklenjenimi roka- ci, spi naproti času, ki ga bodo druge jni pobožno .molijo. Hote ali nehote barke nosile črez isto vodo, ki je po-raorava stoje ob vratih čakati konec ' goltnila njegovega očeta. — — —•' Naj bretonskega mrtvaškega govora. Jaz bi mu bile Fromveurske Sirene, prav-gledam tačas po hiši, ki bi jo bil še ljične sovražnice njegove rodbine, mi-pred par dnevi, če bi me slučaj ne bil lej še!
zadržal, videl ožarjeno z nežnim, pri-1 Ob sami misli, da bom stal pred jaznim dihom srečnega družinskega j Marie-Ange, sem grozotne moči vi-življenja/ Vse je popolnoma tako, ka- harja, črne demone razdejanja, poza-kor sem si predstavljal po opisovanju, bil; toda vendar so še tu, krog hiše tuki so mi ga povedali. To je mehko lijo, stresajo okna, tresejo streho in golobje gnezdece; ki sem je zasanjal ; pošiljajo zdajpazdaj svoj ostri, vlažni, za Marie-Ange. Stene so sveže pobe- ' solnati dih skozi dimnik v sobo. Ko ljene, pohištvo se blešči; bele, s tenki- ; izgovori Nola Glaquin zadnji “Requi mi zelenimi pasovi okrašene lesene escat in pace”, zadoni od zunaj pre plošče obdajajo ognjišče. V levem sunljivo, divje “Hee hu!” — — to je kotu stoji z lahkimi, cvetličastimi za- vražji krohot vetra in morja, ki zaklju-stori iz indske tenčice zakrita zakon- j či govor mesto besede “Amen ska postelja — odslej postelja vdove. | Ko se pripraviva, da vstaneva, naju Pred isto stoji na škrinji podobni klo- . zadržuje Paol-Vraz pi, ki služi za stopnico, ena tistih sta- “Saj vendar ne odideta, preden bo tinskih, iz hrastovega lesa izdelanih j “prezeg” (bretonska beseda za mrtva zibelk, ki so ji ob stranicah nekoč stari bretonski umetniki izrezljali podobe svetnikov — otroške angele varihe v reliefu. -
Molitev je končala, ljudje družine.”
ški eovor) ?”
“Kaj ni že bil?” vpraša župan. “Ne, manjkalo je še dosti članov
se začno pregibati in stari Morvac’h prihaja k nama. V lepem govoru mi pove, v kako visoko čast si šteje in kako hvaležen mi je, da sem vkljub nevihti prišel.
“Sledita mi!” pravi in nama dela pot za množico, ki se pa sicer zdaj po končanem govoru pričenja redčiti in odhajati, ko pa nam sledi nova truma drugih prišlecev za petami. Nenadoma stojim pred veliko mizo, ki je prej nisem mogel videti, ker jo je skrivala dvonadstropna postelja. Prt z dolgimi franžami jo pokriva. Na sredi leži, po čez vzglavje položen, surovo izdelan rumen voščen križ, ki nosi še sledi neokretnih prstov, ki so ga vpodobili. Na gornjem koncu križa leži fotografija, “slika pokojnika”, mi šepeta župan. Stara je že nekaj let in je še od tistega, ko je Ivan Morvac’h nosil vojaško suknjo in na “Melpomene” kri-
Naglo sva zopet sedla na stari prostor, župan iz zavesti, da izpolni star običaj, jaz pa, kakor sem videl njega, toda ne brez živahnega zanimanja in nekoliko radovednosti. Sedaj, ko je bila prilika tako ugodna, bi mi bilo pravzaprav zelo žal, če bi ne bil slišal ta “prezeg”, ta quessantski “vocero” s staro potovko kot “voceratrice”.
“Kako, če bi se prej malo okrepčali?” predlaga stari Morvac’h... “Zdaj je čas za polnočni obed.”
V stranski sobi je pripravljen prigrizek, kakor se vidi: kruh, slanina, prekajeno meso in narodna j.ed “Far”, mešanica iz ječmenove moke, zdrobljenega krompirja in posušenih češpelj, ki se kuha v kotlu nad žarečo žerjavico. Ponudbo sva odbila. Starec se oddalji, se za hip posvetuje z Marie-Ange in spleza potem po stopnicah, ki peljejo v gornje prostore. Za
vorjenje čar barbarskega čarodejnega zagovora, moč zaklinjanja.
“Ne recite”, — je zaklicala “pridi-garica” v začetku svojega nepripravljenega govora — “ne recite: sreča počiva nad to hišo. Sreča je kakor galebi. Na svoji poti obsedi zdaj tu, zdaj tam, svoje gnezdo pa postavi na neznan prostor. Kje se je zdelo, da se hoče sreča vgnezditi bolj kakor tukaj v Caderanski gospodovi hiši, ki je ena najstarejših na otoku? S solncem obsevana polja na celini, dober čoln na morju, visoke skale perila v omarah, zveneč denar v mošnjah, ki sta jih modrost in pridnost starih starišev dobro napolnila. Krepak, delaven mož, varčna, vesela žena, veselo pozdravljen otrok.”
Nato našteva Nola vse vrline Jean Morvac’ha: “Bil je ljubezniv proti svoji ženij spoštoval je glavarja družine, ki si ni želel njegove smrti, da bi čim-preje užival sadove njegove zapuščine, rad je ustregel sosedom, radodaren je bil proti svojim rudarjem in služabnikom ...”
