ONE FINALE 8. SEZ Minoritski M Minorit nnoritski ori r tski sa ssamostan 18. avgusta 2022 ob 18.00 torek, 16. 8. 2022 www.otrocipojejo.si Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 1 Aktualno Podlehnik z Skledar dviga roke od ribnika  Stran 2 Letnik LXXV z št. 63 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, 16. avgusta 2022 Podravje Ptuj z Občina ponudila 25.000 evrov odškodnin zaradi gradnje Stare steklarske Slovenija, Podravje z Državni milijoni za super volilno leto Volitve so lepa priložnost za zaslužek V letošnjem super volilnem letu, ko bodo volišča po aprilskih volitvah v državni zbor še dvakrat odprla vrata, bo iz državnega proračuna porabljenih od 15 do 20 milijonov evrov. Kakšni pa so zaslužki predsednikov, tajnikov in članov občinskih volilnih komisij? Več na strani 3.  Stran 4 Gospodarstvo Igralništvo z V Mond se vračajo tako Avstrijci kot Slovenci  Stran 5 Podravje Kidričevo z Park mladosti ali Park žalosti?  Stran 6 Kmetijstvo Slovenija z Vračila trošarine od 2023 ne bo več  Stran 7 Ljudje in dogodki Gorišnica z 80.000 evrov za ohranitev avtohtonih želv torkova izdaja  Stran 11 Foto: ČG Ptuj z Podravje z Svojci odrezani od pacientov, zdravniki nedosegljivi po telefonu Število velikih družin v zadnjih letih spet narašča 53  Stran 3 Minoritski samostan 19. avgusta 2022, ob 19.30 21. avgusta 2022, ob 18.00  Strani 8 in 9 3RVDPH]QLYHĀHU 12 EUR Skupna - dvojna YVWRSQLFD(85 Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 16. avgusta 2022 Podlehnik z Saga o lastništvu in upravljanju ribnika Podlehnik vendarle pred koncem Skledar dviga roke od ribnika, novemu najemniku želi vse lepo Kjer ni tožnika, ni sodnika, pravijo. Tako velja tudi za zgodbo ribnika Podlehnik in prodaje dovolilnic za ribarjenje. Dolgoletni upravljavec ribnika Stanislav Skledar oz. njegovo podjetje Dis Benz namreč ne želi pristati na domneve in govorice, da dovolilnice za športni ribolov prodaja brez zakonske podlage, torej na črno. Priznava, da potrebnega vodnega dovoljenja direkcije za vode res nima, a le zato, pravi Skledar, ker mu občina ne želi podati soglasja, župan Sebastian Toplak temu ne oporeka. Še vedno pa to ne spremeni dejstva, da zakonske podlage za prodajo dovolilnic za ribolov res ni. Slovenski pravni red pozna dve obliki ribolovnih dovolilnic, in sicer ene izdajajo ribiške družine, ki jim je država podelila koncesijo za določen ribiški okoliš, pravico prodajati ribolovne dovolilnice pa ima tudi imetnik vodnega dovoljenja za izvajanje športnega ribolova v komercialnem ribniku. Vodno dovoljenje za ribnik oz. akumulacijo Dežno je letos januarja pridobila občina, izteče se konec leta 2051, ob tem pa je pridobila še dovoljenje za pomol in plavajoči pomol. Direkcija je sicer prejela več vlog za izdajo vodnega dovoljenja za izvajanje športnega ribolova, vendar podatkov o prosilcih zaradi varstva osebnih podatkov niso mogli posredovati. Dejali pa so, da v zadnjih desetih letih vodno dovoljenje za ribnik Podlehnik ni bilo nikomur izdano. A zadeva je še nekoliko bolj zapletena. Zemljišče ribnika je v lasti občine, občina ima sedaj tudi vodno dovoljenje za upravljanje ribnika, voda je seveda od države, ribe pa so Skledarjeve, saj je ribnik upravljal po pogodbi z ribiško družino od leta 1992 do 2012. »Moje podjetje ima registrirano dejavnost športnega ribolova, vsako letos preko sistema Volos sporočam tudi stanje rib, v rednem kontaktu sem z vsemi državnimi inštitucijami, tako da očitke o nezakonitem ravnanju ali delovanju ostro zavračam. Izrazil sem tudi željo, da občina koncesijo za upravljanje in s tem dovoljenje izda meni oz. mojemu podjetju ter nečaku.« Podjetje Dis Benz ni med izbirami občine Občina ne namerava prodajati dovolilnic ali upravljati ribnika, zato že išče nekoga, ki mu bo predala koncesijo. »Dogovarjamo se z Ribiško družino Ptuj in upravljavcem ribnika v Hočah,« je zaupal župan. Podjetja Dis Benz ali Skledarja torej ni med temi potencial- Foto: Mojca Vtič Gostišče od septembra lani vodi gostinec Dejan Svenšek, nepremičnina pa je v lasti podjetja Dis Benz, ki namerava gostišče prodati. Foto: Marko Vindiš Ribnik Podlehnik oz. akumulacija Dežno je bila zgrajena v 70. letih prejšnjega stoletja za potrebe turizma, rekreacije, namakanja kmetijskih površin in zmanjševanja konice poplavnega vala. nimi upravljavci, še več, občina in Skledar sta podpisala pogodbo, da do novembra izlovi ribe iz ribnika, za to možnost pa je Skledar plačal tudi 750 evrov odškodnine občini. Sprašuje se, zakaj mu občina ne ponudi odkupa rib in prizna vloženega truda. Po njegovi oceni naj bi bilo v ribniku dobrih deset ton rib, kar ob ceni šest evrov za kilogram ribe, pravi Skledar, znaša več kot 60.000 evrov. Spomnil je tudi na ureditev poti okoli ribnika, ki je bila pred njegovim posegom in delom bolj podobna kozji poti, kot se je izrazil. Župan Podlehnika na Skledarjev predlog odgovarja, da ne bo namenjal denarja občanov za nekaj, kar je težko dokazljivo. »Nikjer nimamo zanesljivega dokaza, da je v ribniku res deset ton rib,« je dejal, priznal pa, da je Skledar v minulih letih uredil okolico ribnika. Skledar nadalje pravi, da je del zemljišča v ribniku tudi njegov. Tudi to drži, za zdaj, dodaja župan. Namreč opravljene so bile odmere, zamenjave zemljišč, a postopek še ni končan, saj ga geodetska uprava še ni končala. Računi brez krčmarja in razprtije okrnile ugled ribnika Haloški biser - ribnik Podlehnik – se že nekaj časa ne blešči, kot se je pred desetletji. Razprtije, zamere, računi brez krčmarja, obtoževanje v medijih pa blesk ribniku samo še odvzemajo. Da bi gostišče in območje ven- darle kdaj prišlo na pota stare slave, si sedaj prizadeva gostinec Dejan Svenšek, ki je gostišče lani prevzel v najem od Skledarjevega podjetja Dis Benz, a se mu letos oktobra izteče pogodba, načrte o oživitvi ribnika pa ima tudi občina, toda prvi pogoj je ureditev dovoljenj in lastništva. Če gre verjeti besedam Skledarja, bo storjen korak v tej smeri: »Podjetje Dis-Benz bo do konca novembra izpraznilo ribnik in ribe odprodalo. Od mene vse lepe želje novemu najemniku. Moja želja je, da se neha pisati o tej temi in o meni. S temi besedami končujem moj trud, 30 let brezplačnega dela na ribniku ter finančnega osebnega vlaganja.« Mojca Vtič Podravje, Ptuj z Izbrana nova – bojda primernejša – lokacija Del glasbene šole se seli v Puhovo ulico Zaposleni in vodstvo Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj so izrazili kar nekaj pomislekov okrog primernosti prvotno predlagane lokacije za selitev dela dejavnosti z Vičave na Osojnikovo 3. Kljub temu je bila po zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja sprejeta odločitev, da se za potrebe mladih glasbenikov omenjeni prostori preuredijo in najamejo. Tik pred zdajci pa sprememba. Izbrali so novo lokacijo, v Puhovi ulici 6, kjer je doslej delovala uprava Vrtca Ptuj. Problem iskanja primernih prostorov ni ptujski, pač pa regijski. Za iskanje rešitve je pristojnih vseh 11 občin ustanoviteljic Glasbene šole Karola Pahorja. Dolga leta so župani dobro vedeli, da bodo morali ugrizniti v to kislo jabolko. Dejstvo, da je Šolski center Ptuj kot upravi- Ravnatelj: »Potrebujemo trajno rešitev« Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja, pravi, da je nova lokacija v Puhovi ulici boljša od Foto: ČG predlagane na Osojnikovi cesti: »Ni pa to trajna rešitev. Tudi stanje objekta v Dravski ulici je slabo. Šola si zasluži primeren objekt za svoje delovanje, da bomo lahko vsi pod eno streho.« Glede na razmere je Petek z izbrano rešitvijo dokaj zadovoljen, stavba je dovolj velika, saj meri 470 m², kar je enkrat več, kot so jih imeli na Vičavi: »Je pa dva kilometra oddaljena od matične stavbe, kar bo predvsem za starše predstavljalo logistični izziv.« Dogovori tečejo v smeri, da bo od centra mesta do Puhove v popoldanskih urah pogosteje vozil mestni avtobus. Kakšne obsežne prenove prostorov ne načrtujejo, nekaj učilnic bodo le zvočno izolirali. Dženana Kmetec telj stavbe na Vičavi, kjer so doslej delovali mladi glasbeniki, pogodbo prekinil, jih je stisnilo v kot in prisililo v iskanje rešitev. A tudi najnovejša bo le začasna. Šola namreč nujno potrebuje stalne, dovolj velike in zračne prostore, da bodo vsi mladi glasbeniki lahko pod eno streho. Od 1. septembra naprej bodo v Dravski ulici, kjer je sedež šole, in v Puhovi ulici, od koder se je to poletje preselila Uprava Vrtca Ptuj. Eden glavnih razlogov za to, da so se odločili za izselitev, naj bi bila visoka najemnina. A v novih prostorih bo ta še višja, kot bi bila na Osojnikovi. Je pa razlika v tem, da bodo poslej strošek najema krile vse občine soustanoviteljice glasbene šole in ne le MO Ptuj. Najemnina 100-odstotno višja kot na Osojnikovi Tako poceni najema, kot so ga imeli na Vičavi, ni možno pričakovati nikjer. 150 evrov mesečno je Glasbena šola plačevala državi za najem omenjene stavbe, ki je Foto: ČG Doslej je v tej stavbi delovala uprava Vrtca Ptuj, od 1. septembra naprej bodo prostori namenjeni mladim glasbenikom. nekoč bila del vojašnice. Na Osojnikovi cesti bi strošek najemnine mesečno znašal 1.500 evrov, v Puhovi ulici bo konkretno višji, 3.000 evrov mesečno, kar je še več, kot so lastniku te stavbe doslej plačevali za delovanje uprave Vrtca (2.650 evrov). Je pa v tem znesku zajet tudi strošek ogrevanja, ki zagotovo ne bo majhen. Občina se je očitno vendarle dobro izpogajala z lastnikom objekta. »Uspelo nam je zagotoviti nadomestne prostore za izvajanje pouka v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Glasbena šola ostaja v Dravski ulici, kjer je tudi sedež šole. Na novo lokacijo, v zgradbo v Puhovo ulico 14, kjer je bila še pred kratkim uprava Vrtca Ptuj, pa se seli le en del dejavnosti, in sicer iz prostorov na Vičavi 1. Mesečna najemnina za Glasbeno šolo bo znašala 3.000 evrov, v najemnino pa je vključeno tudi ogrevanje stavbe in se po deležih učencev razdeli med občine ustanoviteljice,“ so potrdili na ptujski občini. Glede Osojnikove je bilo ves čas veliko pomislekov Pomanjkanje parkirnih mest, dejstvo, da gre za poslovno stavbo, nujno preurejanje in prilagajanje prostorov, zvočno izoliranje ipd. so bili nekateri izmed pomi- slekov, povezanih s predlogom, da se 130 šolarjev (začasno) šola v drugem nadstropju objekta na Osojnikovi 3. Župani Spodnjega Podravja so sicer predlagali različne variante, tudi delno selitev programa v sosednje občine, a je bila večinsko sprejeta odločitev, da šolska glasbena dejavnost v celoti ostane na Ptuju. Mestna občina primernih prostorov za umestitev tolikšnega števila šolajočih se glasbenikov in učiteljev nima. Potencialni dolga leta prazni objekti v Raičevi 2 (rdeča šola) in na Osojnikovi 9 (hostel Kurent) so bili letos prodani. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 16. avgusta 2022 3 Podravje, Ptuj z Svojci odrezani od pacientov, zdravniki nedosegljivi po telefonu Obiski prepovedani, pot do informacij o stanju pacienta pa zelo težka »Štiri dni smo konstantno klicali na interni oddelek ptujske bolnišnice, da bi dobili informacije o zdravstvenem stanju naše babice. Večkrat so nas neprijazno odslovili, brez sočutja in razumevanja, da nas skrbi. Tudi sama delam v zdravstvu, zato takšnega odnosa ne morem razumeti. S podobnimi zgodbami se sploh zdaj v času, ko ni obiskov na tem oddelku, srečuje več svojcev. To enostavno ne more biti sprejemljivo,« pripoveduje Nina, vnukinja zdaj že pokojne Terezije Horvat. Razumevanje in sočutje pri posredovanju informacij je izjemnega pomena Zaradi covid situacije so obiski na internem oddelku prepovedani. Prav zato je ustrezno posredovanje informacij o zdravstvenem stanju pacientov svojcem toliko pomembnejše. Posebej delikatna skupina so tisti, ki sami ne morejo govoriti po telefonu in svojci podatke o njihovem zdravstvenem stanju pridobivajo od tretje osebe. Tak primer so tudi bolniki z demenco. Kdo izmed zaposlenih na internem oddelku ptujske bolnišnice se je svojcem pokojne Terezije oglašal na telefon in z njimi komuniciral neprimerno, naša sogovornica ne ve. Kot pravi, je njen namen zgolj opozoriti tiste, ki delajo na tem in vseh drugih oddelkih, naj bodo sočutni in razumevajoči pri posredovanju informacij: »Ko sem o tem neljubem dogodku nekaj stavkov napisala na svojem Facebook profilu, se je vsul plaz komentarjev. Ljudje s podobnimi izkušnjami so se mi oglašali tudi v zasebnih sporočilih. Nekateri so se obračali tudi na varuha pacientovih pravic. Žalostno je, da smo informacije dobili šele, ko smo jim dejali, da bomo z zgodbo šli v javnost. Sploh ne razumem, da je nekdo, ki dela v zdravstvu, lahko osoren. Ta kader dela z bolnimi, mora imeti sočutje.« Foto: pexels.com V času, ko so obiski na internem oddelku prepovedani, je sploh za svojce pacientov, ki sami niso zmožni govoriti po telefonu, izjemnega pomena, da dobijo ustrezne informacije od zdravniškega osebja. Fotografija je simbolična. Foto: ČG Na internem oddelku SB Ptuj pravijo, da so v hudi kadrovski stiski in preobremenjeni. Predstojnik oddelka Matjaž Brenčič je navedene očitke zavrnil. Trdi, da so na voljo za informiranje, a da je treba vztrajati in klicati večkrat: »Zdravnik sočasno ne more opravljati več telefonskih klicev.« Priznava pa, da imajo hude kadrovske težave in izjemno veliko zasedenost. Čeprav je kapaciteta 65 razpoložljivih postelj, je trenutno hospitaliziranih pet pacientov več. 87-letna Terezija Horvat je bila v Splošno bolnišnico Ptuj sprejeta 1. avgusta letos. Hospitalizirana je bila zaradi uroinfekta, že leta pa je bolehala za demenco. »Več dni nismo vedeli, kakšno je njeno zdravstveno stanje. Obiski so prepovedani, zato nismo mogli k njej. Mama in teta sta klicali vsak dan, a so ju odslavljali brez informacij. Boli, ko ne veš, kako je tvoj svojec. Tako direktorju kot strokovnemu direktorju sem napisala mail in ju obvestila o tem, kaj se dogaja, zagrozila sem tudi z objavo zgodbe v javnosti. Nato se je zgodil preobrat. V četrtek, 4. avgusta, nam je po telefonu uspelo priklicati zdravnika, ki je povedal, da je babica bolje. Dan kasneje je umrla. Nismo imeli možnosti niti, da se poslovimo od nje,« je ogorčena vnukinja pokojne Terezije. Bolnišnica: »Treba je vztrajati, zdravnik se lahko pogovarja samo z eno osebo« Na internem oddelku ptujske bolnišnice so očitke, da so nedostopni za informacije, zavrnili. Po telefonu so na voljo vsak delovnik ob 14.15. »Logično je, da se zdravnik, ki daje informacije, naenkrat lahko pogovarja po telefonu samo z eno osebo, pogosto pa jih kliče več hkrati. Treba je vztrajati in klicati večkrat. Najverjetneje je na ta način tudi prišlo do težav s posredovanjem informacij svojcem v zvezi z omenjeno že pokojno Terezijo Horvat,« pravi predstojnik Matjaž Brenčič. Ob tem opozarja, da so trenutno na oddelku v hudi kadrovski stiski in preobremenjeni: »Imamo 70 hospitaliziranih pacientov ob razpoložljivih 65 posteljah.« Svojci pokojne sicer odgovarjajo, da so sledili tem navodilom, klicali zelo velikokrat in poskušali priti do informacij, a zmeraj neuspešno. Uradno sicer trenutno zaradi epidemiološke situacije obiski niso dovoljeni, v primeru težje bolnih pa jih z dovoljenjem sobnega zdravnika ali predstojnika dovolijo najožjim svojcem. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje z Državni milijoni za super volilno leto Volitve so lepa priložnost za zaslužek Demokracija zahteva svoj denarni davek, dobesedno, kajti tudi volitve stanejo. V letošnjem super volilnem letu, ko bodo volišča po aprilskih volitvah v državni zbor še dvakrat odprla vrata, bo iz državnega proračuna porabljenih od 15 do 20 milijonov evrov za omogočanje volilne pravice, ki naj bi bila najpomembnejša politična pravica državljanov in državljank. Super volilno leto se nadaljuje. Po burnih državnozborskih volitvah bomo državljani oktobra ponovno poklicani na volišča, da opravimo svojo državljansko dolžnost, to je oddaja glasu za novega predsednika ali predsednico države. Super volilno leto pa se bo zaključilo z volitvami v občinske svete in z županskimi volitvami. Občine za slednje že sestavljajo ali so že sestavile občinske volilne komisije, ki skrbijo za zakonitost volitev. Občinska volilna komisija potrjuje posamične kandidature oz. liste kandidatov ter sestavlja njihove sezname, določa volišča, imenuje volilne odbore, ugotavlja in razglasi rezultate … Imenuje se za štiri leta, poleg rednih lokalnih volitev ima tudi naloge v primeru predčasnih lokalnih volitev in morebitnih občinskih referendumov. V Makolah so jo imenovali letos maja, z iskanjem primernih kandidatov pa nimajo težav, pravi direktor občinske uprave Igor Erker. Predsednik in tajnik komisije prejmeta krepko več od minimalne plače Zakon o lokalnih volitvah namreč veleva, da se predsednik volilne komisije in njegov namestnik imenujeta izmed sodnikov ali drugih diplomiranih pravnikov. Seveda so člani volilne komisije za svoje delo tudi denarno nagrajeni. V Makolah na primer velja, da predsednik in tajnik občinske volilne komisije prejmeta enkraten znesek, ki je enak 50 % osnovne mesečne plače župana v občini, namestnika predsednika in tajnika prejmeta 80 % zneska, ki ga prejme predsednik, člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki pa 20 % plačila predsedniku. Konkretno to pomeni, da sta predsednik in tajnik upravičena do dobrih 900 evrov, namestnika predsednika in tajnika bosta prejela nekaj več kot 700 evrov, člani in namestniki članov pa okrog 180 evrov. Ta izračun ne velja za vse občine, saj je plačilo odvisno od plače župana, ta pa je odvisna od števila prebivalcev. Plačilo za člane volilnih odborov: dobrih osem evrov na uro Za opravljeno delo, to pomeni šesturno prisotnost na volilnem mestu in štetje glasov, so nagrajeni tudi člani volilnih odborov, teh je šest. Član volilnega odbora prejme 50,08 evra, predsednik slabih 10 evrov več. Na aprilskih državnozborskih volitvah je bil ta znesek višji zaradi t. i. covid dodatka, in sicer so prejeli 73,98 evra, na zadnjih volitvah pred štirimi leti pa so bili nagrajeni z okrog 45 evri. Na aprilskih volitvah v državni zbor je bilo približno 3.200 volilnih odborov, za volitve predsednika republike volilni odbori še niso imenovani, prav tako ne za redne lokalne Foto: Sta/M24 Za predsedniške volitve je predvidenih od pet do osem milijonov evrov, lokalne volitve pa so že pred štirimi leti državni proračun stale 6,5 milijona evrov. volitve, zato tudi ni znano njihovo število. Pred štirimi leti je bilo za redne lokalne volitve vzpostavljenih 3.252 volišč, v katerih je sodelovalo okoli 20.000 oseb. »Natančno število volilnih odborov za redne lokalne volitve, ki bodo 20. novembra, bo znano sredi septembra, ko bodo občinske volilne komisije določile volišča.« Povprečen strošek na volivca okrog šest evrov Stroški volilnih odborov so tudi največji strošek volitev, sledijo materialni stroški, stroški poštnih in kurirskih storitev, tisk, stroški informacijske podpore, opreme volišč, plačilo stroškov Državne volilne komisije … Leta 2017 so bili stroški volitev za predsednika republike 5,23 milijona evrov, saj je bil predsednik Borut Pahor izvoljen že v prvem krogu. Letošnja finančna ocena je višja, in sicer okrog 7,8 milijona evrov (5,3 milijona za prvi krog in 2,5 milijona za drugi krog). »Če bi bili zaradi morebitne epidemije koronavirusa sprejeti dodatki za delo volilnih odborov in posebni zaščitni ukrepi, bi se ta strošek povišal na približno 8,53 milijona evrov,« so dodali na Državni volilni komisiji. Skupni stroški rednih lokalnih volitev vseh občin v letu 2018 so znašali 6,5 milijona evra (toliko bo stal tudi urgentni center na Ptuju), od tega je bil največji strošek volitev plačilo volilnih organov (občinske volilne komisije in volilni odbori na voliščih) 3,7 milijona evrov, povprečni strošek na volilnega upravičenca pa je znašal šest evrov, so s podatki postregli na ministrstvu za javno upravo. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 16. avgusta 2022 Ptuj z Gradbena dela tečejo po planu Ptuj z Odškodnina za slabše poslovanje zaradi gradnje Stare steklarske Nova vežica končana novembra Občina ponudila 25.000 evrov, prispeli le dve vlogi Februarja letos so začeli rušitvena dela starega poslovilnega objekta na novem rogozniškem pokopališču. Trenutno izvajajo strojne in elektro inštalacije ter polagajo estrihe. Novo vežico naj bi namenu predali v prvi polovici novembra, morda celo prej. Foto: ČG V teku sta izvedba strojnih in elektro inštalacij ter polaganje estrihov. Vrsto let se je začetek gradnje nove vežice na največjem ptujskem pokopališču nerazumljivo prestavljal v prihodnost. Kljub (javnemu) konsenzu in zavedanju politike, da je to potrebna investicija, jim denarja za obnovo oziroma gradnjo nikakor ni uspelo zagotoviti. Številni mestni svetniki so leta glasno opozarjali in zahtevali, da se ta investicija prioritetno uvrsti med načrtovane projekte, a brezuspešno. Do lani, ko jim je v proračunu za letos vendarle uspelo zagotoviti milijon evrov občinskih sredstev. Kljub porodnim krčem, previsokim ponudbam gradbenikov in podražitvam so stroje vendarle pognali. V začetku leta so začeli rušiti staro vežico, takoj za tem pa graditi nadomestni objekt, ki bo bistveno sodobnejši in bolj funkcionalen. Pomisleke, da dela ne bodo končana pravočasno, na ptujski občini zavračajo in trdijo, da imajo zagotovilo izvajalca, da bodo zaključili v roku treh mesecev: »Napredovanje del pri gradnji poslovilnega objekta na novem rogozniškem pokopališču je v skladu s potrjenim terminskim planom izvajalca. Trenutno izvajajo grobe strojne in elektro inštalacije, po celotnem objektu poteka izdelava estrihov. Dela bodo dokončana v pogodbenem roku, ki je določen v prvi polovici novembra.« Kolikšna bo končna vrednost naložbe? Podražitve (tudi) v gradbeništvu bi se lahko poznale tudi na tem projektu. Na občini so potrdili, da so prejeli najavo zahtevka za povišanje cene gradbenih del, samega zahtevka še nimajo: »V tem trenutku še nimamo informacij o višini.« Vztrajajo pa, da se bo končna vrednost gradnje gibala v okviru zagotovljenih sredstev investicije, torej enega milijona evrov. Razlika v spremembi cene materiala do 10 % je riziko izvajalca, delež nad to vrednostjo prevzame naročnik oziroma investitor, torej občina. Gradbena dela izvaja podjetje MZ gradbeništvo, pogodbena vrednost pa znaša 881.000 evrov (brez DDV). V ta znesek so zajeta rušitvena dela obstoječega objekta vežice, novogradnja z izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, zunanja ureditev okolice objekta. Nov objekt vežice bo meril 20 x 25 metrov, prostoren bo tudi prepotreben nadstrešek, in sicer 20 x 10 metrov. Dženana Kmetec Starše z Finančna pomoč občine za mlade Za dijake 35.000 evrov Občina Starše že vrsto lep razpisuje žepnine za dijake in dijakinje. V lanskem šolskem letu so za ta namen porabili okoli 3.480 evrov na mesec oz. 34.800 v desetih mesecih. Dijaki namreč žepnino prejemajo za obdobje od 1. septembra do 24. junija. Foto: Pexels.com Lani je žepnino prejemalo 116 dijakov Žepnina starške občine znaša 30 evrov na mesec, lani pa jo je prejemalo kar 116 dijakov. Prejmejo jo lahko vsi, ki pravočasno pošljejo vlogo in izpolnjujejo zahtevane pogoje. Kot je zapisano v aktualnem razpisu za šolsko leto 2022/23, je treba vlogo poslati najkasneje do srede, 31. avgusta 2022. Do žepnine so upravičeni dijaki, ki imajo stalno prebivališče v občini Starše, se redno šolajo doma ali v tujini in so prvič vpisani v letnik. Imeti morajo status dijaka, hkrati pa morajo aktivno sodelovati v enem od domačih društev. To je treba dokazati tudi s potrdilom katerega izmed društev. Na ta način občina spodbuja tudi aktivno sodelovanje mladih v lokalni skupnosti. Občina izplačuje žepnine najkasneje do 20. v mesecu za tekoči mesec na transakcijski račun posameznega dijaka oziroma dijakinje. Do konca meseca pa bodo na spletni strani občine objavili še razpis za dodelitev štipendij za študente. V lanskem šolskem letu so jih razpisali 30. EK Vsaka obsežna investicija, ki se zavleče v daljše časovno obdobje, terja veliko prilagajanja tako bližnjih stanovalcev kot podjetnikov. Urejanje Stare steklarske, sosednjih ulic in Vrazovega trga je ena takih. Da bi ponudnikom, ki delujejo v tem delu mesta, vsaj malo olajšali situacijo, so na ptujski občini pripravili razpis in zagotovili sredstva za odškodnine zaradi izgubljenega dobička. Izkazan interes za pridobitev sredstev je bil majhen, precej omejeno pa je bilo tudi določeno območje delovanja upravičencev. Tako kot v primeru gradnje mestne tržnice, ki je trajala krepko več kot leto dni, so se na ptujski občini tudi tokrat odločili pomagati ponudnikom, ki delujejo v neposredni bližini območja gradnje. Revitalizacija Stare steklarske je največji projekt zadnjih nekaj let, vreden skoraj pet milijonov evrov. Obenem je tudi časovno najdaljši, saj zajema veliko območje. Gradbena dela so začeli lani poleti, dokončana bodo predvidoma do izteka tega leta. Razpoložljiva sredstva bodo najbrž vseeno porabili Do konca leta naj bi zaključili gradbena dela. Na javni razpis za denarno nadomestilo zaradi škode, ki je nastala kot posledica izgubljenega dobička ob izvedbi projekta revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami, sta prispeli le dve vlogi. Rok za oddajo se je iztekel 22. julija, odpirali so jih prejšnji teden. »Trenutno smo v fazi ocenjevanja vlog na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji, pri čemer smo vla- gatelja pozvali k dodatnim dokazilom o višini posameznih postavk. Koliko bo znašal najmanjši in najvišji znesek, ta trenutek še ne moremo sporočiti, ker bo ocenjevanje zaključeno po pridobitvi dodatnih dokazil, verjetno pa bodo porabljena vsa razpoložljiva sredstva,« so pojasnili na ptujski občini. V ta namen so v proračunu zagotovili 25.000 evrov, kar je 5.000 evrov več, kot so za odškodnine prispevali v času gradnje tržnice. Foto: ČG Nadomestilo bodo izplačali upravičenim vlagateljem, gospodarskim subjektom zaradi omejitev, ki so vplivale na poslovanje v času bistvenih omejitev in zapor. Nekaterim je bilo prav zaradi te naložbe omejeno ali celo popolnoma onemogočeno delovanje. Na občini so določili tudi obdobje oškodovanja, od oktobra lani do sredine julija letos. Prijavitelji pa morajo škodo oziroma izpad prihodkov dokazati, višina nadomestila bo izračunana kot razlika med predvidenimi in realiziranimi prihodki. Vplivno območje je bilo v razpisu jasno določeno, kar pomeni, da so se lahko prijavili le tisti, ki delujejo v neposredni bližini gradnje. Gre za Jadransko ulico, del Aškerčeve in Vrazov trg. Podatki o tem, kdo sta prijavitelja in kako bodo razdeljena razpoložljiva sredstva, za zdaj še niso znani, postopek namreč še vedno ni končan. Dženana Kmetec Slovenske gorice z Dražji vrtec v Cerkvenjaku, gotovo mu bodo sledili še drugi Najdražja sta trnovski in destrniški vrtec Cerkvenjaški svetniki so na dopisni seji kot posledico rasti življenjskih stroškov potrdili višje ekonomske cene vrtca. Za prvo starostno obdobje bo polna cena vrtca s 1. septembrom višja za 3,73, za drugo pa za 1,87 evra, kar je, kot pravi ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirko Žmavc, povišanje, s katerim zgolj usklajujejo dejanske stroške in število otrok v oddelkih. Ekonomske cene za kombinirani oddelek niso oblikovali, saj ga bodo z novim šolskim letom glede na starostno strukturo otrok ukinili. »Višjo ceno vrtca bomo seveda predlagali tudi v vitomarškem vrtcu, a še ne vem, kdaj bodo o tem govorili andraški svetniki. Nobene podražitve niso nikdar simpatični ukrepi, a dejstvo je, da stroške moramo pokriti. Višja cena je pravzaprav logična posledica vsega, kar se trenutno dogaja, dvignili pa smo jo res minimalno. V primerjavi s sosednjimi občinami smo še zmeraj nekje v sredini, če ne celo malce pod njo.« Foto: SD Vrtec v Trnovski vasi je med desetimi slovenjegoriškimi vrtci najdražji. V Lenartu računajo najmanj Iz priložene tabele so razvidne aktualne ekonomske cene vrtcev v desetih občinah v Slovenskih goricah. Večina cen je v veljavi od začetka lanskega šolskega leta, od začetka marca oziroma maja 2021 pa so nespremenjene v Svetem Ju- riju ob Ščavnici oziroma v Benediktu. Na Destrniku in v Trnovski vasi so trenutne cene vrtca svetniki sprejeli s 1. januarjem letos. Rast življenjskih stroškov in kriza, ki obeta še višjo inflacijo, bosta gotovo vzrok za nove podražitve slovenjegoriških vrtcev, ki bodo tako sledili Cerkvenjaku in, kot napovedano, Svetemu Andražu. Veljavna ekonomska cena v slovenjegoriških vrtcih, v evrih Občina Benedikt (1. 5. 2021) 1. starostno obdobje 517,87 2. starostno obdobje 375,87 Kombinirani oddelek / Cerkvenjak (1. 9. 2021) (1. 9. 2022) 438,19 441,92 351,41 353,28 356,48 / Destrnik (1. 1. 2022) Lenart (1. 9. 2021) Sveta Ana (1. 9. 2021) Sveti Andraž (1. 9. 2021) Sveti Jurij v Slov. goricah (1. 1. 2021) Sveti Jurij ob Ščavnici (1. 3. 2021) Sveta Trojica (1. 9. 2021) Trnovska vas (1. 1. 2022) 535,60 420,39 425,02 459,05 470,00 474,12 490,00 536,11 383,80 321,15 359,88 395,80 370,00 363,67 370,00 384,00 434,53 357,33 403,94 / 390,00 / 390,00 432,03 Vir: Občine Če primerjamo veljavne ekonomske cene vrtcev v Slovenskih goricah, ugotovimo, da so te za prvo starostno obdobje najvišje v Trnovski vasi (536,11 €) in na Destrniku (535,60 €), najnižje pa v Lenartu (420,39 €) in Sveti Ani (425,02 €), kar pomeni razpon skoraj 116 evrov. Razlika med najvišjo in najnižjo ceno za drugo starostno obdobje znaša slabih 75 evrov, in sicer je s 395,80 evra najvišja v vrtcu v Vitomarcih (občina Sveti Andraž), sledita mu vrtca v Trnovski vasi (384,00 €) in na Destrniku (383,80 €), daleč najnižja pa je znova v Lenartu, kjer znaša 321,15 evra. Dobrih 77 evrov je razlike med najvišjo ekonomsko ceno za kombinirani oddelek vrtca; tudi tu sta najdražja destrniški (434,53 €) in trnovski (432,03 €), medtem ko je najcenejši trenutno še v Cerkvenjaku (356,48 €), sledi pa kombinirani oddelek v lenarškem vrtcu (357,33 €). Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podjetništvo torek z 16. avgusta 2022 5 Podravje z Igralništvo je preživelo težke čase, a se že postavlja na noge Majšperk z Čakajoč na internetno mrežo V Mond se vračajo tako Avstrijci kot Slovenci Sestržani že z optiko, Rune še izbira izvajalca Hitove igralnice, med katerimi je tudi šentiljski Mond, so bile, tako kot vse v panogi, v dveh letih epidemije večinoma zaprte. Zaposleni so bili zato na čakanju, njihovo število pa so v tem času zmanjšali za več kot sto. Podjetje Rune, ki že leta obljublja in napoveduje izgradnjo optičnega omrežja v Halozah in okolici, je sporočilo, da bodo izvajalca za izgradnjo optike v občinah Majšperk, Makole, Poljčane, Rogatec, Slovenska Bistrica, Videm, Žetale … izbrali še ta mesec. Gradbena dela pa se bodo predvidoma začela konec poletja. Sreča v nesreči je bila po besedah predsednika uprave Tomaža Repinca v dejstvu, da družba pred krizo ni bila več močno zadolžena, saj bi se sicer zanjo vse drugače končalo. »Leta 2008, na primer, ko smo bili na vrhuncu zadolženosti, je ne bi tako odnesli.