V tem trenotku je zadonelo za nami, popolnoma v najoddaljenejšem kotu ihtenje, dolg, žalosten vzdih, ki zveni kakor cviljenje živali, ki jo je kdo udaril. Obrnem se in zagledam preko glav vseh drugih v zadnji vrsti poslušalcev Maout Eusse bradati obraz. — — Maout Eussa, na katerega nisem mislil od tistega žalostnega večera niti enkrat. Njegova ploščnata lobanja z naprej stoječimi čeljustimi se je zdaj risala kakor melanholični profil kamele na beli steni.
“Nič ponosnejši z reveži nego je treba”, nadaljuje govornica, ne da bi se prekinila. “Med tednom prvi pri delu, v nedeljo prvi pri maši; nikoli se ni potepal ob praznikih okrog po krčmah; njegovi sorodniki so ga ljubili, prijatelji cenili, on je spoštoval župnika, na kratko — bil je vzor moža in sedaj — ga ni več.”
Nola hiti jako naglo preko prave nesreče. (Spretno obide občutljivo stran družine Morvac’h in vendar pripomore tudi legendi do veljave.
“Drugi poginejo v viharjih in visokih valovih, on pa se je ločil na morju, gladkem kakor zrcalo, v zvezdnati, svetli noči. Ne recite: morje je izda-javsko! Morje ni bolj izdajavsko kakor zemlja. Če smrt ukaže, treba jo je slušati. Smrt je kraljica sveta. Ta ko je Bog hotel od prvega grešnega padca.”
Ko je srečno odjadrala tako nevarno skalo svoje govorice, je vso pre vzame njeno notranje navdihnjenje. Z mrzlično bleščečimi očmi in s hropečim glasom kliče pogrešanca: “Hladne vode so te pogoltnile in te niso več vrnile tistim, ki te ljubijo... Toda ti ne boš več njih igrača, kajti iz čebel-nega voska smo ti naredili križ miru. Glej, tu praznujemo tvojo “ProelloL Jaz, Nola Glaquin govorim k tebi in vem, ti me slišiš. Ti si sredi nas, ti si tu pri svojcih, pri prijateljih. V tem križu tukaj si ti, v katerega so te priklicale naše molitve. Nesli te bomo v kapelico na pokopališču in nato bo šla tvoja uboga duša skozi vice in nato bo počivala v miru do sodnega dne...
Čez nekaj časa boš zapustil to hišo, nesli te bodo proč, kakor bi bil umrl v postelji. Duhovnik ti bo v spremstvo, mrtvaške pesmi bodo donele nad tvojimi umrljivimi ostanki. Vzemi slovo od svojcev, uboga duša, od svojega očeta, ki te je vzgojil, od svoje žene, ki si jo tako vroče ljubil, od sina. ki je tvoje meso in kri, od nas vseh, ki smo te z blagoslovljeno vodo pokropili.
vodnicama in pomočnicama na tej bridki poti žalosti, je stala Marie An-ge, ki ji je izražala sožalje množica, ki so jo objemali sorodniki. Ko se je bila razkropila velika množica, sem se približal tudi jaz. Svoje glave v črni kapuci ni nič bolj dvignila kakor snoči, toda vkljub temu me je spoznala in mi dejala: "Od male kozje pastirice sem izvedela o vašem zgrešenem obisku v ponedeljek... Ah — če se zopet kakega dne vrnete, bo gotovo Novi Cadoran kakor Stari Cadoran razvalina.”
Jaz sem zajecljal par besed brez zveze------to je bilo najino slovo.
Ona se je vrnila v svojo samotno hišo tu doli na zapadu. Mene je od-
Slovenci in Hrvati
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.
Pittsburg, Pa
Točim najboljše pivo, domače in impGrtirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA.
Slavnemu občinstvu se priporočam v
obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.
Pittsburg, Pa
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
Angleščina.
Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspehi. i..ahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka.
Slovenska
Korespondenčna Šola
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.)
t380 E. 40th St. Cleveland, Ohio.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET. ILL.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 80S
♦02 Ohio Street	JOLIET, ILL.
Ljudsko Krepčilo.
Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni (n nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj- in ne premalo. Ako imaš slab okus in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti
Trinerjevo
Zdravilno
VINO-

To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih
zabasanosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, bledosti in slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po jedi.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na glavobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči.
TR1NERS
elixir'
bitter-wine

7 VIr'wíní
trinerovo
Horré víno
^»Artd b/JOSEPH TRtNER SAsMand Ave. CHICAGO,ILL
V lekarnah.
JOSEPH
1333-1339 S0U1I ASM« AVI.
TRINER,
■H. UL

EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
******************************************************************************0/
Za 7 avarovanje....
proti požaru, mali in velika POSOJILA POJDITE K
A. Schoenstedt & Co.
203 Woodruff Bldg.	Oba tel 169	Joliet, 111.
******************************************************************************^
jSUiuiiiiimiiiiiiiiiHUiuiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiim
A. NEMANICH, pred*.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag
*
S GLAVNICA $50,000.00.
Slovenian
Liquor
Co.
1115-17-19 ChicagoSt JOLIET, ILL.
Ustan. in inkorp. lete 1910
4*
S Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na d ebelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiiuniiniuiHiuiiuiiiiiiiiiiniiHiiimiiiiiiiiiiiiin
Prepričani smo,
da vgaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cer. Chicago and Van Boren Sts.
Najstarejša banka v Jolietn.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
AmAa, AuAu
^***^7—
Spomini na moje roma* 'g
nje v Sv. Deželo, jf' Pollak
Rev. Jos.
(Dalje.)
Ko pridem na krov, me že čakajo moji znanci in pravijo, da imajo do mene prošnjo cele družbe, toda obljubiti moram, da jo bom spolnil. Ko obljubim, da prav rad, če bom mogel in smel, me povabijo na koncert in šampanjec po večerji. Tako so me ti ljudje vendarle vjeli in prav veselo smo se zabavali pozno v noč. Ko so pa začeli odpirati steklenice z dragocenim šampanjcem, so se skremžili o-brazi; drago vino je bilo postalo kis. Toda to ni nikakor motilo vesele družbe, namesto tistega je prišlo na mizo drugo tudi jako drago vino.
Nepopisljivo lepa je bila vožnja dne 16. marca mimo krasnih grških otokov, katerih imena so me spominjala slavnih časov stare grške zgodovine. Vozili smo se tik mimo njih, večkrat tudi prav med dvema otokoma, ki sta komaj za streljaj daleč eden od dru-zega. Nekateri so goli in ravni, drugi so hriboviti in lepo obraščeni. Prav blizu sem videl otok Patmos, zdaj Pa-tin, leži mej otokom Leros in zapuščenim otokom Lipsos. Na otoku Patmos je živel v pregnanstvu sv. Janez evangelist, ki je spisal tukaj skrivno razodevanje. Ves otok krije strma gora, na vrhu katere je mesto istega imena. Rad bi si bil ogledal ta otok, toda ni mi bilo mogoče. S kukalom sem prav dobro videl v mestu trdnjavi podoben samostan.
Vozili smo se mimo več otokov, katerih imen si nisem zapomnil. Omenjam le še otok Kios in lepi otok, Samos, ki ima v svoji sredi 1500 m visoko goro. Ti otoki so vzgojili veliko slavnih mož, katerih se hvaležno spo-
minja grška zgodovina. Posebno lep je Kios, na katerem se vidijo velike palačam podobne hiše, krasni vrtovi in rodovitni vinogradi.
Akoravno sem videl 'ta dan mnogo mikavnih grških otokov, mi ostane vendar trajno v spominu vtis, katerega mi je napravil pogled na Smirno. Lega tega od visocih hribov obdanega zaliva je nepopisljivo lepa. Mej visokimi proti nebu kipečimi gorami Si-plos, Olimp in Pagos leži temno višnjevi zaliv, kakor kako planinsko jezero. Prišli smo v Smirno krog štirih popoldne, dne 10. marca. Ko je ladja obstala, pridrvilo se je vse polno čolnov, katerih veslarji so se ruvali mej seboj, kdo bo kaj zaslužil. Nevošlji-vost in prekanjenost se bere tem ljudem že na obrazu. Ne vem pa, bi li kdo izmed njih skušal rešiti popotnika, kateri bi iz nerodnosti namesto v čoln skočil v vodo. Moj veslar me pripelje do coljnega urada. K sreči sem skril v naglici svoj brevir in še dve drugi knjigi v plašč. Prevohali in prebrskali so mi kovčeg popolnoma in pobrali vse papirje in vse knjige, katerih sem imel seveda le prav malo in še tiste niso bile veliko vredne. Da še več! Predstojnik v Bejrutu je komponist in dal mi je v spomin nekaj svojih kompozicij, ki sem jih hotel nesti domov svojim znancem. Tudi te so mi kot turškemu cesarstvu nevarne pobrali in nisem jih dobil več nazaj. Turška vlada je namreč dala ukaz, naj se pazi na knjige, ker vtegne biti v njih kaj pisanega zoper Turčijo. Zgodi se večkrat, da poberejo v pristanišču knjige, katere se prodajajo v mestu.	(Dalje prih.)
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z, 2. strani.)
Chisholm, Minn., 16. okt. — Dragi mi A. Slovenec! Prosim natisnite ta moj dopis iz te naše slovenske naselbine, ki se imenuje slovenska, pa če trezen človek malo premisli v bodoče, ni in ni; ne bom naprej govoril, kakor: slovenske krvi smo in glejmo, da tudi slovenskega jezika ne požirajmo!
Sporočiti moram tudi, da je tukaj pri nas umrl naš sobrat Frank Porkat, doma iz vasi Strahomer, Ig pri Ljubljani, neoženjen. Prišel je pred desetimi meseci iz Montane. Bil je bolan okoli štiri tedne in potem ga je pobrala smrt. Bil je dober član društva sv. Antona Pad. št. 71 K. S. K. J., kakor vidim v pismih omenjenega društva, tako smo mu mogli bližnji društveni sobratje preskrbeti dostojen katoliški pogreb, čeprav ni imel popotnega lista.
Prosim vse naše sobrate K. S. K. J., kadar greste od svojega društva v drugo državo, vzamite od svojega društva popotni list, da imate kaj pokazati, če vas zadene bolezen ali smrt, ker brez popotnega lista te ne more nobeno društvo podpirati, če nimaš nikake pravice s seboj, če padeš v nesrečo.
Kakor druga leta, tako so tudi v nedeljo obhajali v tukajšnjem mestu Kolumbov dan v veliki paradi.
Ne {fb navadi so šli trije naši rojaki v nedeljo popoldan iz Location Monroe na mal čolnič se vozit po jezeru pri Chisholmu. Pridejo srečno v mesto in potem se povrnejct, nazaj zvečer na čolnu. Doma jih pričakujejo v ponedeljek in jih iščejo po hišah, a ni jih. V torek jutro najdejo tri klobuke pri kraju jezera in precej so imeli sum, da so utonili. Naznanijo in šli so jih iskat po jezeru. Iščejo celi dan s čolnom in šele proti večeru so privlekli enega iz vode. Jutri se zopet prične iskanje. Eden se piše Frank Nosan, oženjen, tukaj zapušča ženo in dva otroka, ni bil pri nikakovem društvu; drugi se piše Anton Dolinar in je tudi oženjen v stari domovini, ni bil pri nikakovem društvu. Tretji Anton Gorše, neoženjen, spada k društvu sv. Jožefa J. S. K. J. Naj v miru počivajo!