« Ohranili večino zaposlenih Kljub temu da število obiskov še ni doseglo ravni predkoronskega leta 2019, je letošnje poslovanje, kot so nam povedali v Hitu, stabilno. »Beležimo dober obisk, zlasti naših zvestih in rednih gostov. Z njimi smo ves čas, ko so bile Hitove enote zaradi epidemije zaprte, ostajali v stiku preko različnih komunikacijskih kanalov, in prav ti gostje so se po odprtju kmalu začeli vračati; zatem pa postopoma tudi drugi, predvsem dnevni obiskovalci. Med gosti novogoriških igralnic tako kot doslej prevladujejo Italijani, v Kranjski Gori največ obiskov ustvarijo Avstrijci in nato Italijani. Tudi v igralnici Mond v Šentilju v veliki meri prednjačijo Avstrijci, sledijo jim Slovenci, beležimo pa tudi precej tranzitnih gostov.« Večjega odpuščanja ni bilo, kar so reševali tudi z državno pomočjo, torej nadomestili za čakanje na delo in skrajšanim delovnim časom, zato so ponosni, da jim je uspelo ohraniti večino zaposlenih s pogodbami za nedoločen čas. Foto: Občina Majšperk Podjetje Rune Enia leta napovedovalo začetek gradnje optičnega omrežja, Telemach prišel in zgradil. Foto: HIT V igralnici Mond v Šentilju imajo največ stalnih obiskovalcev iz Avstrije in Slovenije ter tranzitnih gostov. Grožnja s stavko »Obdobje, ki so ga zaznamovale omejitve in zaprtje, smo izkoristili za nadgradnjo in izboljšave informacijskih sistemov, digitalizacijo in optimizacijo delovnih procesov, v nekaterih enotah pa tudi za prenovo ambienta. Tako smo v Mondu prenovili igralnico na prostem. V okviru rednih posodobitev na področju ponudbe iger pa pravkar v vseh naših igralnicah po Sloveniji, tudi v centru Mond, nameščamo več novih najsodobnejših igralnih avtomatov, ki prinašajo še bolj pester nabor progresivnih, bonus Prihodki iz naslova koncesije od posebnih iger na srečo Leto 2017 2018 2019 2020 2021 Prihodek od koncesije (v EUR) 1.622.429,36 1.886.830,38 2.164.720,32 1.298.857,83 1.054.630,96 Foto: Pexels.com V Mariboru kmalu še en igralni salon Mariborski mestni svetniki so dali zeleno luč družbi Casino Lent za opravljanje igralniške dejavnosti v kino kompleksu Maribox in tako lastniku objekta odprli pot za uresničitev načrta, da v njem postavi prestižen in največji igralni salon z igrami na srečo v mestu. Investicija je ocenjena na štiri milijone evrov, prinesla pa naj bi 17 novih delovnih mest. Kot je znano, je v Mariboru na glavni avtobusni postaji že igralni salon Casino Admiral s 85 igralnimi mesti, Mariboxov pa naj bi jih imel 200. »Kdaj bodo stekla dela po posameznih občinah in naseljih v sklopu projekta, bomo vedeli, ko bo znan terminski načrt, ki ga pripravi izvajalec del,« so še sporočili iz podjetja Rune Enia, čeprav naj bi bilo te dni vsaj vozlišče v Stopercah že v delu. Prav tako bolj točnih informacij ni mogoče najti na njihovi spletni strani, kjer je še vedno le zapisano, da je tam izgradnja priključkov predvidena v roku treh let. Med tem pa je na presenečenje mnogih gradnjo optičnega omrežja na območju Majšperka, natančneje v Sestržah, začelo podjetje Telemach, ki je konec lanskega leta prevzelo lokalnega ponudnika Ario. Med uporabniki storitev Arie je bilo tudi več prebivalcev Sestrž pri Majšperku, ki pa so v začetku leta od Telemacha prejeli obvestilo, da lahko od pogodbe odstopijo ali sklenejo pogodbe z njimi. A številni so razočarani ugotovili, da sodelovanje s Telemachom pomeni, namestitev dodatnega krožnika na pročelje hiš. Tej misli so se mnogi uprli. Sedaj je omenjeno podjetje začelo gradnjo optičnega omrežja. »Zakaj so začeli, ne upam ugibati, enostavno so se pojavili in zaprosili za dovoljenje, da izkopljejo jarek in položijo optično omrežje,« je dejal svetnik Zlatko Žnidar. Iz družbe Telemach so odgovorili, da skušajo čim več gospodinjstvom zagotavljati svoje storitve. »V skladu s tem smo se tudi odločili za nakup in nadgradnjo omrežja Arie v Majšperku. Začeli smo v naselju Sestrže, pomikamo pa se proti naseljem Medvedce, Podlože in Savinsko. Prvi priklop načrtujemo predvidoma jeseni.« Njihovo omrežje ni odprtega tipa, kar pomeni, da optična vlakna prenašajo zgolj signale podjetja Telemach. Stroškov priklopa uporabnikom ne bodo zaračunavali. Nasprotno je pri omrežju Rune, kjer imajo uporabniki možnost izbire med operaterji. Strošek izgradnje priključka v okviru Rune omrežja je 150 evrov, res pa je, da so se štirje največji ponudniki storitev v Sloveniji – Telekom, A1, Telemach in T2 odločili, da nase prevzamejo plačilo priključka ob podpisu pogodbe z njimi. Mojca Vtič Vir: Občina Šentilj Občina Šentilj ob milijon evrov Mondovo zaprtje med epidemijo je močno vplivalo tudi na proračun občine Šentilj, ki ji pripadajo prihodki od koncesije za posebne igre na srečo. »Od rekordnega predkoronskega leta 2019, ko smo prejeli več kot dva milijona evrov iz tega naslova, se je ta znesek lani več kot prepolovil,« je povedal šentiljski župan Štefan Žvab. Kot je razvidno iz priložene tabele, je občina Šentilj od Mondovega kolača leta 2017 prejela dobrega 1,6 milijona evrov davka, 2018 skoraj 1,9 milijona, 2019 slabega 2,2 milijona, 2020 1,3 milijona, lani pa, kot rečeno, le še milijon evrov. ter drugih atraktivnih iger.« A vse le ni tako gladko steklo, saj zaposleni z omenjenimi spremembami in novostmi očitno niso zadovoljni. Še več, februarja letos so celo zelo resno razmišljali o stavki, ki so jo skupaj prvič združeni napovedali vsi trije sindikati: Sindikat igralniških delavcev Slovenije (SIDS), sindikat Vrba in Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije (Git). Kot je takrat povedal predsednik SIDS Erik Krašna, že dve leti opozarjajo na večje kršitve, diskriminacije in spremenjene Foto: Pexels.com V Mondu so poleg nakupa novih najsodobnejših igralnih avtomatov obnovili igralnico na prostem. pogoje dela, vendar od uprave dobivajo zgolj minimalen ali nikakršen odziv. A do stavke, ki je niso podprli vsi zaposleni, zlasti pa so ji nasprotovali v igralnici v Šentilju, slednjič ni prišlo. Bodo licence odpravljene? Svet igralništva pretresajo tudi napovedane spremembe zakona o igrah na srečo. Pri koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah, naj bi se odpravila večina omejitev, vezanih na lastništvo. Zdaj velja, da so lahko lastniki le država, lokalne skupnosti ter pravne osebe v 100-odstotni lasti države, gospodarske družbe pa le delno in ob vrsti pogojev. V noveli zakona mnogi vidijo »nastavke, ki bi omogočili razkosanje in razprodajo največjega slovenskega igralniškega podjetja Hit iz Nove Gorice«, sporna pa je tudi napovedana odprava zahteve, da je za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo potrebna licenca. S tem bodo spodkopane delavske pravice, opozarjajo sindikati, ukinitev obveze strokovne usposobljenosti delavcev v igralništvu pa bo omogočila njihovo zamenjavo z nestrokovnim kadrom. Senka Dreu Sv. Trojica z Gostilna Vogrin v rokah občine Za lastnika bi hotelirja Občina Sveta Trojica je konec lanskega leta uspešno uveljavila predkupno pravico na javni dražbi za nekdanjo gostilno Vogrin v starem trškem jedru. Foto: SD Občina Sveta Trojica je zdaj tudi uradno lastnica nekdanje gostilne Vogrin na Trojiškem trgu. Kot je znano, je stavba z dvema nadstropjema in mansardo prazna že zadnjih pet let, po smrti lastnika pa se dediči zaradi dolgov niso priglasili za dedovanje, zato je bil sprožen stečajni postopek zapuščine. Na dražbi je občina kompenzirala dolg v znesku 94.000 evrov, ki ga, pojasnjuje župan David Klobasa, brez prevzema objekta ne bi nikdar dobila poplačanega. Kupnina je znašala 119.300 evrov, kar pomeni, da je občina za stavbo plačala še dobrih 25.000 evrov. Prevzem strateško pomembne stavbe na Trojiškem trgu, s katerim občina dobiva tudi možnost večjega odločanja pri nadaljnji usodi trga, se je vlekel kot jara kača, pravzaprav cel županski mandat. Zdaj se bodo lahko lotili iskanja novega lastnika, ki bo stavbi sredi Svete Trojice vdihnil novo vsebino; nobena skrivnost ni, kakšno, saj si na občini v nekdanji gostilni želijo hotel. SD Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje 6 stran 6 torek z 16. avgusta 2022 Kidričevo z Starši pogrešajo igrala za otroke in bolj urejen park Park mladosti ali Park žalosti? „V samem naselju igral skoraj ni, če pa so, so stara vsaj 20 let. Nič se ni naredilo na tem področju. Če je kakšno igralo zaradi dotrajanosti neuporabno, ga občina po izrečenem opozorilu odstrani, še nikoli ga ni nadomestila z novim. Pridite pogledat naš opevani Park mladosti, občina ga mirno lahko preimenuje v Park žalosti,“ so besede ene izmed Kidričank, ki ji pritrjuje kar nekaj staršev, nezadovoljnih z urejenostjo in številom dotrajanih igral v centru občine. V naselju Kidričevo so sicer otroška igrala na štirih lokacijah: v Parku mladosti, Parku generacij (pri Mercatorjevi trgovini), pri šoli in restavraciji Pan. „Občina vsako leto za nabavo igral namenja med 15.000 in 20.000 evrov, obnavljamo jih po celi občini. Toliko igral, kot jih imajo glede na število prebivalcev v naselju Kidričevo, ni v nobenem drugem kraju naše občine. V Parku generacij smo letos namestili novi zip line. V Parku mladosti pa smo eno igralo res odstranili in naročili drugo. Zadnja igrala v Parku mladosti smo nameščali pred osmimi leti, doniral jih je Boxmark. Je pa res, da bi lahko kakšno dodali,« se s povedanim ne strinja župan Anton Leskovar, čeprav v isti sapi priznava, da v Parku mladosti res že dolgo ni bilo novih igral. Razlogi za to so drugačni načrti občine z omenjeno lokacijo. Na lokaciji Parka mladosti načrtovana garažna hiša »Nabavo dodatnih igral smo prijavili tudi za sredstva LAS, rezultate čakamo. Izbrano že imamo novo lokacijo, ki jo bomo začeli opremljati z igrali, in sicer v skladu z urbanistično zasnovo naselja Kidričevo. V današnjem Parku mladosti dolgoročno načrtujemo parkirno hišo, zato na tej lokaciji vsebin ali infrastrukture ne bomo nadgrajevali, temveč bomo začeli slediti novemu načrtu urejanja naselja. Za naslednje leto računamo, da bi zasadili drevored, postopoma bi ob njem začeli urejati otroško igrišče. Tako bi igrala s stare lokacije počasi preselili na novo. Ne bom dejal, da bi v Parku mladosti vse podrli in odstranili, ampak bomo igrala selili. Otroci se lahko Foto: MZ Igrala v Parku mladosti igrajo tudi na igralih pri restavraciji Pan, tako smo dogovorjeni,« je načrte razkril Leskovar. Občani naj želje po igralih sporočijo kar na občino Če si ljudje želijo kakšno specifično igralo oziroma so mnenja, da manjka, jih župan poziva, naj jim to sporočijo na občino: »Dobre ideje bomo brez dvoma podprli. V Kungoti so izpostavili, da je igral premalo in smo postavili dodatna. Letos smo nova igrala nameščali v Šikolah, Pleterjah in Kidričevem.“ Dodal je še, da površine v Parku mladosti niso zanemarjene. „Kosimo redno, koše praznimo enkrat tedensko. Ne bom zanikal, da smo kdaj tudi priča vandalizmu. Sicer je pa v parku postavljena hiška, ki jo koristimo v božično-novoletnem času in bi jo lahko krajani brezplačno najeli za preživljanje prostega časa ali organizacijo piknika, praznovanja rojstnih dni. Pa za to ni interesa. Otroci bi se lahko v tej hiški igrali. Starši naj samo pridejo po ključe na občino, potem je pa treba le za seboj pospraviti.“ MZ Zavrč z Ob meji uspeli ohraniti enega večjih športnih objektov v regiji Športna zelenica vse leto dobro zasedena Ljubitelji športa in rekreacije se postopoma vračajo na športni stadion v Zavrču. Tamkajšnji nogometni šoli, ki je zrasla na pogorišču starega nogometnega kluba, je uspelo ohraniti objekt, na završki zelenici pa redno trenira okoli 70 nogometašev, od tega jih 20 prihaja iz sosednje Hrvaške. Skozi leto se na stadionu zvrsti približno 75 nogometnih tekem, ki iz leta v leto pritegnejo več gledalcev. Kot je pojasnil Sandi Petrovič, strokovni vodja Športnega društva nogometne šole Zavrč, so glavne aktivnosti na stadionu večinoma povezane z nogometom (treningi, tekme), v vedno večjem številu pa prihajajo tudi drugi občani in občanke. Mladi se srečujejo na igrišču za odbojko, družine so na otro- škem igrišču, člani društva upokojencev pa se poslužujejo igrišča za rusko kegljanje. V okviru društva so aktivni člansko moštvo (tretja liga), mladinci (U-19) in kadeti. Njihova želja je, da bi ponovno v društvo pritegnili čim več mladih nogometašev, starih med šest in petnajst let. »Naša največja teža- Radi bi igrišče z umetno travo Športni stadion je v lasti občine Zavrč. Zgradili so ga leta 2015, na tribuni pa je prostora za 1.100 gledalcev. Vodenje na novo ustanovljenega (2016) Športnega društva nogometne šole Zavrč je letos prevzel Nikola Vočanec, ki je to funkcijo prevzel od prvega predsednika in ustanovnega člana Ivice Težaka. Želja trenutnega vodstva je, da bi v prihodnje igrišče ponovno razsvetlili, radi pa bi pridobili tudi igrišče z umetno travo. va je ravno pomanjkanje otrok v občini, zato najmlajše selekcije nimamo. Tistih nekaj posameznikov pošljemo v Cirkulane, kjer je otrok dovolj za oblikovanje ekipe,« je izpostavil predsednik Nikola Vočanec in dodal, da se jim je uspelo v štirih letih prebiti do tretje lige. Se pa bodo v prihodnje trudili, da v njej tudi ostanejo. Stroški vzdrževanja so precejšnji Delovanje društva financirajo s pomočjo občine Zavrč ter donatorjev in sponzorjev. Po besedah Petroviča poslujejo v okviru svojih finančnih zmožnosti, dobrodošel pa je prav vsak evro. Sredstva završke občine namenjajo razvoju mladinskega nogometa in vzdrže- Foto: DNŠ Zavrč Občina Zavrč je ena izmed prvih podeželskih občin s športnim stadionom. Člansko moštvo Zavrča trenutno igra v tretji ligi. vanju objekta. Iz tega fonda krijejo tudi fiksne stroške za ogrevanje, elektriko, vodo …, ki znašajo okoli 2.000 evrov. V zimskih mesecih ogrevajo dve etaži objekta, poleti pa je največji strošek z namakanjem igrišč. Prav tako skrbijo za košnjo vseh površin, čiščenje objekta, vzdržujejo kosilnice – na leto za vse to porabijo okoli 1.000 delovnih ur, ki jih opravijo večinoma člani. »Vse od ustanovitve je naš glavni cilj, da stadion ostane v ponos lokalni skupnosti, pa tudi celotnim Halozam. To je objekt, ki pritegne številne obiskovalce in tudi igralce. Zdaj je tu in prizadevamo si, da ga čim bolje izkoristimo. Znanje imamo, veliko izkušenj in poznanstev smo pridobili v letih, ko smo bili uvrščeni v prvo ligo. V prihodnje si želimo, da bi se v delovanje našega društva aktivno vključilo čim več domačinov, seveda pa bomo zelo veseli večjega števila otrok,« je dodal Petrovič. Estera Korošec Markovci z Urejajo športno infrastrukturo za vse generacije Imajo kar tri »pump tracke« V občini Markovci so v teh dneh asfaltirali še dva t. i. pump track poligona, in sicer v Bukovcih in Prvencih. Prvo tako asfaltirano športno površino so uredili že v lanskem letu v Športnem parku Zabovci. Želja občine je, da bi čim več prebivalcev imelo dostop do različnih rekreativnih površin. Oba nova poligona je zgradilo podjetje Aliansa iz Ljubljane, ki ima 15-letne izkušnje na tem področju. Vrednost obeh investicij je okoli 82.000 evrov. Kot so zapisali, je izvedba »pump tracka« hitra in enostavna. V skladu z veljavno uredbo pa se večina teh objektov uvršča med nezahtevne objekte, za katere je treba pridobiti grad- beno dovoljenje. Na pump track poligonu se lahko izvaja več kot 15 različnih športov, po njih pa se je mogoče voziti tudi z invalidskimi vozički. Na enem objektu lahko zabavo ali priložnost za rekreacijo najdejo prav vsi, od začetnikov na poganjalcih do vrhunskih športnikov. »Vsa sredstva, ki jih namenjamo športnim dejavnostim, so naložba v zdravje naših, še posebej mladih občanov. V vedno bolj stresnih časih je rekreiranje prebivalcev ena najpomembnejših naložb občine,« je izpostavil župan Milan Gabrovec. Odprtje novih poligonov bo v prihodnjih mesecih, saj se morajo površine še utrditi. Za fitnese na prostem 120.000 evrov Markovska občina pa bo letos nadaljevala tudi s postavitvijo fitnesov na prostem, in sicer v vaseh Stojnci, Prvenci, Sobetinci, Strelci in Borovci. Občani imajo trenutno možnost tovrstne rekreacije Foto: Občina Markovci Asfaltiranje poligona v Prvencih ob športno rekreacijskem centru v Zabovcih, športnem igrišču v Bukovcih in ob večnamenskem cen- tru v Novi vasi pri Markovcih. V letu 2020 in 2021 so za postavitev fitnesov na prostem namenili okoli 26.800 evrov, letos pa planirajo nameniti 120.000 evrov. EK Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK stran 7 Kmetijstvo torek z 16. avgusta 2022 7 Slovenija z Spremembe pri obračunavanju trošarine za nafto v kmetijstvu Vračila trošarine od 2023 ne bo, cena nafte bo nižja že ob nakupu Trošarine so pomemben prihodek državnega proračuna, lani so predstavljale 13,2 % javnofinančnih prihodkov države oz. 1,5 milijarde evrov, za državljane pa pomenijo dodaten strošek oz. davek. Vlada je nedavno sklenila, da podaljša obdobje znižanih trošarin za energente, v kmetijski zbornici pa pozdravljajo napoved vlade o 70 % oprostitvi plačila trošarin že ob samem nakupu goriva za kmetijstvo. Na računu za gorivo je navedeno zgolj, koliko 22 % davka smo plačali za poln rezervoar. Cena pa ne razkriva, koliko znaša strošek okoljske dajatve, prispevek za energetsko učinkovitost ali navsezadnje trošarina. Za kmete ta podatek ni nepomemben. Že okrog dve desetletji namreč velja, da lahko kmetje uveljavljajo delno vračilo trošarine. In sicer država oziroma finančna uprava kmetom, ki jim je letno priznana poraba nafte vsaj v obsegu 540 litrov, vrne 70 % povprečne trošarine. Konkretno to pomeni, da je vračilo višine za 1.000 litrov porabljene nafte za leto 2021 znašalo 271 evrov, sedaj je to vračilo nižje, saj je tudi trošarina znižana. Do zdaj je veljalo, da so kmetje vračilo trošarine dokazovali na podlagi računov za nakupljeno nafto, ampak največ do porabe 200 litrov po hektarju njive, vračilo Foto: Pexels.com V Hrvaški in Italiji sistem trošarine že urejen precej bolj enostavno Na Hrvaškem je junija trošarina za gorivo za kmetijstvo, ribištvo in plovbo (plavi dizel) znašala 0 HRK. Hrvati imajo sklenjene pogodbe s prodajalci plavega dizla, ob tem pa kmetom oz. upravičencem izdajajo posebne kartice, ki omogočajo nakup goriva do predpisane količine goriva, ta se za kmetijstvo določa na podlagi podatkov o površini kmetijskih zemljišč, številu živali in enot čebeljih panjev upravičenca. Po podatkih hrvaške organizacije je bilo v letu 2021 pri južnih sosedih registriranih 444 prodajalcev plavega dizla. V Italiji je gorivo za kmetijstvo označeno zeleno. Upravičenec za nakup goriva je lahko kmetija, kmetijska zadruga, javno kmetijsko gospodarstvo in podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in upravljajo kmetijske površine ter so članice gospodarske zbornice. Letos so Italijani vzpostavili informacijski sistem, ki omogoča elektronsko preverjanje letno dodeljene količine za nakup t. i. zelenega goriva, pred tem je bilo treba dokazovati upravičenost do nakupa goriva s papirnimi dokazili. Trošarina za zeleno gorivo je v juniju 2022 znašala 135,83 evra za 1.000 litrov (nacionalna višina trošarine pa je znašala 617,40 evra). V Sloveniji imajo za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), kupci pravico do vračila trošarine v višini 70 % povprečnega zneska trošarine. Kmetje vračilo trošarine uveljavljajo na podlagi papirnatih dokazil – računov, in sicer za pretekli mesec ali preteklo leto. Od februarja dalje je v veljavi določena trošarina, in sicer 0,33 evra na liter, najvišja je bila maja 2020, ko si je država od cene litra dizla odškrnila kar 46 centov trošarine. Trošarina je letos junija za dizelsko gorivo znašala 330 evrov za 1.000 litrov, kmetje pa so lahko za kupljenih 1.000 litrov prejeli 231 evrov vrnjene trošarine. pa so dobili šele v naslednjem koledarskem letu oziroma v naslednjem koledarskem mesecu. Kmet s šifro na bencinski servis Spremembe zakona o trošarinah zgornje meje porabe goriva na hektar ne zvišujejo, čeprav mnogi kmetje opozarjajo, da porabijo znatno več od določenih količin, predvidena pa je sprememba uveljavljanja vračila trošarine oz. obračuna trošarine. Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da kmetje (ob sprejemu sprememb zakona) z novim letom ne bi več uveljavljali vračila trošarine, temveč bi že kupili gorivo po ceni, znižani za 70 % trošarine. Za ta korak so se odločili, da debirokratizirajo postopek uveljavljanja trošarine in da bi bila kmetom, še posebej v obdobju visokih cen pogonskih goriv, omogočena takojšnja davčna ugodnost v obliki oprostitve trošarine za gorivo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. »Če strošek goriva predstavlja več kot 10 % proizvodnega stroška, kar velja za kmetijski sektor, kasnejše vračilo trošarine lahko negativno vpliva na likvidnost upravičenca,« so dodali na finančnem ministrstvu. »V praksi bo zadeva potekala tako, da bodo vsi kmetje (ki bodo izpolnjevali pogoje) od Finančne uprave Republike Slovenije dobili šifro, na podlagi katere bodo lahko kupili gorivo po znižani trošarini. Trgovec z gorivom za kmetijstvo pa bo moral zagotoviti tehnične pogoje za evidentiranje količin nabavljenega goriva v informacijskem sistemu davčnega organa,« so povedali na KGZS. To nadalje pomeni, da bo finančna uprava vzpostavila elektronski sistem, ki bo pri naftnih trgovcih beležil prodajo za posamezno kmetijo. Foto: Pexels.com Vračila trošarin v treh letih za različne upravičence Vračilo trošarine Komercialni prevoz Industrijsko-komercialni namen Za kmetijsko-gozdarsko mehanizacijo za pravne osebe Kmetijsko-gozdarsko mehanizacijo za fizične osebe Ostali zahtevki Skupaj 2019 34.527.629 € 7.557.548 € 815.133 € 20.097.834 € 4.371.989 € 67.370.133 € 2020 32.204.432 € 7.073.221 € 917.966 € 19.098.734 € 6.538.616 € 65.832.969 € 2021 31.403.128 € 7.755.227 € 933.987 € 18.811.351 € 5.714.142 € 64.617.836 € Vir: FURS V letu 2021 je bilo vloženih 63.242 zahtevkov za vračilo trošarine, s skupnim zneskom vračil 64,6 milijona evrov. Največji delež predstavlja vračilo trošarine za komercialni prevoz in vračilo trošarine za kmetijsko-gozdarsko mehanizacijo. kona oz. od 1. januarja do 31. maja 2023 popolnoma oproščeni trošarine, v nadaljnjem obdobju pa bi bila oprostitev trošarine le 70 %. Na zbornici menijo, da bi morala biti 100 % izvzetost od plačevanja tro- šarine za kmete stalna. Kot je KGZS že opozarjala, je dvig stroškov vhodnih surovin zaradi vojne v Ukrajini narasel do te mere, da ne dosega odkupnih cen, zato je ekonomski položaj kmeta močno oslabljen. Poleg tega je letos pridelke okrnila katastrofalna suša. Omenjene rešitve so zato nujne za stabilizacijo in ohranitev slovenskega kmetijstva. Mojca Vtič &4Ő#8#2#460'4 ,#2105-# KGZS za 100 % oprostitev plačila trošarine Kmetijska zbornica je še napovedala, da bo v okviru javne razprave predlagala povračilo trošarine tudi za dvoriščno mehanizacijo in popolno oprostitev trošarine za kmete. Predlog zakona namreč predvideva, da bi bili kmetje v prvem polletju po uveljavitvi za- 60. MEDNARODNI -/'6+,5-1Ő+8+.5-+5','/ 20. – 25. 8. 2022 Gornja Radgona 64#&+%+10#.0158'Ő Foto: Mojca Vtič Kmetje opozarjajo, da bi bilo treba spremeniti tudi predvideno količino porabe na hektar oz. da bi se morala priznati tudi poraba t. i. dvoriščne mehanizacije. www.sejem-agra.si Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK torek z 16. avgusta 2022 V središču 8 stran 8 Podravje z Koliko stane zavarovanje sončne elektrarne Slovenija, Podravje z Število velikih družin v zadnjih letih spet narašča Manjše naprave zavarujejo pod zavarovanje doma Največji delež velikih družin v Prvi val nameščanja panelov sončnih elektrarn (SE), zlasti na strehe objektov, je Slovenijo zajel pred dobrim desetletjem. Ponoven zagon in veter v jadra je razmišljanju o samooskrbi, tudi z električno energijo, dala najprej kovid kriza, ko je nekaterih izdelkov na policah trgovin začelo zmanjkovati, zadnje leto pa vojna v Ukrajini, ko so sočasno poblaznele tudi cene energentov. Foto: Pexels.com Sončne elektrarne je moč zavarovati za različna tveganja, običajno vse enako kot objekte, naprave in dejavnosti. To pomeni za tveganje požara, poplav, strele, eksplozije, viharja, toče, plazov, teže snega, padca drevesa, padca zračnega plovila, vdora meteorne vode, strojeloma, tatvine, odgovornosti, obratovalnega zastoja, poškodovanja … Paneli na strehah objektov, ki proizvajajo električno energijo, predstavljajo tudi požarno tveganje. Tokrat smo preverjali možnosti zavarovanja objektov, če so na njih nameščene sončne elektrarne. Je zavarovanje zaradi tega dražje? Pri zavarovalnici Sava bo premija za kritje tveganja požarne varnosti, če se zavarujeta nepremičnina in SE hkrati, višja za deset odstotkov. Zavarovanje SE je sicer odvisno od več dejavnikov. Najprej, kje je ta nameščena, kakšna je njena moč in katera tveganja lastnik oziroma imetnik zavaruje. Za tako imenovane samooskrbne manjše naprave, ki so na strehah hiš, garaž, gospodarskih poslopij, se police običajno sklepajo v okviru zavarovanja doma. „Za primer zavarovanja požarne varnosti zavarovalno vsoto objekta in SE seštejemo (denimo 100.000 in 12.000 evrov), skupna zavarovalna vsota tako znaša 112.000 evrov, razlika v plačilu premije je v tem primeru okoli 10 odstotkov. Pri nas je v okviru paketnega zavarovanja DOM možno skleniti tudi zavarovanje strojeloma ali okvare na SE, okvirna premija za napravo v vrednosti 12.000 evrov znaša nekje 70 evrov,“ so pojasnili v Zavarovalnici Sava. Lahko se zavaruje vse od A do Ž Podobno politiko zavarovanja imajo druge zavarovalnice, med njimi Triglav. Če stranka v okviru zavarovanja doma pri njih zavaruje še SE (razširitev kritja), se premija poviša za okoli 50 evrov. „Zavarovani so vsi sestavni deli SE, vključno s konstrukcijo, zaščitnimi elementi, števci, krmilnimi in kontrolnimi napravami ter instalacije. Zavarovanje krije škodo zaradi uničenja, poškodovanja, kraje, strojeloma … SE je možno zavarovati za vsa tveganja, enako kot stanovanjski objekt,“ so navedli v največji slovenski zavarovalnici Triglav. Tudi zavarovalnica Generali manjše SE običajno zavaruje v paketu z nepremičninami. Koliko pri njih to stane, niso navedli, saj da je izračun izdelan na podlagi več dejavnikov. Za večje naprave individualna zavarovanja Lastniki lahko SE zavarujejo tudi posebej, izven zavarovanja doma, a je pri manjših napravah to skorajda neobičajno (čeprav je možno), saj je paketno zavarova- nje načeloma ugodnejše. Za večje naprave, ki so namenjene pridobitni dejavnosti (prodaji elektrike), se zavarovanja sklepajo individualno. „Zavarujemo jih po posebnem produktu za fotovoltaiko,“ so povedali v Savi. „Premija je odvisna od velikosti in moči SE, objekta, na katerem je nameščena, in tveganj, ki so zavarovana. Ocene o stroških zavarovanja zaradi različnih zavarovalnih variant ni moč podati.“ Za 8,5 kW SE premija 130 evrov So pa okvirni izračun za ločeno zavarovanje, torej samo SE, izdelali v zavarovalnici Triglav. „V praksi se stranke največkrat odločajo za zavarovanje sončne elektrarne pred nevarnostmi požara, strojeloma in odgovornosti. Izhodiščna letna zavarovalna premija v takšnih primerih (npr. sončna elektrarna v vrednosti 11.000 evrov, z močjo 8,5 kW), brez odbitne franšize ter amortizacije pri delnih škodah, znaša približno 130 evrov. Ob tem je treba upoštevati še vse popuste (npr. popust Triglav podjetniški komplet), ki navedeno izhodiščno premijo dodatno znižajo.“ Mojca Zemljarič Ob robu Čeprav je zgodba o koriščenju sončne energije na prvi pogled neomadeževana, nedolžna in čista, pa dejansko ni vse tako super, oh in sploh. Proizvodnja surovin, ki se vgrajujejo v panele sončnih elektrarn, v državah tretjega sveta zelo obremenjuje okolje, zahodni svet, ki panele večinoma koristi, pa bo prej ali slej bolela glava, kam z njimi, ko bodo iztrošeni in neuporabni. Foto: Pexels.com V več kot polovici slovenskih družin je lani bival le en otrok, dobra tretjina družin, to je okrog 148.000, je imela dva otroka, družin s šestimi ali več otroki pa je le za vzorec oz. natančneje 467. Med njimi je tudi družina Vinko s sedmimi otroki iz Popovcev pri Vidmu. Zaradi številčnosti družinskih članov se ne počutijo nič drugačne od ostalih. »Smo povsem normalna družina, le da nas je več,« je dejala mama Tanja. Število družin v Sloveniji upada in se je v zadnjih desetih letih (2011–2021) znižalo za dobrih 17.000. Podatki Statističnega urada RS kažejo na trend rasti števila velikih družin, to je družin s tremi ali več otroki. Tudi v Podravju je zaznati povečanje števila velikih družin, le da občine z našega območja beležijo rast družin s štirimi otroki ali več. Na Centru za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje o razlogih za povečanje števila velikih družin ne želijo ugibati, v Slovenski Bistrici pa so dejali: »Na rodnost vpliva več dejavnikov, eden med njimi je prav gotovo tudi ta, da je bila sprejeta zakonodaja o brezplačnem vrtcu za drugega in naslednje otroke.« Mama sedmih otrok Tanja Vinko pa je odločitev za več otrok pokomentirala: »Z možem nisva načrtovala števila otrok, temveč sva le sledila občutkom.« Odločitev je bila pravilna, pravi. »Imamo se lepo in imamo se radi. Otroci se znajo med seboj pogovarjati, zaigrati, si deliti stvari, skrbeti drug za drugega. Resnično sem ponosna nanje,« je dejala mama Mateja, Davida, Simona, Mihe, Julije, Nadije in najmlajše Flavije, ki šteje šest let in je 17 let mlajša od najstarejšega brata. Število izplačanih dodatkov za veliko družino (trije otroci ali več) Leto 2018 2019 2020 2021 2022 (do junij 2022) Št. upravičencev 27.269* 30.590 32.388 33.243 31.541 Izplačani znesek 11.055.335 € 12.382.249 € 13.417.918 € 13.721.396 € 13.797.143 € Vir: MDDSZ *V letu 2018 je bil dodatek za veliko družino zaradi varčevalnih ukrepov odvisen od materialnega položaja družine (vezan na cenzus) in ga niso prejele vse velike družine. Dodatek za veliko družino od 424 do 516 evrov Država je oblikovala več pravic, da bi staršem številčnejših družin olajšala skrb za otroke. Ena izmed teh je dodatek za veliko družino z najmanj tremi otroki do starosti 18 let oz. najdlje do 26. leta, če ima otrok status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. Višina dodatka za veliko družino se je od leta 2018 do danes z rastjo življenjskih stroškov dvakrat uskladila in sedaj za družino s tremi otroki znaša 424 evrov, za družino z najmanj štirimi otroki pa 516 evrov. Upravičenost do enkratnega dodatka za veliko družino ni odvisna od socialnega statusa družine. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so pojasnili: »Dodatek za veliko družino krepi družinske politike, s katerimi država spodbuja rojstva otrok, in torej ni socialni transfer, namenjen le socialno ogroženim.