Tukaj imamo spet lep izgled, kako se nekateri rojaki malo zanimajo za podporna društva; ki jih je samo v našem mestu sedem. Še se dobijo, ki ne premislijo, da nesreča ima dolge roke.
K sklepu pozdravljam vse moje sobrate K. S. K. J. in vse naročnike tega lista; in uredništvu pa želim obilo u-speha in mnogo naročnikov.
Martin Zallar.
Ottawa, IH., 20. okt. — Kako se vse na svetu spreminja! Pred par meseci je bilo vse lepo zeleno in huda vročina je bila, zdaj je pa vročina prenehala, in pusto, otožno in žalostno je zdaj postalo, ko se bliža zima. Začela je slana padati in vse cvetlice je pomorila, tako je tudi s človeškim življenjem. Naše življenje je le kratko na tem svetu in bomo kmalu tako posahnili kakor cvetlice in nas bo krila črna zemlja; mogoče da bodo tudi na naših grobovih enkrat rastle cvetlice, če jih bode imel kdo posejati. Moja naročnina gre tudi h kraju, vam pošiljam 5 dolarjev za Amer. Slovenec, mi je zelo všeč, ga jako rad čitam. Posebno rad prebiram članke Rev. Josip Pollaka, ko piše nauke za vsako nedeljo; in tudi lepo branje je tisto “Spomini na moje romanje v Sveto deželo.” Naj še omenim, da dobre podučne spise piše Rev. Anton Sojar iz Chicage, II!., o g. Kalanu, biv-
šem rimskem katoliškem duhovniku, ali žalibog sedaj je tako daleč zašel, da je postal odpadnik od svete katoliške cerkve. Za danes naj zadostuje, pa drugipot kaj več.
Franjo Žagar, Box 477.
Tower, Minn., 20. okt. — Cenjeno u-redništvo Am. Sl.! Po treh mesecih v Toweru, Avstriji in zopet v Toweru pri šivanki, drugače ni, bilo je “plenty good tima”, a sedaj je vse minilo in treba se je prijeti dela. Od kapitala ni še mogoče živeti, tisto bo po smrti za nas. Nemški pregovor pravi: “Ke-dor je za suknjič rojen, ta ne bode nikoli prišel do fraka.”
V našej starej naselbini sem našel vse kakor sem pustil, samo cerkev sv. Martina je vsa prenovljena od zunaj in znotraj, in za to se moramo res zahvaliti našim Soudančanom in Towerca-nom, da so toliko žrtvovali. Popravek cerkve je bil nujno potreben, in zato jih ni bilo treba dosti navduševati. V slogi je moč.
Ustanovili smo pa tudi sedaj mestno godbo, ker pridno deluje zato 30 udov. Spominjam se, ko sem šel pred par leti iz Eveletskega žegnanja z “Excursion trainom”. Svirala nam je godba iz Ely. Bil je pa tudi neki človek na vlaku s harmoniko, in nekaj naših rojakov ga je imenovalo “Tower City Band”, to rekši, ker nismo nobene stal ne godbe tukaj imeli. .Sedaj pa hočemo pokazati, da tudi mi nekaj zmoremo. Kadar bode pri nas nastopilo 30 možakov, ne bode “špas”.
Pozdrav vsem cenjenim čitateljem Am. Sl. Tebi, dragi mi list, pa želim veliko uspeha iz tvojega rojstnega kraja, starega Towerja.	J. St.
Zahvala.
Kansas City, Kans., 15. okt. — Cenjeni Slovenci, jaz se vam prav iz srca zahvaljujem za vaše darilo, ki ste mi ga darovali.. Vam se mogoče ne bode dosti poznalo pri vašem bogastvu, meni bode pa jako dosti pomagalo. Mene je prav razveselilo, kadar mi je moj prijatelj g. George Baiuk ta dar prinesel in mi naznanil, da so mi ga Slovenci darovali. Jaz se zahvaljujem vsem Slovencem in Bog jim daj srečo in zdravje, njim in njihovim družinam, in jim želim, da bi zanaprej še boljše napredovali z delom in tudi v denarju, kakor so dosedaj. Nadalje vam naznanjam, da sem prejel $30.00, katere mi je moj prijatelj g. George Bajuk nakoiektal, ki je bil tako dober, da se je potrudil za mene. Bog mu daj srečo in zdravje, pa tudi meni, ki že čez šest mesecev na postelji bolan ležim. Nadalje se tudi zahvaljujem sv. Jurija društvu, katero mi je podarilo $10.00. Z zahvalo vsem mojim rojakom, Bog živi slovenski narod!
Frank Romšek.
Dostavek. Obenem se pa tudi še jaz prav prisrčno zahvaljujem vsem tem dobrotnikom, ki so temu siromaku, že 6 mesecev bolnemu, kaj darovali. In ti le so: Po $1.00: Geo. Bajuk, Anton Frljuga, Ferd. Novak, Karol Toplikar, Anton Kostelc, John Prebelich, Po 50c, Anton Zlobec, W. Junke, Nick Gojmerac, Ana Sterk, Ma rija Sterk, Katty Sunja, Marija Medved, Marija Stimec, Danica Tomec, Ana Skender, Ferd. Martinchich, Leopold Drchar, Nick Guštin, Mih. Rit-manich, Andrej Ferluga, Nick Molek, Peter Bižal, Joe Rus, Peter Jakob-chich, Joe Kostelec, Peter Majerle, Geo. Veselich, Peter Sneiar, Pavel Sti-mac, Geo. Stimac, Anton Skender, Geo. Rački, Mike Adleshich, Peter Eler. Po 25c, Anton Martinchich, Ana Skradski, Mat. Prelesnik, Maks. Sai-nich, John Zemlack, John Oreshnik,
Henrik Skorja, Louis Loshcki, Mat. Požek, Peter Sterk, Ludvik Gruden, Frank Anžiček, Ignac Smrekar, Leopold Martinchich, Louis Maurin, Joe Drchar, Karol Meglich, Rudolf Kosh-mrl, Polona Rogole, Joe Memon, F. C. Petrich; dalje John Stimec, Marija Sambol, Frank Toshkan, Peter Koshanc, Pepa Ožbalt, Filipa Volf, Maks Majerle, Ivana Rus, Anton Glad. Joe Stimec, Mike Glad, John Novich, Anton Cheligoj. Po 15c, Marija Majerle. Po 10c, Marija Stimec, Jospina Bukovec.
Torej izrekam še eno prav prisrčno zahvalo vsem skupaj in rečem: Bog vas poživi in stoterno povrni, ako ne na tem svetu, pa enkrat na onem! Vam vsem udani prijatelj
Geo. Bajuk.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naie
“Tke U. S.” 10c. in “Meerschaum” S<
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet, U
Loughran & Conway
108 Loughran Bldg.
Cass and Chipago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojnje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega.
Chicago tel. 500 (Five hundred.)
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
2 Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
J. P. KING/Č
Oba telefon A.
Štev. 8	lJÜklll
»»♦^»»trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
Oscar J. Stephen
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET,'ILLINOIS.
JAVIM
NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.	_
Zavaruje hiše in pohištva pro- J' ti ognju, nevihti ali drogi poškodbi.
Zavaruje tud> življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si, oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
White
Front
Buffet
ANTON KRIŽAN, lastnik
916 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najbolje postreženi.
Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan.
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo
trgovino z obleko
Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba,Î nizke cene!
JohnllKirincich
»J
918 NorthJChicago St. JOLIET,! ILL.
Mi hoćemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE ) — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE"
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, 111,
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in drage
pijače.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI •#■
“BELLflDONNA” OBLIŽI
Ali (Mût a VClijU tatov «o BOBTM n
revmatizmi;
HROMQSTI BOLESTI v KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH NHVRAIX3JL PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOST» v ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOL£ZNg$ MRAZENJU e ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENB PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJI»
BOLESTIH v KRIŽI*
HUDEM KAŠLJU
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie A. ff. Fleier Drog Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti najboljše maso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic)
J. & A. Pasdertz
•e dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po nsjnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naie maso.
Nizke cene in dobra poatreiba |a aaie geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Ckic. Phone 4531. N. W. Phone mi
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111 Predsednik: Franc Banich, 1858 W. 22nd St.; tajnik: Leopold Jurjovec, 1824 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizabeth St.; tajnik: Michael Uršič, 115 Indiana St.; zastopnik: John Mahkovec, 208 Jackson St. Mesečna seja pr-TO nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: Anton Nemanich, st., 1000 N. Chicago St.; tajnik: Josip Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mes.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1183; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar, Box 835. Mesečna seja drugo nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle,
111.	Predsednik: Anton Štrukelj, 1202 Main St.; tajnik: Matevž Urbanija, 1326—3rd St. Seja prvo ned. v mes.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Jos. Čulig, 1219 So. Santa Fe Ave.; tajnik: Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega 14.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Štefan Stukel, cor. Elizabeth & Moran Sts.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; za-»topnik: Josip Kuhar, 207 Bridge St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Dr. sv. Roka, Clinton, Iowa.
Predesedeniek:	John Stefanič, 603
Pearl St.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl St.; delegat: John Tancik, 609 Pearl St. Vsi v Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo v mesecu.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: John Jerina, Forest Ave. 4; tajnik: Alojzij Bučar, Box 262; zastopnik: Jernej Verbič, Aurora Ave. 635. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Ignac Blatnik; tajnik: Karol Zalar, Box 547; zastopnik: John Telban, Box 607. Seja 2. nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Centa; tajnik: Frank Zakrajšek, Box 163; delegat: Matt Tomec, Box 150. Seja prvo nedeljo v mesecu.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte,
Mont. Predsednik:	Jos. Radmelich,
1260 Farrel St.; tajnik: John Krašovec 26 Harrison St.; zastopnik: Nikolaj Požek, 37 Plum St. E. Seje drugo in četrto sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 3229 Penna Ave., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 1013 E. Ohio St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo ned. v mes.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-•tainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Arkansas. Predsednik: Martin Čoš; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Šmalc, 298 Kennedy St.; tajnik: Mike J. Mau-rin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mu-kavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine, Pa., Box 57; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82, Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Ant. Hočevar, R. F. D. 2, Box 11 y2; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2, No. 11J4; delegat: Fr. Guna, Box 722. Seja drugo endeljo v mesecu.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton,
Ala. Predsednik: Jakob Velhar; tajnik in del.: Frank Keržič, Hargrove, Ala. Seja drugo nedeljo.	*
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. N. E. Seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Jos. Dunda, 704 Raynor Ave.; tajnik: Michael Ward-jan, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Legan, 209 Indiana St. Seja prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —7th St.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210—5th St. Seja četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Jos. Pasich, R. F. D. 1, Box 82; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No.
1,	Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburgh Pa. Predsednik: Jos. Pavlako-vič, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa.; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5175 Butler St. Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter P. Sterk, 428 N. 5th St.; tajnik: John Bižal, 416 N. 5th St.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja I. ned.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Ant Feer, R. F. D. No.