« Vinjeta, oprostitev plačila davka za motorno vozilo Naslednja pomembna pravica je plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače v primeru štirih ali več otrok. Do plačila prispevkov je upravičen eden od staršev, ki ni zaposlen zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), in sicer do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. V letu 2021 je to pravico v povprečju uveljavljalo 929 star- Haloze z Številni starostniki tudi s pomočjo družine ne zmorejo plačila doma upokoje Občine doplačujejo za domsko Izjemno nizke pokojnine že dolgo ne zadoščajo več za plačilo domske oskrbe. S tem dejstvom se mora sprijazniti marsikateri starostnik, žal tudi velika večina tistih, ki imajo 40 let delovne dobe ali več. Če jim pri plačilu ne morejo pomagati njihovi družinski člani, dom (do)plača občina zadnjega stalnega prebivališča. Nekatere haloške občine za ta namen plačujejo izjemno visoke zneske, in sicer v povprečju med 120.000 in 250.000 evrov na leto, kar krepko zareže v njihov proračun. Tega denarja pa v veliki večini primerov ne dobijo nikoli povrnjenega. Tudi če po smrti starostnika občina deduje nepremičnine, kot to določa zakonodaja, te nimajo neke vrednosti oz. jih je izjemno težko prodati. V občini Žetale, kjer živi približno 1.310 prebivalcev, namestitev v Domu upokojencev Ptuj plačujejo dvema občanoma. Njihovo število sicer zadnjih deset let ostaja na isti ravni, a se po drugi strani povečujejo stroški za pomoč pri plačilu domske oskrbe. V letu 2018 so znašali okrog 6.000 evrov, lani pa že dvakrat več. Kot je pojasnil župan Anton Butolen, so letos zneski še nekoliko višji, saj letni strošek že dosega 16.000 evrov oz. 0,89 odstotka proračuna. V zadnjih petih letih so sicer v ta namen porabili okrog 40.000 evrov, kar je najmanj med vsemi haloškimi občinami. Ob tem je Butolen dodal še, da si občina teh stroškov ne more v celoti povrniti, ampak le delno, v manjših zneskih. V zad- njih treh letih s tega naslova niso podedovali nobene nepremičnine, ampak so se poravnali po sklepih o dedovanju v manjših zneskih. V tovrstnih primerih namreč del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina občine. Temu se lahko dediči izognejo in dedujejo vse zapustnikovo premoženje, vendar le pod pogojem, da se obvežejo povrniti vrednost dane pomoči občini. Foto: EM Haloške občine si večinoma ne morejo povrniti stroškov domske oskrbe, saj imetje vzdrževanih starejših občanov ne pokrije stroškov. Fotografija je simbolična. Štajerski TEDNIK torek z 16. avgusta 2022 torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK stran 9 V središču 9 Število družin v letu 2021 Sveti Ani, najnižji v Sveti Trojici Foto: Pexels.com Dobra tretjina vseh slovenskih družin je imela dva otroka. šev. Velike družine (štirje otroci, stari do 18 let) so upravičene do 50-odstotnega znižanja letne dajatve za vozilo, upravičene pa so tudi do kritja plačila razlike pri nakupu vinjete med cestninskima razredoma 2A (avto) in 2B (kombi). »V letu 2021 je pomoč pri nakupu vinjete prejelo 384 velikih družin,« so s podatkom postregli na MDDSZ. Družine z najmanj tremi otroki pa so ob nakupu avtomobila oproščene tudi plačila davka na motorna vozila, ki se plačuje za vozila, ki so dana prvič Število družin na enaki ravni kot pred 40 leti Družine – SKUPAJ Brez otrok 1 otrok 2 otroka 3 otroci 4 otroci 5 otrok 6 otrok in več Št. družin z otroki 1981 522.187 110934 191453 168461 38288 9192 2645 1214 411.253 1991 551.899 114560 205571 189562 34368 5928 1326 584 437.339 2011 567.347 137.674 233.084 159.555 30.633 4.863 1.091 447 429.673 2021 587.448 174.914 226.595 148.245 31.075 5.076 1.076 467 412.534 Vir: SURS v promet oz. so prvič registrirana na območju Slovenije. Država skuša večjim družinam z različnimi ukrepi blažiti dodatne stroške, ob tem pa pravice niso omejene na njihov socialni status. V CSD Spodnje Podravje tega ne komentirajo in pravijo, da je to stvar politike. V slovenjebistriški izpostavi CSD Maribor pa menijo, da so ugodnosti za velike družine ustrezne, a da bi si družine najverjetneje želele še več ugodnosti. Tanja Vinko, mama sedmih otrok, pa je o državnih ukrepih dejala: »Midva imava toliko otrok, ker sva si jih želela in ker sva jih sposobna preživeti, ne zato, ker bi želela trkati na vrata socialne države. Zagotovo pa je vsaka pomoč dobrodošla.« Mojca Vtič Slovenska Bistrica Ptuj Ormož Lenart Rače - Fram Kidričevo Videm Markovci Gorišnica Starše Majšperk Hajdina Rogatec Benedikt Destrnik Dornava Juršinci Sveta Trojica Sveta Ana Cerkvenjak Cirkulane Sveti Tomaž Makole Središče ob Dravi Podlehnik Trnovska vas Zavrč Sveti Andraž Žetale Najmanj velikih družin je v Zavrču, sledita občini Žetale in Sveta Trojica – v slednji je delež velikih družin med vsemi družinami najnižji, le dobre štiri odstotke, medtem ko v Sveti Ani delež velikih družin znaša slabih 11 odstotkov in je s tem najvišji. Družine z otroki – SKUPAJ 5.311 4.634 2.430 1.588 1.527 1.331 1.110 861 836 831 789 786 597 549 542 529 516 472 464 436 431 415 412 373 359 293 275 263 261 1 otrok 2.914 2.785 1.420 894 872 764 633 483 449 492 466 462 352 292 307 288 294 279 233 243 262 232 234 233 223 141 172 141 133 2 otroka 1969 1587 829 568 559 465 398 311 311 293 260 268 207 201 187 197 185 171 181 156 140 148 143 111 112 129 82 95 106 3 otroci 361 217 151 95 78 86 65 52 61 33 48 42 30 44 42 37 30 19 43 32 22 30 29 26 20 19 19 22 16 4 otroci in več 67 45 30 31 18 16 14 15 15 13 15 14 8 12 6 7 7 3 7 5 7 5 6 3 4 4 2 5 6 Vir: SURS Foto: Pexels.com encev oskrbo stotisoče evrov na leto (Dom upokojencev Ptuj, Dom Danice Vogrinec Maribor, Dom Lokavci, Ozara Slovenija, enota Maribor, Socialnovarstveni zavod Hrastovec, Varstveno-delovni center Murska Sobota, Društvo Sožitje Ptuj, ZUDV Dornava). V Cirkulanah letno okoli 100.000 evrov Foto: ČG Občina Videm bo letos za domsko oskrbo namenila največ med vsemi haloškimi občinami. V Vidmu za domsko oskrbo tudi 300.000 evrov na leto Občina Videm pri Ptuju je tako po površini kot številu prebivalcev (5.680) precej večja od žetalske, posledično v njej živi več starostnikov, za katere morajo poskrbeti. V zadnjih štirih letih se število starostnikov, ki jim občina plačuje oz. doplačuje domsko oskrbo, povečuje – v letu 2018 jih je bilo 25, letos pa že 35, torej deset več. Predviden skupni znesek za letos znaša 328.000 evrov, kar po besedah župana Branka Mariniča predstavlja slabe štiri odstotke proračuna. To je približno 1,3 odstotka manj v primerjavi z letoma 2020 in 2019. Obči- na Videm je tako med letoma 2018 in 2020 za domsko oskrbo svojih občanov namenila več kot milijon evrov. Stroški iz leta v leto nihajo in so odvisni od števila varovancev, doma, v katerega so vključeni, potrebne oskrbe, ki jo potrebujejo, ter višine plačila, določene z odločbo CSD. V zameno je Občina Videm prejela v last deset nepremičnin. Večino le-teh so prodali, vendar zneska milijon evrov niti približno niso dosegli. Težava je, da so starejše hiše v Halozah zelo poceni, pa tudi zanimanja za nakup ni ravno veliko, predvsem zaradi odročnosti in strmin. Kot je ob tem poudaril župan Marinič, je ta strošek nemogoče pokriti, saj je večina nepremičnin v zelo slabem stanju. Njihovi starostniki so nastanjeni v več različnih zavodih po severovzhodni Sloveniji V Cirkulanah je trenutno po statističnih podatkih 400 občanov in občank starejših nad 69 let oz. 17 odstotkov vseh prebivalcev. V lanskem letu je občina pomagala 14 občanom in občankam pri plačilu zneska za bivanje v domovih upokojencev (Ptuj, Lokavci, CSO Ormož). Županja Antonija Žumbar je izpostavila, da je maja letos ta strošek znašal nekaj manj kot 10.000 evrov, kar je približno 100.000 evrov na leto, v lanskem letu pa nekaj več kot 107.000 evrov oz. 3,46 odstotka proračuna. Kot je razvidno iz podatkov, stroški zadnjih nekaj let ostajajo na enaki Sredstva, ki jih občine namenjajo za plačilo domske oskrbe Občina Cirkulane Podlehnik Videm Majšperk Žetale 2018 104.757 105.616 282.108 171.884 6.030 2019 99.065 101.731 238.909 164.170 8.844 2020 119.261 102.257 287.686 160.988 11.230 2021 107.267 90.474 309.409 179.854 12.836 Skupaj 430.350 400.078 1.118.112 676.869 38.940 Vir: haloške občine Foto: L.T./M24 V Halozah kar nekaj ljudi potrebuje pomoč pri plačilu doma starostnikov. ravni. Občina je v last prejela nekaj nepremičnin, večinoma kmetijske rabe, dve nepremičnini pa sta v postopku prodaje. »Zanimanja za nakup kljub objavljenim pozivom ni bilo. Ugotavljamo, da vrednost nepremičnin v večini primerov ne zadošča za poplačilo terjatev,« je še dodala Žumbarjeva. V zadnjih petih letih so tako za domsko oskrbo namenili nekaj več kot 400.000 evrov. Občine si stroškov za domsko oskrbo ne morejo povrniti V občini Majšperk za plačilo oz. doplačilo namestitev v domovih za ostarele namenijo približno štiri odstotke proračuna. Letos mesečni strošek znaša okoli 16.000 evrov, kar je na letni ravni 192.000 evrov. Domsko oskrbo vsako leto plačujejo približno 20 osebam, število iz leta v leto minimalno niha. V zadnjih treh letih so podedovali eno starejšo stanovanjsko hišo, ki ni primerna za bivanje, in več manj- ših kmetijskih zemljišč (gozd, travnik). »Občina si v nobenem primeru teh stroškov ne more povrniti, saj je veliko občanov brez premoženja, pri drugih pa je vrednost premoženja manjša od vplačanih sredstev,« je pojasnila županja Darinka Fakin. V majšperški občini trenutno živi 615 oseb, starejših od 69 let. Trenutno število občanov in občank s stalnim prebivališčem na območju občine Podlehnik, ki jim iz občinskega proračuna (do)plačujejo institucionalno varstvo, je 13. V letu 2021 je strošek znašal okrog 90.000 evrov oz. dobre tri odstotke celotnega proračuna, v zadnjih štirih letih pa 400.000 evrov. Iz zbranih podatkov je torej razvidno, da občine precejšnja sredstva namenjajo za domsko oskrbo svojih občanov, ki potrebujejo pomoč. Ta denar bi sicer lahko namenile za izgradnjo prepotrebnega asfalta ali izgradnje druge infrastrukture, stroški domske oskrbe pa bi lahko prešli pod okrilje države. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Na sceni 10 stran 10 torek z 16. avgusta 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Pajdaši Kvintetovska glasba in večglasno moško petje Ansambel Pajdaši sestavljajo tako rekoč fantje iz celotne Slovenije. Kitarist Simon Matajič prihaja iz Prekmurja, natančneje iz Črenšovcev, klarinetist Grega Farasin iz okolice Maribora, basist Peter Mastnjak je doma iz Vitanja, klarinetist Gorazd Topolovec z Zgornje Polskave, trobentar Jernej Senegačnik iz Slovenske Bistrice ter harmonikar Aleš Sovič iz Mislinje, a se je že pred 16 leti preselil v Domžale, kjer ima tudi družino. Ansambel Pajdaši je na narodno-zabavnem odru od leta 2008, v sedanji zasedbi pa skupaj igrajo že deset let, kar je danes že tudi redkost. Pajdaši so v štirinajstih letih delovanja posneli tri zgoščenke. Več avtorskih skladb kot danes so posneli v začetnem obdobju svojega delovanja. Letos pa so izdali zgoščenko za nemško govorno območje. Njihov repertoar na nastopih obsega širok spekter glasbe, slovenske narodno-zabavne glasbe v kvintetovski verziji in hkrati tudi trio različici z večglasnim moškim petjem. Igrajo pa tudi zabavno glasbo, jugo glasbo, angleško-ameriške pesmi, slovenske zimzelene, ki jih ljudje poznajo in se zabavajo ob njihovih ritmih. Njihove najprepoznavnejše melodije, ki so bile tudi nagrajene na slovenskih festivalih, so: Njen sladek smeh, Otroški nasmeh, Ljubiš ali pa ne ljubiš, Ko zbudijo putke se, Pesem veselih ljudi. V tej poplavi ansamblov na slovenskih tleh je težko prepoznati ansambel, če ga zgolj slišiš po radiu. Največja prepoznavnost ansambla Pajdaši pa je v tem, da imajo dva klarineta in instrumentalnost, tako da lahko glasbo, ki jo igrajo, začinijo malo drugače od drugih ansamblov. Čudovito pa je, da je današnja mladina sprejela narodno-zabavno glasbo, da jo rada posluša, tega so nadvse veseli. Res pa je, da se nekatere smernice narodno-zabavne glasbe spreminjajo. Kot imajo vsake oči svojega malarja, tako je tudi v glasbi, enim všeč, drugim ne. „Ansambel Pajdaši nastopa- mo po vsej Sloveniji ter tudi onkraj meja, na nemško govorečem območju. V tujini nas poznajo pod imenom Oberkrainer kamaraden. Moram pa povedati, da smo še vedno precej zasedeni s porokami, abrahami, obletnicami in tudi veselicami. Po dveh letih, ko nismo igrali Foto: zasebni arhiv zaradi korone, smo zelo veseli letošnje bere nastopov. Za festivale pa lahko rečemo, da so odlična odskočna deska za vse mlade ansamble. Tudi naš ansambel je igral na več festivalih, od narečne popevke v Mariboru, Slovenske polke in valčka, festivala na Vurberku, do ptujskega festivala, kjer smo dvakrat nastopili v tekmovalnem delu. Spomini na ta čudoviti festival so nam ostali globoko zasidrani v srcu, pa ne samo glasba, tudi prijatelji, ki so tam, ta čar lahko doživiš zgolj na odru s čudovito publiko pod odrom,“ je v imenu ansambla povedal harmonikar Aleš Sovič. Kjer so zdravje, prijateljstvo in medsebojno razumevanje članov ansambla, tam lahko ansambel deluje pet, deset, dvajset, petdeset let, so prepričani. Upajo, da bodo vse te vrednote ansambel Pajdaši še dolgo držale skupaj in bodo s svojo glasbo razveseljevali ljubitelje narodno-zabavnih ritmov doma in v tujini. MG Ansambel Pajdaši Ptuj z Zgodovino predstavljajo na zanimiv in poljuden način Lenart z ŠRC Polena z novo plezalno steno Ave, v mesto prihajajo Rimljani Za vse generacije plezalcev Ta konec tedna se na Ptuj vračajo Rimljani. Tradicionalne Rimske igre bodo mesto 15. zapored vrnile v neke druge čase in spremenile v rimski Poetovio. Glavnino dogajanja bodo izvedli v kampu na Štukih, kjer se bo predstavljalo in družilo okrog 800 udeležencev iz šestih držav. Z otvoritveno slovesnostjo, ki bo v četrtek, 18. avgusta, se začenjajo tradicionalne Rimske igre. Gladiatorji, legionarji, senatorji, vestalke in drugi Rimljani bodo obujali različne segmente bogate zgodovine mesta. „V društvu Poetovio LXIX že 15 let pripravljamo eno največjih predstavitev rimskega obdobja v tem delu Evrope in si prizadevamo obuditi zgodbe, stare več kot dve tisočletji, ter predstaviti zgodovino našega lepega mesta,« o konceptu ptujskega rimskega spektakla pravi predsednik omenjenega društva Andrej Klasinc. Letos so se še bolj kot prejšnja leta posvetili sodelovanju z obrtniki, ki bodo predstavljali različne ročne spretnosti. Svoje delo bodo prikazovali kovač-lončar, vrhunski izdelovalec mozaikov, ustvarjalci sončnih ur ... Ob predstavitvi letošnjega dogajanja je županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek izpostavila izjemen pomen tega festivala, ki v mesto privablja tako domačine Dosedanja manjša in dotrajana igrala v Športno rekreacijskem centru Polena so zamenjali z večjim kombiniranim. Foto: SD Foto: ČG Andrej Klasinc, Nuška Gajšek in Tanja Srečkovič Bolšec kot obiskovalce. Direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec pa je pohvalila način organizacije, ki na zelo poljuden način Pisano dogajanje Glavnina dogajanja bo tudi letos v Kampu na Štukih, kjer bo v četrtek otvoritvena slovesnost s posvetitvijo prostora in večerno zabavo. Dan kasneje bodo izvedli otroške delavnice, zvečer pa v teatru pripravljajo pravi spektakel. Osrednji dogodek bo sobotna povorka po mestnem jedru z začetkom ob 11. uri. V Rimskem taboru nato sledi program z zanimivimi igrami. Nedelja bo namenjena družinam. S posvetitvijo glavnega stebra se bodo letošnje Rimske igre v nedeljo popoldan zaključile. obiskovalcem predstavlja bogato zgodovino mesta. Kostumi, prikazi, pa tudi rimska kulinarika so tisto, kar ponuja prav poseben prikaz življenja pred 2000 leti. Kamp vsako leto nadgrajujejo Rimljani na Ptuju so sicer pred šestimi leti dobili tudi svoj kamp na Štukih, ki ga konstantno nadgrajujejo. Lani so namenu predali ogromen teater, ki sprejme okrog 1.000 ljudi. Štiridnevni spektakel je dosegel veliko mednarodno prepoznavnost. »V prihodnjih letih se bo s pomočjo mreže povezanih mest še obogatil. Na