2,	Delmar, la.; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, la.; delegat: John Skalla, R. F. D. No. 2, Delmar, la.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Mihael Bižal, 321
J
Rezervni sklad nad
pol miljona kron.
—3rd Ave.; tajnik: Janez Povsha, 311 —3rd Ave.; del.: Anton Kromar, 216— 3rd Ave.Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Jevnikar, 5411-11 Camilia St.; tajnik: Frank Miklaučič. 4020 Willow St.; delegat: Jos. Kos, 241—57th St. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
Pa. Predsednik:	Martin Krašovec,
Box 206; tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; delegat: Anton Papič, 128 Friderick St Seja tretji petek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Štefan Petritz, 605 Chestnut St.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Seja prvi in tretji torek.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Matija Pirnar, 9605 Ave. L; tajnik: Karol Me-doš, 3523—95th St.; delegat: Fr. Me-dosh, 9483-9485 Ewing Ave. Seja prvo nedeljo.
45.	Dr. sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: Anton Sa-sek, Box 3; tajnik: Josip Sasek, Box 45; delegat: Nik. Veržuh, Box 145. Seja 14. in 18. v mesecu.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 410 E. 5th St.; delegat: Franc Giova-nelli, 923 Garden St., Hoboken, N. J. Seja drugo nedeljo.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Peter Kure, 1717 So. enter Ave.; tajnik: John Vukšinič, 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Mart. Nemanich, 1900 W. 22nd St. Seja II. ned.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. We: selich, 5111 Keystone St.; tajnik: Jos. Bahorich, 5148 Dresden Ave.; delegat: Geo. Weselich, 5132 Dresden Av. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-vinc, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr. Mravinc, 120—4bth St., Pittsburg, Pa.; delegat: Mark Ostronich, 1132 Voskamp St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsennik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik Jakob Schwei, 508 Grand Boulevard St.; delegat: Fr. Staniše, 505 Blaine St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indiana- j polis, Ind. Predsednik: John Hriber-j nik, 719 N. Warman Ave.; tajnik: Ivan j Matelič, 776 N. Warman Ave.; del.: Jakob Strgar, 768 N. Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: John Jerina, 1416 Wadsworth Ave.; tajnik: Ivan Artač, 1209 Wadsworth Ave.; delegat: Frank Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega,
Chisholm, Min. Predsednik:	Karol
Zgonc, Box 313; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Fr. First st., Box 707. Seja v nedeljo po 20. vsacega mes.
55.	Društvo sv. Jožefa, rested Butte, Colo. Predsednik: Anton Matkovič; tajnik in zastopnik: Frank Gorišek. Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Fr. Stibernik, 404 W. 4th St.; tajnik: Jakob Kenda, 306 W. 2nd St.; delegat: Štefan Franko-vič, 132 W. Chestnut St. Seja vsacega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Jos. Cvetkovič,440
Union St.; tajnik: Gabriel Tassotti, 423 Throop St.; delegat: Gabrijel Tassotti, 423 Throop St. Seja vsako 1. soboto.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: Boštjan Dolenc, R. F. D. No. 12, Box 15, Irwin, Pa.; tajnik: Jer-Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 107, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Jos. Fran-cel, 408 Grand Ave.; tajnik: Anton Zallar, 610 Douglas Ave.; delegat: Martin Shukle, Box 626. Seja 2. ned.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo v niesecu.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Pavlešič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra In Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Pez-dirtz, Box 353; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Matija Stefanie. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: And. Slak, 7713 Issler Court S. E.; tajnik: Jakob Resnik, 3599 E. 81st St S. E.; delegat: John Vidmar, 3564 E. 81 st St S. E. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycea-
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih y| f 1 of brez odbitka rentnega davka.	111 S /0
Naš zaupnik v Zjed. 1-7Co Irorvf» 6104 St. Clair St., Cleveland, O. državah je	1 A CH-IIV iJllIvSCl j 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
more St.; tajnik: Fr. Škrlin, 47 Chas-man Ave.; delegat: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 483 Virginia St.; tajnik: Anton Mogolich, 529 Nat’l Ave.; delegat: Matt. Ferko, 270—1st Ave. Seja prvo
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleve-gat: Ant. Šuštaršič, 8116 Ater Ave. Seja drugo nedeljo v meescu.
land, Ohio. Predsednik: Egidi Ver-hovc, 2562 E. 75th St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; dele-
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Miko Matjašič, 556 So. 3rd St.; tajnik: Josip Krašovec, Box 196; delegat: Matija Petrič, 529 So. 2nd St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Frank Hren, Box 135. Seja prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Fails, Mont. Predsednik: John Ramuta, P.
O.	Box 605; tajnik: Matija Urich, 3326 N. 6th Ave.; delegat: Jac. Stariha, 1711 —6th Ave. N. Seja prvo ned. po 1C.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Tratnik, 3127 So. 7th St.; tajnik: Jos. Simonič, 2855 Lyons St.; delegat: Anton Bukovič, 3400 Cuscuosco St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pa., Goff, Pa. Predsednik: John Tome, Box 94; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Ignac Uršič, Crabtree, Pa., Box 374. Seja prvo nedeljo.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Virant; tajnik: Josip Palear, Box 385; delegat: John Škraba, Box 438. Seja drugo nedeljo.
73.	Dr. sv. Jurija, Toluca, 111. Tajnik in zastopnik: Štefan Polich, Box 280.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Anton Kužnik, 1201 S. 19th St.; tajnik: Ivan Kulovič, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja II. ned.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barborich, 1202 — 1st St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Fo-
100. Društvo sv. Jurija, Sunnyside,
I rest City, Pa. Predsednik: Jernev j Končar, Box 652; tajnik: John Oso-I lin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Terezija Kremesec, 1324-W. 18th Pl.; delegatinja: Marija Kobal, 2040 W. 22nd Pl. Seja tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: John Zalar, Box 432 N. Chicago 111.,; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat, Fr. Grom, 1212 10th St. Seja drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč.„ So. Chicago, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4745 Hatville St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4828 Blackberry Alley. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jos. Geront, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednnik: John Žugel, Box 215; tajnik, Jurij Pintar, Box 96, Painzdale, Mich.; delegat: Vik tor Radoševič, Box 54. Seja 3. ned.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Neža Ambrožič, 1760 E. 29th St.; tajnica: Barbara Jakopin, 1682 E.-33rd St.; delegatinja: Marija Rohotina, 1770
E.	28th St., Lorain,, O. Seja drugo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ferlič, 211 Sherman St.; tajnica: Terezija Potočnik, 303 '6th St.; delegatinja: Marija Kas, Box 489. Seja drugo nedeljo.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Golo-bich, 302 Ruby St.; delegat: Blaž Kug-lich, 410 Vine St. Seja drugo nedeljo.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Ah-mek, Mich., Box 104; tajnik: in del.: Jožef Butala, Box 416, Ahmek, Mich. Seja prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik Mate Belavič, 18 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 21 Sycamore St.; delegat: Nik Erdeljac, 376 Butler St Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik Martin
Derganc, 457 S. 18th St.; tajnik: A.
:je23[3p : js PJPE—S8P ‘maosejjj Kompare, 2116 Madison St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Fr. Habič, 378—3rd Ave.; Rankin, Pa.; tajnik: Jos. Krstalič, 26—5th St.; delegat: Math. Kozan, 332—3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Dr. sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa. Predsednica: Doroteja Katkič, 4900 Hartfield St.; tajnica: Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja drugo nedeljo.
93.	Društvo Frid rik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik John Kočevar, Box 118; tajnik: Jakob Petrič, Bx 991, delegat: Matt. Knaus, Box 46. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Metod Cirej, Box 272; tajnik: John Jarc, Box 77; delegat: Alojzij Orešnik Box 163. Seja' drugo nedeljo.
95.	Društvo	sv.	Alajzija,	Brough-
ton, Pa. Predsednik: Anton Petrovčič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brulc, Box 197. Seja drugo nedeljo.
96.	Društvo	sv.	Barbare,	Kaylor,
Pa. Predsednik: Mat Starešinič; tajnik: John Jeloushan, New Bethlehem, Pa., R. F. D. 6, Box 160. Seja 2. ned.
97.	Društvo	sv.	Barbare,	Mount
Olive, 111. Predsednik: John Kaso-vinc,	Box 60;	tajnik John	Plesnik,
Box 696; delegat: John Knes, Box 197. Seja prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Lozar, Warn St; tajnik: Ivan Snedec, Midland Ave. 207; delegat: Benedict Birsa, 113 Meadow Ave. Seja prvo nedeljo.
Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 35; tajnik: Fr. Mlinarič, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1637 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 1780 E. 28th St. Seja prvo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.	J. Preds.:	Fr. Skebe, 337 New
York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar 21 Webster Ave. Seja prvo nedeljo.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Matija Mar-har, 6212 National Ave., West Allis, Wis.; tajnik: Ant. Hren, 493 Park St., Milwaukee, Wis.; delegat: Ant. Kralj, 315 Walker St., Milwaukee, Wis. Seja drugo nedeljo v mesecu.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsed.: Ana Princ, Tailer Ave. 1220; tajnica: Marjeta Luk setič, 1220 Eler Ave.; delegatinja: Julijana Kraševec, 1237 Eler Ave. Seja vsakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New Y$>rk City, N. Y. Predsednica: Jennie Pirnat, 416 E. 9th St.; tajnica: Franica Staudohar, 36 Schooles St., Brooklyn,
j N, Y.; delegatinja: Neža Češark, 59 I Union Ave., Brooklyn, N. Y. Seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, III. Predsednica: Marija Golobitsh, 805 N. Chicago St.; tajnica: Marija Dunda, 704 Raynor Ave.; delegatinja: Rose Brunskole, 200 Ross St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Fr. Bertoncelj, 147 Center St.; tajnik: Mih. Železnikar, 147 Center St.; delegat: Ant. Petrič, 234— 4th Ave. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Jera Pod-pečnik, Box 225; tajnica: Neža Kranc, 152 Bety St.; delegatinja: Franca Bertoncelj, 147 Center St. Seja prvo ned.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Štefan Agnich, Box 924; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Pavel Bukovec, Box 462. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Filip Jaklič; delegat: John Tanko, 4851 Washington St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Sta-rašinič, 617 So. 2nd St.; tajnica: Marija Butala, 768 So. 2nd St.; delegatinja Katarina Matjašič, 611 So. 2nd St. Seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Mary Guštin, 424 N. 5th St.; tajnica: Marjeta Bižal, 416 N. 5th St; delegatinja: Katarina Majerle, 415 N. 5th St Seja vsako drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Franc Masle, 37 Casler Si.; tajnik: Lovrenc Masle, 36 Casler St.; delegat: Frank Gregorka, 36 Diamond St. Seja vsako 3. nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rock-
dale, 111. Predsednica: Antonija Že-ravec, 310 Bellview Ave.; tajnica: Fran ca Lozar, 310 Midland Ave.; delegatinja: Jožefa Majnerich, 301 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City,
Pa. Predsednica:	Angela Oražem,
Susqu. St.; tajnica Marija Spec, Box 611; delegatinja: Franca Terček, Main St. Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Marija Lenarčič, 5 So. William St.; tajnica: Franja Malavašič, 624 E. Mili St.; delegatinja: Ivana Istinič, 409 So. Ann St. Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-
springs, Wyo. Predsednik:	Matevž
Ferlič, Sherman St. 211; tajnik: John Slamnik, Box 555; delegat: Rev. Anton Schiffrer, Box 432. Seja 3. nedel.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R.