osnovi dosedanjih izkušenj in znanj bomo Rimski kamp Poetovio razvijali v smeri inovativne zgodbe na evropskem nivoju. Kamp je naš največji projekt, ki ga želimo fazno dograjevati in dopolnjevati in ponujati obiskovalcem predstavitev replik spomenikov, peči za keramiko, obrti, kmetijstva in življenja v Poetoviu. Cilj društva je tudi ustanoviti zvezo mest rimskega imperija, ki bo še bolj povezovala in spodbujala k ohranjanju naše dediščine,« o načrtih pravi prvi »rimljan« v mestu Andrej Klasinc. Dženana Kmetec Ekipa licenciranih trenerjev športnega plezanja bo te dni na plezalno steno v ŠRC Polena namestila 720 plezalnih oprimkov vseh velikosti in barv. Novo igralo je stalo 30.000 evrov, na občini pa so ga postavili v sklopu projekta Igra, smeh, zdravje na Poleni, ki sta ga sofinancirali država in EU. Nova pridobitev centra pa je tudi plezalna stena, poimenovana po domačinu in alpinistu Tadeju Golobu, ki je osvojil kar nekaj osemtisočakov po svetu. Ideja za steno je prišla s strani Planinskega društva Lenart, ki so jo sprva želeli postaviti v lenarški šolski telovadnici, kjer pa zanjo ni dovolj prostora, zato bo stala v Poleni, torej ne bo notranja, pač pa zunanja. Investicija je vredna 60.000 evrov, pokrili pa jo bodo iz občinskega proračuna in sredstev Fundacije za šport. Plezalna površina, ki bo kmalu na voljo vsem generacijam plezalcev, je iz vodoodporne vezene plošče, montirana pa je na betonski temelj. Balvan je visok 4,5 metra in bo nudil različne naklone previsa, vse do dveh metrov. Ponašal se bo s kar 720 plezalnimi oprimki vseh velikosti in barv, ki jih te dni namešča ekipa licenciranih trenerjev športnega plezanja, steno pa bo mogoče upravljati preko telefona, s posebnim elektronskim sistemom in LED-lučmi pa se bo dalo prikazati tudi plezalne smeri. SD Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 16. avgusta 2022 11 Gorišnica z Ribnik v Moškanjcih je vedno bolj priljubljen med ljudmi Gorišnica z Jeseni urejanje nabrežin ob reki Dravi Iz zasmetene gramozne jame so uredili ribnik 80.000 evrov za ohranitev avtohtonih želv V Moškanjcih, nekaj sto metrov od letališča, je lepo urejen ribnik. Okoli njega je speljana krožna pot v dolžini 200 metrov, nabrežine so pokošene, postavljenih je več klopi, na sredi pa šumi vodomet. Ob pogledu na ribnik in njegovo skrbno vzdrževano okolico prav gotovo nihče ne bi pomislil, da je bilo na tem mestu še pred 20 leti divje odlagališče. Na pobudo gorišniških ribičev so gramoznico leta 2000 v celoti sanirali in že leto kasneje vanjo spustili prvih 180 kilogramov krapov. Danes se ob ribniku zbirajo številni ribiči od blizu in daleč, ob vodi pa se radi ustavijo tudi mimoidoči sprehajalci. Investicija je torej bila več kot upravičena. Vzdrževanje ribnika in njegove okolice je prevzelo Športno ribiško društvo Gorišnica, ki je bilo ustanovljeno leta 2004 in šteje 250 članov, od tega jih je vsako leto aktivnih okoli tretjina. Večino vzdrževalnih del sicer opravi predsednik Ratko Matjašič, ki enkrat na teden okoli ribnika pokosi. Na leto opravi okoli 600 prostovoljnih delovnih ur, pri večjih akcijah pa pomagajo tudi drugi člani. Pred dvema letoma so s skupnimi močmi sanirali nabrežino na severni strani ribnika, preostali del so že leta 2012 obložili s kamnom; pri tem jim je finančno pomagala gorišniška občina. »Naša želja je, da bi našli neko drugo, trajnejšo rešitev za utrditev nabrežin, skale so se namreč že začele posedati, poleg tega so v primeru padca lahko smrtno nevarne. Radi bi jih odstranili in zamenjali s čim drugim, vendar je to povezano s precejšnjimi stroški.« Bodo pa najverjetneje v prihodnje uredili še en dostop oz. stopnice do ribnika. Pred leti so s pomočjo občine kupili elevator za prezračevanje vode. Ker slednji poskrbi za zadostno količino kisika v vodi, nimajo več težav s poginom rib. Po oceni Matjašiča je v ribniku okoli tri tone rib, največ je krapov, so pa Foto: T. Šajn /Primorske.si Foto: EK Ob ribniku v Moškanjcih so vsak dan vsaj trije ribiči. »Ujemi in spusti« V ribniku v Moškanjcih, ki je v upravljanju ribičev Športnega ribiškega društva Gorišnica, je dovoljen le način ribolova „ujemi in spusti“. Uplenjeno ribo lahko ribič fotografira ali jo posname, nato pa jo mora vrniti v njeno naravno okolje. tudi smuči, amurji in štiri ščuke. Na srečo se tudi mulja ne nalaga preveč, saj ribnika ne morejo izprazniti in očistiti, kot je to mogoče kje drugje. Mladi lahko lovijo brezplačno V njegovi neposredni bližini je manjši objekt, ki pa je veliko premajhen za vse dogodke in druže- nja, poleg tega v njem ni urejenih sanitarij. Zato na tihem upajo, da bodo morebiti v prihodnje stekli dogovori glede gradnje večjega objekta na tem območju. Člani društva so namreč zelo aktivni, saj se srečujejo vsak torek v tednu, ko se jih zbere okoli 15. Zadnja nedelja v mesecu je rezervirana za ribiško ligo, skozi leto pa organizirajo še vsaj pet tradicionalnih tekem. Ob ribniku so dobrodošli prav vsi, še posebej pa mladi. Slednji lahko lovijo brezplačno, preostali pa imajo možnost nakupa dnevne (5 evrov) ali letne karte, za katero je treba odšteti 30 evrov. Še posebej jih veseli, da pridejo k njim ribiči iz cele Slovenije. Ribnik pa oddajajo v najem tudi drugim društvom in ljubiteljem ribištva. »V zadnjih dveh letih opažamo, da prihajajo »za vodo« tudi otroci, okoli deset jih je. To vse so naši potencialni člani. In morebiti bo kdo izmed njih v prihodnje prevzel tudi skrb za vzdrževanje ribnika. Dokler mi bo zdravje služilo, bom to delo še lahko opravljal sam, do takrat pa upam, da bomo našli naslednika. Naši člani so v povprečju stari 50 let in več.« Estera Korošec V vlogi lesenega ptičjega strašila Ni ga, ki ne bi poznal klopotca, tega lesenega stražarja, ki v vinogradih, pa tudi povsod drugod, kjer raste vinska trta, z glasnim ropotanjem odganja ptice. Lesene vetrnice od minulega konca tedna ropotajo tudi pri razglednem stolpu Ostragovo v občini Sveti Andraž. Klopotec na najvišji točki v občini so postavili člani Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci, letos nekoliko prej zaradi suše, saj bo tudi trgatev zgodnejša, kot je povedala predsednica društva Mojca Druzovič. Ob tej priložnosti je podelila še Slednja je ena od mnogih nekdanjih rokavov reke Drave, ki so ostali po izgradnji elektrarn pretežno brez vode. Njen glavni vir je padavinska voda, ob visokih vodostajih pa vanjo priteka voda iz matične struge. Mrtvice oz. mrtvi rokavi imajo ekosistemski pomen, saj so zatočišče in dom ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, tudi močvirske sklednice. »Ta območja je treba varovati, saj jih poleg človeških dejavnikov ogroža tudi proces naravne sukcesije,« so poudarili na Direkciji RS za vode. Močvirsko sklednico najbolj ogroža ravno izginjanje ustreznih življenjskih prostorov, drobljenje primernih vodnih bivališč zaradi zasipavanja, izsuševanja in zaraščanja nekdanjih rokavov, mrtvic in depresij. Foto: Wikimedia.si V Muretincih bodo obnovili rečno mrtvico. V Muretincih tudi obnova zapornice Slovenske gorice z Zapeli so klopotci – zaščitni znaki vinogradov Tradicijo postavljanja klopotca že leta nadaljujejo v lenarškem vrtcu, in sicer okrog goda svetega Jakoba in Ane konec julija, na dogodku pa poleg malčkov iz vrtca sodelujeta še lenarško društvo vinogradnikov in občinsko vodstvo. Člani omenjenega društva so v začetku avgusta postavili klopotec še ob vinski preši, ki stalno krasi krožišče na Poleni. Na območju reke Drave, v občini Gorišnica, živi tudi ena izmed ogroženih živalskih vrst – močvirska sklednica, naša edina avtohtona želva celinskih vod. Njen življenjski prostor so med drugim tudi mrtvice, ki pa so marsikje izsušene in brez plitvin, ki so nujno potrebne za preživetje želvjih mladičev. Zaradi slabšanja njenega habitata je Direkcija RS za vode v okviru projekta za Dravo začela z obnovo mrtvice v Muretincih, ki bo stala 80.000 evrov. priznanja z državnega ocenjevanja vin. Prihodnjo nedeljo bo klopotec zapel še na Destrniku, kjer ga bodo člani turističnega društva postavili v sklopu 41. kmečkega praznika, na katerem pripravljajo še tradicionalne kmečke igre in povorko starih običajev, letos pa bodo ob ploščadi pred gasilskim domom odprli še nadstrešnici za lanišnico in prešo. Klopotec je značilen za obmo- Foto: arhiv občine Lenarški vinogradniki so v začetku meseca postavili klopotec ob vinski preši, ki stalno krasi krožišče na Poleni. čja, kjer raste vinska trta, tako v Sloveniji, Avstriji kot na Hrvaškem, pri nas pa je najbolj razširjen v Prlekiji, Slovenskih goricah in Halozah. Ta mehanska naprava še najbolj spominja na mlin na veter, postavljen na visokem lesenem drogu. Ko njegova lesena kladiva ob vrtenju tolčejo po deski, ustvarja hrup, zato učinkovito igra vlogo ptičjega strašila. Klopotci so različno izdelani, v Slovenskih goricah ima dva para kril ali vetrnic, na Goričkem tri, na Avstrijskem Štajerskem pa štiri pare kril. V pisnih virih je prvič omenjan že ob koncu 17. in začetku 18. stoletja, ko so ga postavljali na poljih, saj je šele kasneje postal zaščitni znak jesenskih vinogradov. Medtem ko vsi poznamo klopotce, pa je gotovo veliko manj tistih, ki vedo, da ga je v slovenskem jeziku, natančneje v svoji pesmi Tolažba enega vincerla leta 1797 prvič omenil v Ljutomeru rojeni ljudski pesnik in skladatelj Leopold Volkmer, ki je nato velik del svojega življenja župnikoval na Destrniku. SD Za uspešno ohranjanje močvirske sklednice bodo v projektu vzpostavili nove in obnovili nekdaj že obstoječe vodne habitate (obnova mrtvice) ter izlovili tujerodne vrste želv. V Muretincih bodo dela začeli še letos jeseni, in sicer na površini dobrega pol hektarja. Najprej bodo posekali zarast, nato pa obnovili zapornico, ki bo v mrtvici ohranjala sedanjo gladino vode. Na območju mrtvice ni plitvin, ki so ključne za preživetje mladičev močvirske sklednice. Prav zato nameravajo urediti plitvine in položne brežine, na dveh lokacijah pa še dodatno poglobiti teren. Južno od mrtvice bodo izkopali različno velike vodne habitate; kotanje bodo izkopali do nivoja podtalnice. Estera Korošec Foto: Primorske.si Močvirska sklednica kaže na ohranjenost vodnih habitatov Močvirska sklednica je naša edina avtohtona sladkovodna želva, ki živi v sladkih in polslanih vodah. V Sloveniji je bila pred izsuševanjem mokrišč ponekod zelo pogosta. Zaradi obsežnih posegov v vodotoke ter zaradi urbanizacije in gradnje cest je njena številčnost močno upadla. V severovzhodnem delu države jo lahko najdemo ob reki Dravi in Muri. »Prisotnost sklednice kaže na ohranjenost vodnih habitatov in posledično kakovost voda. Habitati, ki jih poseljuje sklednica, so pomembni pri uravnavanju mikroklime in stanja podzemnih voda,« so še zapisali na Direkciji RS za vode. Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 12 stran 12 torek z 16. avgusta 2022 Cerkvenjak z Firbasova viljamovka žanje mednarodne uspehe Podravje z Slabe povezave, dolga vožnja in gneča na vlakih V Londonu že tretjič srebrni Sedem ur na vlaku brez sedeža ... Na družinski kmetiji Firbas pridelujejo hruške sorte viljamovka in iz njih izdelajo žlahtno žgano pijačo že vse od leta 1987. Gneča, ki v poletnih mesecih zlasti ob koncih tedna vlada na slovenskih vlakih, marsikomu povzroča upravičeno slabo voljo. Ena od potnic je pred nekaj tedni razmere na vlaku med sedemurno vožnjo iz Maribora proti Kopru, ko ni bilo mogoče sesti, otroci so stokali, primanjkovalo je kisika, potniki pa so se ugnezdili kar v vagonu za kolesa, opisala kot neznosne. Tri desetletja vztrajanja pri enem in istem receptu so obrodila sadove, očetovo tradicijo pa danes nadaljuje sin Mitja s soprogo Moniko. Firbasova aromatična viljamovka je priljubljena daleč naokrog, njeno kakovost pa so prepoznali tudi v Londonu, kjer tekmujejo ponudniki z vsega sveta, saj so jo že tretje leto zapored nagradili z drugim mestom. Od prvotnih 1.300 sadik jih danes raste že 7.000, in to na 3,6 hektarja velikem sadovnjaku. Posadili pa so tudi nov nasad hrušk, ki bo prvič obrodil čez tri leta. Ker je dela v njem veliko in zahteva celega človeka, se je Mitja, po izobrazbi sicer gradbenik, odločil, da se posveti sadjarstvu, za kar si je pridobil tudi ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo. Ko bodo pobrali letošnji pridelek, se bo začela zahtevna žganjekuha, ki bo trajala čez vso jesen in zimo, včasih tudi po 15 ur na dan. Firbasova viljamovka je redna gostja na Dobrotah slovenskih kmetij, kjer sodeluje že vse od leta 2017. Kot dobitnica treh zaporednih zlatih priznanj je pridobila certifikat znaka kakovosti, v okviru lanskega občinskega praznika pa sta mlada zakonca za dosežke, kakovost, tržno zanimivost in izvirnost produkta od župana Marjana Žmavca prejela tudi plaketo občine Cerkvenjak. Foto: Bobo/M24 Foto: osebni arhiv Za svojo vrhunsko viljamovko dobivata Mitja in Monika Firbas priznanja tako doma kot v tujini; lani sta tako prejela plaketo občine Cerkvenjak. Nekaj zanimivosti o hruškah Da so hruške cenjene že od nekdaj vemo iz starogrških zvitkov. Sam Homer je hruškam pridal božansko noto, ko jih je v znameniti Odiseji poimenoval kar “darilo bogov”. Iz grške mitologije namreč izhaja, da je bila hruška sveta boginjama Afroditi in Heri, kakor tudi rimski boginji sadnega drevja, Pomoni. Hruška naj bi boginjam zagotavljala mladost in lepoto. Ker lahko drevo živi tudi do 350 let, na Kitajskem že od nekdaj velja za simbol dolgoživosti, nesmrtnosti. Hruško viljamovko je začel razmnoževati Richard Williams, po katerem se ta sorta imenuje. Je vodilna sorta hrušk na svetu. Viljamovka je primerna za takojšnjo uporabo, kakor tudi za skladiščenje. Uporablja se tudi za sušenje, sokove, kaše, kompote, marmelado in žganjekuho. Značilna muškatna aroma in okus daje žganju še posebno kvaliteto. SD Da beležijo občutno povečanje števila potnikov na vseh relacijah, so potrdili tudi v Slovenskih železnicah. Cena vožnje je v medkrajevnem avtobusnem in domačem železniškem prometu ob koncih tedna cenejša za 75 odstotkov, če se posameznik odloči za nakup vikend vozovnice IJPP. Upokojenci, invalidi in nekatere druge skupine uporabnikov pa ob koncih tedna z javnim potniškim prometom potujejo celo brezplačno. Svoje naredijo tudi tuji in domači turisti, zato do gneče prihaja zlasti na vlakih proti slovenski obali. V Slovenskih železnicah so prepričani, da je potovalne navade spremenila tudi podražitev goriva. Da v zadnjih tednih opažajo občutno povečanje potnikov na vseh relacijah, so nam potrdili tudi Foto: Ministrstvo za infrastrukturo Septembra 52 novih vlakov Slovenske železnice pričakujejo, da bo septembra letos dobavljenih vseh 52 novih vlakov. Gre za potniške vlake Stadler, ki so jih naročili že maja 2019, a so bile potrebne nekatere dodatne modernizacije in dopolnitve. Objavili so tudi razpis za dodatnih 20 potniških garnitur, s čimer bi se število novih vlakov v voznem parku Slovenskih železnic dvignilo na 72. Foto: arhiv M24 v Slovenskih železnicah. Skladno z razpoložljivimi kapacitetami poskušajo zagotoviti tako sedišča kot stojišča za vse potnike, a jih težko načrtujejo vnaprej. Kot so pojasnili, kapacitete načrtujejo glede na pretekla leta, in sicer tista pred epidemijo, a letos opažajo, da trend potovanj narašča skokovito. Ob sobotah na vlaku proti Kopru dodaten vagon Navedli so še, da potniki vozovnic praviloma ne kupujejo vnaprej, temveč večinoma tik pred odhodom, pri čemer v zadnjem obdobju opažajo tudi veliko nenapovedanih skupin, kar se je zgodilo tudi navedeno soboto, ki jo je opisala potnica. »Potovanje skupine je