F.	D. 2, No. 11 y2', tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No. 11J4; delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 7&y2. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, W. Mineral, Kans., Box 328. Seja drugo nedeljo. ,
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan,
111.	Predsednica:	Ana Artač, 1402
Wadsworth Ave.; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road: delegatinja: Franca Kirn, 834—10th St. Seja četrto nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škofi, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St. Seja vsako zadnjo ned.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Katarina Schweiger, 385 S. 23rd St.; tajnica: Marija Kompare, 2116 Madison St; delegatinja: Jožefa Derganc, 457 So. 18th St. Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, De Kalb,
111.	Predsednik: Math. Košir, 502 N. 7th St.; tajnik: Fr. Keržič, 1317 Market St.; del.: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos. Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Anton Skubic. Seja po vsa-cem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans. Predsednik: Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Martin Kacman. Seja drugo nedeljo.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Marija Hre-benar, 368 E. Bandy St.; tajnica: Helena Marinčič, 215 So. West St.; delegatinja: Marija Mukavec, 207, Bondy Št. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Marija Bruder, 712 Warman Ave.; delegatinja: Franca Stergar, 768 N. Warman Ave. Seja drugo nedeljo.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Peter Prijatelj, Box 65; delegat: Ant Erčul, Box 214. Seja četrto nedeljo v mesecu.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: John Bajuk; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Ign. Česnik. Seja 1. nedeljo v mesecu.
137.	Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik: John Lesser, Box 163. delegat: Math. Dremel, Box 92. Seja prvo nedeljo v mesecu.
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, 111. Predsednica: Terezija Besal, 112 N. 5th St.; tajnica: Marija Stušek, 1202 Main St.; delegatinja: Uršula Orešar, 120 — 2nd St. Seja drugo nedeljo.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Rozi Kulavic, 1019 S. E. Grand Ave.; tajnica: Alojzija Kužnik, 1201 S. 19th St.; delegata nja: Johana Bučar, 1009 S. 15 St. Sej» tretjo nedeljo v mesecu.
142.	Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa. Predsednik: Jurij Genšič, P. O. Box 935; tajnik: Alekš Fullier, P. O. Box 576; zastopnik: Ign. Slakoper, P. Ö. Box 776. Seja vsako 2. nedeljo.
143.	Društvo sv. Jan. Krst., Joliet,
111.	Predsednik: Jos. M. Grili, 1208 Broadway; tajnik: Frank T. Nemanich, Ross St.; delegat: Josip Pleše, N. Scott St Seja tretjo nedeljo.
144.	Drtjštvo sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis. Predsednik: Florijan Virant, 214 N. Water St.; tajnik: Jernej A. Kosec, 607 N. Watter St.; delegat: Pavel Valentnčič, 913 Indiana Ave. Seja prvo nedeljo ▼ mes.
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver, Falls, Pa. Predsednik: Fr. Grdenič, 1804—3rd Ave.; tajnik: Ign. Krušlin,
|
1626—2 Ave.; delegat: Tomaž Bunjan, 2609 — 26th St. Seja drugo nedeljo.
146.	Društvo sv. Jožefa* Cleveland, Ohio. Predsednik: John Lekan, 3559
E.	80th St.; tajnik: Matevž Zakrajšek, 7725 Osage St.; delegat: Josip Lekan, 3556 E. 80th St. Seja tretjo nedeljo.
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
RABIMO LIVARJEV (MOULD-ers) in dečkov za učenje. Stalno delo. Wm. E. Pratt, Malleable Works, Joliet, 111.	4t
KJE JE MOJ BRAT JOHN POLH iz Drškovč na Notranjskem. Iz Jo-lieta je odšel pred 3. leti. Ker imam nekaj važnega zanj iz stare domovine naj mi se javi. Helena Česnik, 1100 N. Broadway, Joliet, 111.
NAPRODAJ MESNICA, KI IMA od $2000 do $2500 trgovine mesečno, večinoma, do 90 odst. Slovenci. Dobra prilika. Telefon 382, pišite ali pridite. Lerche & Scholzen, 812 Market St., Waukegan, 111. 3t
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
ORGANIST IN CERKOVNIK IŠČE službe pri slov. ali hrv. kat. fari. Spričevala pošlje v pregled na zahtevo, pod naslovom: Amer. Slovenec, Večletni organist v Ameriki, Joliet, 111.	4t
IŠČEM SVOJEGA BRATA PETER Videtiča. Pred dvema letoma je bival v Californiji in od istega časa nisem več o njem slišala. Če kdo ve o njem, ga prosim, da mi naznani ali pa naj ve sam zglasi. Katarina Težak, Soudan, Minn., P. O. Box 700.	3t
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Telefon Soutk Chicago 705. SOBA 217, 92M COMMERCIAL AV.
Popravljamo	Delo jamčimo.
kupljene pri nas ureujemo brezplačne NAJBOLJŠI
$2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
N. W. Phone 825 Chicago Phone 2502
John Verderber
STARA GOSTILNA Dvorano v najem Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike.
MIH. TERDICH, vodja.
203 Ruby St. JOLIET, III.
POZORI
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrezite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIC,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.