treba skladno z določili potniške tarife predhodno najaviti, da lahko pravočasno zagotovimo zadostne kapacitete, žal pa se tega potniki ne držijo vedno,« so pojasnili. Napovedali so še, da bodo ob sobotah vlaku, ki od Maribora vozi proti Kopru, dodali dodaten vagon, »s katerim bo povečana kapaciteta sedežev in stojišč«. Savo Radjenovič Prejeli smo Presezimo zastarele miselne okvire Ob julijskem obisku našega predsednika vlade pri nemškem kanclerju se mi je vtisnilo v spomin, kar je v zvezi z energetsko krizo, povezano z vojno v Ukrajini, povedal nemški kancler: treba je zgraditi infrastrukturo, ki bo omogočila pridobivanje nafte in plina iz drugih virov. V tem istem času pa so pri nas spet vzplamtele aktivnosti v zvezi s sežiganjem odpadkov. Zakaj bi vire v odpadkih uničevali s sežiganjem? Obenem pa bi z uničevanjem virov nastajali toplogredni izpusti in zdravju škodljivi izpusti. Tudi pepel, ki ostane po sežigu, predstavlja nevarnost za zdravje človeka in okolja. Proti koncu leta 2019 smo lahko večkrat slišali, da naš Institut Jožef Stefan razvija proces katalitične depolimerizacije za predelavo odpadkov v gorivo. Po takratnih informacijah naj bi bil to proces z dokaj nizko porabo energije, brez strupenih plinov. O predelavi odpadkov v goriva je v septembru 2019 na odboru Državnega zbora RS govoril tudi takratni državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor. Zakaj tečejo aktivnosti za gradnjo sežigalnic, če pa se s sežiganjem snovi ne vrača v nadaljnji obtok, temveč nastajajo odlagališča pepela (odlagališča uničenih surovin) in izpusti emisij v okolje? Poleg izkoriščanja surovin v odpadkih je za uspešno premagovanje energetske krize treba pospešeno izkoriščati obnovljive vire energije. Spomnim se dokumentarnega filma, v katerem so prikazali hišo, zgra- jeno v Skandinaviji, ki celoletno potrebno energijo za svoje delovanje proizvede sama, z izkoriščanjem sončne energije, torej v območju, kjer je bistveno manj sončnega obsevanja kot pri nas. Viške energije v času večje sončne obsevanosti so pretvorili v vodik, skladiščen v jeklenkah v prostoru, ki je spominjal na klet s skladiščenimi buteljkami. Zadnje čase lahko beremo tudi o shranjevanju energije v pesku: pesek lahko več mesecev shranjuje toploto pri približno 500 stopinjah Celzija. Takšno peščeno baterijo za skladiščenje sončne energije sta mlada finska inženirja uspešno povezala z elektrarno. V naših sosednjih državah izkoriščajo geotermalno energijo v elektrarnah, v naši državi pa nič. Namesto da bi se na severovzhodnem koncu Slovenije, kjer je potencial te energije največji, lotili izgradnje kakšne geotermalne elektrarne, smo se v tem delu Slovenije v letošnjem pomladanskem času lahko udeležili javnih obravnav za umeščanje dodatnega plinovoda, ki bi slovenski plinovodni sistem povezal z madžarskim. Po madžarskem plinovodnem sistemu se prenaša ruski plin, ki ga pa naj ne bi trošili – nikakor ni etično, da bi s trošenjem ruskega energenta prispevali k financiranju vojnih grozot. Sploh pa je treba napore preusmeriti v to, da ne bomo večali kapacitet za neobnovljive vire, temveč bomo povečevali izrabo obnovljivih virov energije. Da bo evropski svet lahko uspešno deloval tudi brez ruskih energentov, je treba čim bolj zmanjšati porabo (marsikaj se da opraviti peš ali s kolesom, treba je varčno uporabljati naprave, ugašati luči, zmanjšati svetlobno onesnaženost, treba se je otresti potrošniških navad …) in čim bolj izkoriščati obnovljive vire energije: izkoriščati energijo sonca, vetra, vodnih tokov, zemeljskih toplotnih tokov. V enem od dokumentarnih filmov so prikazali tudi, da je moč v okolici vulkanov izkoristiti toploto zemeljske mase. Namesto da se trati čas in finančna sredstva z aktivnostmi za zastarele rešitve, kot je uničevanje surovin s sežiganjem, je treba preseči zastarele miselne okvire in se končno podati na pot razvojnega preboja. Ne tako daleč nazaj se je pri nas vztrajalo z gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Zakaj bi sedaj spet vztrajali pri zastarelem načinu? Sežigalnice nimajo prihodnosti v nizkoogljični družbi. Evropski poslanci so letos izglasovali, da bo od leta 2026 sežig odpadkov vključen v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, takšne dajatve pa povedo, da tako ravnanje ni zaželeno. Predhodno zapisano je le nekaj vtisov državljanke po gledanju, poslušanju in prebiranju različnih vsebin. Veliko več o tem, kako doseči razvojni preboj, pa bi lahko povedali strokovnjaki – taki, ki so zazrti v prihodnost. Take strokovnjake je treba pritegniti, politika pa mora poskrbeti, da končno začnemo uresničevati razvojni preboj. Komu zvoni? Vsem nam. Danica Hren, Hajdina Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK stran 13 torek z 16. avgusta 2022 13 Ptuj z Finale 8. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Izjemen pevski in glasbeni šopek Na minoritskem dvorišču bo v četrtek, 18. avgusta, pokalo od mladostne prešernosti, ki bo spremljala nastope letošnjih finalistov projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo družbe Radio-Tednik Ptuj. Le-ta že od svojega začetka širi krog udeležencev, mladih pevk in pevcev, šol in občin, ki na ta način odpirajo vrata in priložnost številnim mladim, ki se želijo izkazati in dokazati s svojim pevskim in glasbenim talentom. Doslej je pritegnil že nekaj tisoč mladih, nekateri med njimi so se petja v tem času lotili zelo resno in se tudi dodatno izpopolnjujejo, da bodo nekoč stopili na še večje odre. Za večino pa je že predizbor projekta in glavni oder nepozaben dogodek, lep spomin, ki jih bo še dolgo spremljal. Tudi letošnji finale prinaša vrhunske nastope mladih pevk in pevcev. Prav vsak izmed njih je po svoje izjemen in edinstven, zagotovo bo to prepoznalo tudi občinstvo ter jih nagradilo z bučnim aplavzom. Zato pa bo toliko težje za komisijo, ki bo letos ocenjevala njihove nastope: Tinkaro Fortuna (Bepop) in Nušo Derenda ter Domna Kumra, ki bosta tudi zapela. Foto: Črtomir Goznik in Andrej Purg Na finalni prireditvi bo s slovensko pesmijo in glasbo za nepozaben dogodek poskrbelo 26 finalistov. Najboljša v mlajši in starejši kategoriji projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bosta za nagrado prejela lastni pesmi. Zagotovo bo tudi letošnji finale projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi in prinaša veselje v številna okolja, navdušil televizijske gledalce, saj je pesem iz mladih Zapeli bodo: Zala Žibret , Taja Maver, Nick Horvat, Maj Terbuc, Lea Artič, Anej Gorenjak, Leila Bećirović, Neža Cimerman, Jana Bombek, Lara Tement, Lara Venta, Sara Viher in Lara Šori v mlajši kategoriji, v starejši pa: Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, Gaja Kopriva, Sara Krivec Britvić, Zoja Klinar, Ajda Lah, Neža Kralj, Klara Cestar, Lana Friščić Krampelj, Larisa Mlinarič, Alja Zamuda, Eva Šnut, Brina Štefančič ter Sara Sluga. grl vedno tudi najlepša pesem. To pa je tudi najboljša popotnica v novo, že 9. sezono projekta, za katero vsi upajo, da bo ponovno potekala v živo, v okviru šolskih prireditev, ki so tudi nadvse pomembni kulturni dogodki vsakega okolja ter svojevrstno medgeneracijsko srečanje. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, ki je tudi idejni pobudnik projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, je prepričan, da bo tudi letošnji finale nova uspešna zgodba v nadaljnji rasti projekta, ki se vse bolj širi v slovenski prostor. ŰŪ ONE FINALE 8. SEZ Minoritski samostan, 18. avgusta 2022, ob 18.00 Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 14 stran 14 torek z 16. avgusta 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Zgodovina Turčije Poleg pristnega stika z ljudmi in ustvarjanja mnenja o razmerah iz prve roke mi je vedno v poseben gušt tudi obisk kakšnega narodnega muzeja, kjer človek izve veliko stvari, ki jih v našem izobraževalnem sistemu, kljub neštetim predelanim uram zgodovine, ni bilo časa ali volje podati. Sploh pri narodih z bolj burno zgodovino je ta praviloma zapisana precej patriotsko in brezmadežno, pri čemer tudi Turčija ni nobena izjema. Z Otom sva bila še vedno v Ankari, kjer sva se odpravljala na ogled mavzoleja turškega narodnega junaka, Mustafe Kemala, ki je leta 1923 od ljudske skupščine dobil naziv Atatürk, oče vseh Turkov. Sodeloval je v balkanskih vojnah, med 1. svetovno vojno kljub zelo kilavi oborožitvi ni utrpel nobenega poraza, po vojni pa je osnoval svojo narodno-osvobodilno gibanje, s katerim je dosegel neodvisnost Turčije. Država je bila takrat namreč razdeljena med okupacijske enote Francije, Združenega Kraljestva, Grčije, Rusije, Italije in Armenije, ozemlje pa je pridobil nazaj z vojnami in množičnimi poFoto: Dani Zorko Na stotine otrok čaka na ogled grobnice Foto: Dani Zorko Prostrani trg pred mavzolejem boji. No, o teh pobojih se pri zgodovini Turčije ne govori nič, prav tako kot se v novejši zgodovini ni govorilo o nasilnem zatiranju kurdskih uporov. Mavzolej je na spominskem griču v Ankari, ves objekt pa izgleda zelo megalomansko. Na sredini je zgrajen ogromen trg v obliki kvadrata, pod mavzolejem pa je v obliki črke U muzej vojaške zgodovine, kjer so detajlno prikazani ključni utrinki iz vojn, predvsem vojna pri Galipoliju iz leta 1915. Turčija se je med 1. svetovno vojno namreč borila na strani Nemčije in Avstrije ter na Bosporju držala zaprto pot proti Rusiji, Bližnjemu vzhodu in nap- rej v Azijo. Turkom je takrat poleg pomorskih zmag šla na roko tudi mrzla zima in zavezniki so se morali umakniti. Te stvari sva z Otom vedela že od prej, je pa zanimivo, kako je to predstavljeno v muzeju. Človek, ki ne pozna zgodovine, bi si moral misliti, da so Turki najmogočnejši vojščaki v zgodovini. Prišla sva prav ob uri, ko so izvajali obred polaganja venca na grob, na ploščadi pa je bilo prisotnih na stotine osnovnošolskih otrok. Pri nas bi temu izletu rekli kulturni dan, pri njih pa je to nekakšna domoljubna vzgoja. Po vrsti so lahko vsi vstopili v mavzolej na ogled znane grobnice, vendar so bili hitro spet vsi zunaj, postavljeni v kolono. Midva sva še malo počakala, da so se vojska in otroci končno umaknili, da sva lahko vstopila v veliko dvorano. Vse je nekako podobno Dedinjam v Srbiji, kjer je Titova grobnica, s to razliko, da je bilo tu vse veliko bolj prostorno in ogromno, primerno za velike množice ljudi. Nekateri smo naše voditelje in zgodovino spoznavali zgolj skozi učbenike in zgodovinske zgodbe, ki se sčasoma izkrivljajo, dejstvo pa je, da mlajše generacije neka tradicionalna nasprotja in junaške pripovedke vedno manj zanimajo, saj odraščajo v popolnoma drugačnem svetu. Poraja se vprašanje, kdo bo še čez desetletja hodil obiskovat te grobnice in polagat vence k spominskim obeležjem tudi novejše zgodovine. Foto: Dani Zorko Grobnica Kemala Atatürka Maniola jurtina Razpon kril je od 35 do 50 mm. Pri samcu je videti na zgornji strani temno rjavih kril še temnejše dišavne lise ter manjše ali večje oko. Spodnja stran sprednjih kril je svetlejša, skoraj rumena in jo krasi izrazito črno-belo oko. Zadnja krila so spodaj podobno obarvana kot zgoraj, le da imajo na svetlejšem robu dve drobni očesci. Samica je nekoliko večja od samca in ima na zgornji strani sprednjih kril oranžnorjav pas, na spodnji strani zadnjih kril pa po navadi nima očesc. Dlakava gosenica je na začetku rjava in se hrani podnevi, pozneje pa preide na nočno hranjenje in se zaradi prehranjevanja s travami obarva zeleno. Je precej pogosta vrsta metuljev. Hranilne rastline gosenic: Trave. Razširjenost: Suhi travniki, svetli gozdovi, gozdni robovi, parki, do višine 1500 m. Doba letenja: V eni podaljšani generaciji od maja do septembra. KLIMAKS - stopnjevanje učinka, povedanega z navajanjem pomensko vedno močnejših besed, LUKMAN, Franjo - slovenski agronom in sadjar, OILEJ - Ajantov oče, eden izmed Argonavtov KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 16. avgusta 2022 COLOR CMYK torek, 16. 8. 2022 stran 15 Za kratek čas 15 Podravje z Iz studia Radia Ptuj Pestro glasbeno poletje na Radiu Ptuj V programu Radia Ptuj je v teh poletnih dneh zelo pestro. Poleg priprav na finalno prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 30-letnico Orfejčkove parade in 53. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2022 se v studiu vrstijo zanimivi gostje, pripravljamo pa še zabavno poletno popestritev programa. sila v minulih dneh. Gorišničanka Dora Šandor, talentirana mlada pevka in skladateljica, likovnica, ilustratorka in predlanska zma- govalka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji, uspešno nadaljuje svojo pevsko in glasbeno pot. Še naprej ustvarja lastne skladbe in eno izmed teh z naslovom Pesem je predstavila tudi ob obisku v Štajerski budilki. Kot je dejala, Foto: ČG je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo odlična izkušnja za mlade pevke in pevce, ki so na začetku svoje pevske poti, pa tudi izjemna priložnost za pridobivanje medijskih izkušenj. V klepetu z Natalijo in Domnom je mlada gimnazijka obujala spomine na zmagovalni večer in predstavila poletni koncert, ki ga je minuli petek s svojim bandom pripravila v centru Gorišnice. „V tem času sem napisala še več kakovostnih avtorskih skladb, izpopolnjujem se v različnih hobijih in iščem nove izzive – ukvarjam se s slikanjem, fotografijo in filmom,“ je pojasnila in dodala, da je organizacija samostojnega koncerta izjemna Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 4 2 6 8 2 1 8 4 7 6 9 2 4 7 5 7 9 2 5 5 3 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << < < << < <<< < <<< << <<< < << ---------------- Denar € €€€ €€ €€€ €€ €€€ €€€ € €€€ € €€€ €€€ Lepi spomini ne bledijo! Zdravje › ›› ››› ›› › ››› ››› ›› ›› ››› › ›› œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 5 7 (velja za teden od 16. do 22. avgusta 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 22. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Vito Kelenc, 2281 Markovci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? izkušnja, ob kateri se je tudi sama ogromno naučila. V drugi polovici avgusta se v Štajerski budilki obeta še ena novost, saj sta budilkarja Dalibor in Tadej naletela na oviro. Med debato o slovenskih poletnih uspešnicah sta se sporekla in potrebujeta pomoč poslušalcev, da skupaj izberejo pesem poletja. Od 20. avgusta dalje bodo v zgodbah na Facebook in Instagram profilih Radia Ptuj objavljeni pari skladb, ki se bodo “spopadli”, poslušalci pa bodo tisti, ki bodo s svojimi glasovi odločili, katera pesem se bo uvrstila v naslednji krog, vse do zmage in naziva Pesem poletja na Radiu Ptuj. Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG www.tednik.si Prav s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je povezana mlada glasbena gostja, ki se je v jutranjem programu ogla- Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Kultura 16 stran 16 torek z 16. avgusta 2022 Ptuj z Festival Arsana 2022 tudi z grenkim zaodrskim dogajanjem Iz naše zgodovine Občina ne diha s festivalom Dravski splavi in šajke (1) »Po petnajstih letih smo na novi stopnički, pred nami so novi izzivi, kako tej množici, ki pride na koncerte, nekaj ponuditi. To je velik izziv za Ptuj, ne samo za nas organizatorje festivala,« je po 14. festivalu Arsana povedal umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. Zaradi hitre rasti pa ga mesto več ne dohaja, ne dohaja njegovih obiskovalcev, ki pridejo na festival in bi si radi nekaj privoščili. Že več kot deset let se pogovarjamo o tem, da bi morale biti gostilne v festivalskem času dlje časa odprte. Po končanih koncertih obiskovalci nimajo kje posedeti, naletijo na prazne ulice in zaprte gostinske lokale. Tega npr. v Kranjski Gori, Bohinju in krajih, ki bi se lahko primerjali s Ptujem, ni, tam zaprtih lokalov ni. Foto: osebni arhiv SR Splav je bil transportno sredstvo in hkrati tovor, kar pomeni, da je pošiljka prišla do cilja brez stroškov, ki so sicer obremenjevali vsakršno drugo tovorjenje. Reka Drava je bila pomembna prometnica že v rimskih časih. Kot vojaški sedež z lastno rečno floto ji je posebno težo dajal tedanji Poetovio. Žal ni na voljo materialne zapuščine, ki bi dokazovala videz rimskih rečnih plovil, s katerimi so med drugim prevažali poljske pridelke, zato je mogoče samo domnevati, da so bili med njimi tudi splavi, ena od prvotnih plovnih oblik s konstrukcijo med seboj povezanih debel. Za zdaj velja za najstarejše pričevanje o splavarjenju na Dravi listina viteza Otta Velikovškega iz leta 1280, ki je omogočala pobiranje mitnine za prevoz praznih sodov pri velikovškem mostu. V njej piše, da so prazne sode vozili na splavih, jih v Mariboru napolnili z vinom in potem polne z vozovi vred prepeljali na Koroško. Naslednji pomembnejši podatek o dravskem splavarstvu je zapisan v urbarju samostana sv. Pavla iz leta 1289, po katerem so podložniki prevažali les na Štajersko. Šlo je za les, ki ga je samostan potreboval za svoje vinograde na Štajerskem. Urbar sv. Lovrenca na Pohorju iz leta 1371 pa sporoča, da so se prebivalci na tem območju ukvarjali s prevozom različnih vrst lesa, zlasti pogost tovor so bili koli za vinograde. V srednjem veku je bil rečni lesni transport na Dravi že precej razvit, še bolj pa v prvi polovici 16. stoletja, ko se je med Beljakom in Ptujem močno razmahnila trgovina ter so večji del blaga, predvsem vino, železne izdelke in tekstil prevažali s splavi. Od Vuzenice do Vojvodine Vedno večji promet, še posebej transport lesa po Dravi, je terjal tudi večja in solidnejša plovila. Tako se je v 16. stoletju začelo obdobje tako imenovanega šajkarstva. Šajka je bila trdno grajeno plovilo, dolgo okoli 20 in široko do šest metrov. Po navadi jo je upravljalo šest splavarjev, naložena z lesom ali drugim blagom pa je plula od Vuzenice do Vojvodine v današnji Srbiji. Splavarstvo, kakršno je na Dravi doseglo popoln razcvet v 19. stoletju in ki se je zavleklo še v štirideseta leta 20. stoletja, ni bilo rezultat zaostalega razvoja prometa po cestah in pozneje na železnici, temveč je bilo posledica ugodnih izračunov. Splav je bil namreč transportno sredstvo in hkrati tovor, kar pomeni, da je pošiljka prišla do cilja brez stroškov, ki so sicer obremenjevali vsakršno drugo tovorjenje. Pri lesnih transportih na Dravi so naši predniki torej uporabljali dve vrsti plovil: šajke in splave, ki se razlikujejo le v načinu izdelave oziroma še bolj sestave lesa. Izdelava šajke je bila zahtevnejša in zamudnejša, zato tudi dražja, na njej so poleg lesa, ki je bil namenjen prodaji in je sestavljal osnovo plovila, prevažali še sadje, čreslovino pa tudi kremenčev pesek za pohorske glažute. »Moj interes je, da zaradi festivala Arsana vsi Ptujčani, ki delujejo v mestu, zaslužijo. Samo tako bo ta zgodba uspešna. Občina ne diha s festivalom. Občutek je, kot da gre za neko privatno zadevo, ki je sama sebi namen,« poudarja Mladen Delin. Trenutno je festival Arsana eden največjih glasbenih festivalov v Sloveniji, o katerem gre promocija po celem svetu, kakršne Ptuj že dolgo ni imel. Težave zaradi lažnih ovadb, prijav »Festival Arsana niso samo lepi dogodki, lepa doživetja, lepe številke, dober obisk. Do trenutka, ko se njegovi udeleženci poklonijo občinstvu, je treba opraviti izjemno veliko dela, da se njegov program izvede na desetih prizoriščih. Naše občinstvo je zelo kultivirano, izgredov ne poznamo,« pove Delin. »Imamo pa težave z lažnimi ovadbami, prijavami, inšpekcijam. Verjetno marsikomu ni všeč to, kar delamo. To nam vsako leto zbija moralo, saj se pojavlja ves čas. To se pojavlja že ves čas. S pomočjo odvetnikov bomo skušali zadevi priti do dna, ugotoviti, kdo so tisti, ki dajejo lažne ovadbe. Za zdaj smo vse naredili korektno, brez napak. Vse inšpekcije so se nam opravičile in nam čestitale za brezhibno organizacijo. Najmanj petnajstkrat, če že ne večkrat, so nas že obiskale. Tudi letos nas je na operi na Panorami pričakala inšpekcija. Pokazali smo vso dokumentacijo, dovoljenja, z vsemi sodelavci so bile sklenjene pogodbe. Nepravilnosti tudi tokrat niso ugotovili. Nagajali pa so nam tudi na nekaterih drugih prizoriščih. Nekateri ljudje so bili leta in leta navajeni, da se v mestu nič ne dogaja, zdaj, ko pa se dogaja, jih vse moti. V vseh letih, koncertov pa je bilo čez tisoč, nismo zabeležili nobenega izgreda. Arsana je pravi urbani festival na nivoju, s programom in občinstvom, Ptuju dajemo samo dodano vrednost,« pa je Delin povedal o zakulisju festivala, o Foto: Črtomir Goznik Mladen Delin: »Prva ocena je, da smo uspešno izpeljali 14. festival Arsana, vseh 45 dogodkov v okviru devetih festivalskih sklopov. V času festivala je Ptuj obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev, kar so za naše mesto izjemne številke. Vedno več obiskovalcev prihaja iz drugih krajev Slovenije in tudi tujine. Zdaj že tudi lahko govorimo o festivalskem turizmu.« katerem javnosti ni veliko znanega, je pa moteče za organizatorje in jim prinaša dodatno delo ter po nepotrebnem jemlje energijo. Kdo „podira“ oder mladih na Slovenskem trgu in kdaj streha na mestni tržnici? Javnost oz. posamezniki pa „podirajo“ tudi oder na Slovenskem trgu. Umeščen je lepo, precej ljudi pa moti, ker zaradi svoje postavitve vsi gostinci na tem območju nimajo pravega pogleda nanj; eni ga gledajo v hrbet, drugi od strani, pravi Delin. Tako bodo morali do 15. festivala tudi za ta oder poiskati drugačno postavitev, četudi gre za enega najlepših prizorišč, ki tudi privablja veliko ljudi v mesto. Predvsem pa je to oder, kjer zelo radi nastopajo mladi ptujski glasbeni in pevski talenti. Tudi to je ena izmed tem, o kateri bi se morali pogovarjati z mestno oblastjo, pa za zdaj niso imeli prave možnosti oz. posluha. »Naš interes je, da oder ostane v mestu, da ga ne bi selili, za morebitno novo lokacijo pa se moramo skupaj dogovoriti,« pove Festival je le magnet, mesto mora ponuditi hrano, pijačo ... »Če imamo polna prizorišča, ne moremo govoriti, da ni obiskovalcev. Pristojne mestne institucije se bodo morale bolj povezati z organizatorji festivalov in jim dati veliko večjo podporo. Organizatorji festivalov delamo na programski ponudbi, mesto pa mora zagotoviti dodatno podporo. Če MO Ptuj že 15 let daje razpis za festival, ji je verjetno v interesu, da ima mesto čim več od tega. Naši koncerti, razstave, večeri poezije in drugi dogodki so samo magnet, da ljudje pridejo za več dni na Ptuj. Mi jim ne moremo nuditi hrane, pijače, ogledov. To mora narediti mesto, zato smo ustanovili zavode. Festivalski turizem je del turistične dejavnosti. Vsak evro, vložen v festivalski turizem, se povrne sedemkrat. Nekajkrat toliko, kot dajo za nakup vstopnice, obiskovalci porabijo še za nočitev, hrano, pijačo, nakupe, oglede muzejev. Več pa, kot bo ponudbe v mestu, več bodo ljudje trošili. Tudi na operi na Panorami smo imeli pet tisoč obiskovalcev, pa večina ljudi ni imela kam, ker ni bilo ponudbe v mestu. Na taki dogodek, ki je tako rekoč občinski dogodek, ki ga Arsana samo izvaja, občina da tudi za to razpis, je verjetno v njenem interesu, da ima mesto od tega čim več,« poudarja Mladen Delin. Delin, ki tudi pričakuje, da bo po petnajstih letih festival dobil tudi kadrovsko podporo. Mestni svet je pred dvema letoma že povedal, da si Arsana zasluži eno delovno mesto, ampak do realizacije še ni prišlo. Po toliko letih festivalskega Najslavnejši je bil italijanček Šajka je tovorila do 60 kubičnih metrov lesa, šlo je za žagan les, deske, letve in morale. Splav pa je pravzaprav šajko izrinil iz prometa, saj je omogočil hitrejše nakladanje in prevoz večjih količin lesa, kar je temeljito znižalo njegovo končno ceno. Najmanjši splav je lahko prepeljal 80 kubičnih metrov tesanega lesa, največji pa tudi 130. Tehnološka spodbuda za prehod na splave je bil močan razvoj lesne trgovine v pohorskih in kobanskih gozdovih. Šlo je zlasti za les kot gradbeni material, trgovina z njim pa se je močno razmahnila po letu 1918, ko je nastala nova država in ko se je lesno tržišče za pohorske in kobanske gozdarje razširilo na Hrvaško in Srbijo. S trgovci s Kranjskega so v Dravsko dolino prišli tudi italijanski gozdarji in splavarji, ki so začeli vezati splave na svoj način, tako da so potem njihovi dravski kolegi vozili splave, ki so jih imenovali italijanček. Dravski splav je imel obliko trapeza, dolg je bil okoli 32 metrov, spredaj širok šest, zadaj pa pet metrov. Senka Dreu Foto: Črtomir Goznik Največ dogodkov je tudi letos potekalo na minoritskem dvorišču. dogajanja je vsakomur že jasno, da takšnega festivala ni mogoče organizirati s prostovoljci ali delno zaposlenim, potrebuje konkretno ekipo. Vsi podobni festivali imajo zaposlene, od deset ljudi naprej. Ene od teh so že prerasli. Festival Arsana nastaja z dvema polovično zaposlenima in velikim številom prostovoljcev, študentov. Še vedno pa ni rešeno vprašanje strehe. Letos so šli z velikim koncertom na tržnico. Če bi bilo vreme slabo, bi imeli velike finančne probleme. Letos jih ne bo, predvsem zaradi podpore ministrstva za kulturo. »Od občine pričakujemo dialog. Pričakujem, da nas bodo vprašali, kaj si želimo. Po petnajstih letih pričakujemo končno kadrovsko podporo in streho na mestni tržnici, kot je bila planirana, da bo prireditvena dejavnost lahko nemoteno potekala. Prav tako pa pričakujemo celovito podporo tistih, ki so bili ustanovljeni zato, da bodo festivalom nudili potrebno podporo,« pa Delin pove o potrebnih oblikah podpore okolja festivalskemu dogajanju. MG Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Nogomet Marinšek v težave potisnil nekdanjega trenerja Stran 18 Nogomet Maribor in Mura še naprej prelahko prejemata zadetke Stran 18 stran 17 Nogomet Drava do preobrata, hat-trick Kureža in Zajka Stran 19 Tenis Potočnikova v Nemčiji do lovorike preko petih Nemk Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros z Dirka za svetovno prvenstvo na Finskem Tim s petim naslovom med največje zvezdnike motokrosa Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je dve dirki pred koncem sezone 2022 potrdil naslov svetovnega prvaka. To mu je uspelo na Finskem, v bližini Helsinkov, kjer je s 6. mestom osvojil zadostno število točk, da ga tekmeci do konca sezone ne morejo več ujeti. Za Tima je letošnji naslov peti v njegovi bogati karieri: prvega je osvojil leta 2015 v razredu MX2, naslednje štiri – 2016, 2019, 2020 in 2022 – pa v MXGP. »Že osvojitev enega naslova je izjemen dosežek, jaz pa sem sedaj pri petih, kar je neverjetno in nekaj res izjemnega ... Priznam, da sem bil kar nervozen, moram pa se zahvaliti vsem, ki so mi stali ob strani: vsem Dirka za SP na Finskem, rezultati: 1. Glenn Coldenhoff 2. Jeremy Seewer 3. Maxime Renaux 4. Brian Bogers 5. Brent Van Doninck 6. Tim Gajser 7. Romain Febvre Nizozemska Švica Francija Nizozemska Belgija Slovenija Francija Yamaha Yamaha Yamaha Husqvarna Yamaha Honda Kawasaki 22 18 20 25 14 15 16 25 22 20 15 18 14 13 47 40 40 40 32 29 29 Skupni vrstni red v SP: 1. Tim Gajser 2. Jeremy Seewer 3. Glenn Coldenhoff 4. Jorge Prado 5. Maxime Renaux Slovenija Švica Nizozemska Španija Francija v ekipi, mojemu dekletu, prijateljem in vsem v domovini. Hvala,« je v prvi izjavi takoj po koncu dirke dejal Gajser. Nato je na odru za zmagovalce prejel še tablico z zlato številko, kar je znak, da je naslov že njegov. Zadnji dve dirki sezone bo tako lahko vozil v sproščenem vzdušju, kar bo glede na zadnje dirke precejšnje olajšanje. Svetovni prvaki v motokrosu: 10 – Stefan Everts (Belgija) 2 × 500, 3 × 250, 1 × MXGP, 3 × MX1, 1 × 125 9 – Tony Cairoli (Italija) 5 × MX1, 2 × MXGP, 2 × MX2 6 – Joël Robert (Belgija) 6 × 250 5 – Tim Gajser (Slovenija) 4 x MXGP, 1 x MX2 Roger De Coster (Belgija) 5 × 500cc Joël Smets (Belgija) 4 × 500, 1 × 650 Georges Jobé (Belgija) 3 × 500, 2 × 250 Eric Geboers (Belgija) 2 × 500, 1 × 250, 2 × 125 Jeffrey Herlings (Nizozemska) 2 × MXGP, 3 × MX2 Honda Yamaha Yamaha Gasgas Yamaha 674 570 525 517 506 Foto: MXGP Na Finskem le potrdil, kar je gradil skozi sezono Tim si je glavno prednost pred tekmeci nabral v začetku sezone, ko je bil na uvodnih sedmih dirkah domala nepremagljiv. Vmes je VN Trentina, VN Latvije in VN Italije (5., 6. in 7. dirka) dobil s popolnim izkupičkom dveh zmag na vsakem prizorišču, kar ga je izstrelilo pred konkurenco. Na mehki podlagi na Finskem Gajser ob koncu tedna ni blestel, a je storil dovolj, da je nov naslov njegov. V prvi vožnji je bil šesti, v drugi pa sedmi. Skupno je tako na dirki za šesto mesto dobil 29 točk, za potrditev naslova pa je v seštevku SP moral obdržati vsaj 100 točk naskoka pred tekmeci, kar mu je tudi uspelo, Atletika z EP v Münchnu Kristjan v sredo v kvalifikacije, finale diska v petek V ponedeljek se je v bavarski prestolnici začelo evropsko prvenstvo v atletiki, na katerem lahko na kakšno odličje računa tudi 22-članska slovenska delegacija. To je eden najštevilčnejših reprezentančnih seznamov v zgodovini slovenske atletike. »Prvi del sezone je za nami. Naša reprezentanca je izvrstno nastopila v Eugenu, pet finalnih uvrstitev je kronal Čeh z drugim naslovom svetovnega prvaka za Slovenijo v zgodovini. V tem tednu bo drugi vrhunec sezone. Leta 1994 je v Helsinkih naslov osvojila Britta Bilač, ki je pred poroko nastopala za Nemčijo. Jolanda Čeplak je pred 20 leti osvojila drugo in zadnje slovensko zlato na EP in ponovno je bilo to povezano z Nemčijo, saj je bilo prvenstvo v Münchnu. Tokrat bo EP spet v bavarski prestolnici in prepričan sem, da se bomo vrnili z enim najboljših nastopov v zgodovini,« je povedal Tim Gajser se je lahko na Finskem s svojo ekipo zasluženo veselil naslova svetovnega prvaka, saj tekmeci za njim pred zadnjima dvema dirkama zaostajajo več kot 100 točk. saj je Švicar Jeremy Seewer, danes drugi, v seštevku zdaj pri 104 točkah zaostanka. Gajser je tekmo začel s šestega štartnega mesta, po dobrem začetku pa je kaj kmalu prišel celo na drugo, za vodilnega Febvreja. Nato so se začela številna prehitevanja in zdrsi, po katerih se je v vodstvo prebil Brian Bogers in ga zadržal do konca dirke. V ozadju je Tim vozil v nekoliko varnejšem počasnejšem ritmu, tako da sta ga hitro prehitela Glenn Coldenhoff in Maxime Renaux, v zaključku dirke pa še Jeremy Seewer in Romain Febvre (vmes je dvakrat zdrsnil). Drugo vožnjo je Tim začel še precej slabše, po nekaj ovinkih je bil celo predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar. Prvo ime na slovenskem seznamu je nedvomno Kristjan Čeh. Član Atletskega kluba Ptuj v Nemčijo sicer ni pripotoval z najboljšim izidom sezone v metu diska, tega še vedno drži Šved Daniel Stähl (71,47 m, dosegel ga je junija v domači Uppsali). Z izidom 71,27 m je drugi Čeh, ki pa je tudi na zadnjem mitingu na Madžarskem potrdil dobro formo, zmagal je z odličnim rezultatom 71,23 m. Pri naših vzhodnih sosedih je konkurente ugnal za skoraj štiri metre. »V Nemčijo sem pripotoval neposredno iz Tallinna, ker sem opravil še zadnje priprave. Na Madžarskem sem na zadnji tekmi pokazal, da sem še vedno v dobri formi, čeprav se malo že pozna utrujenost po SP. Na EP bo podobna konkurenca, kot je bila na SP, kar precej tekmovalcev je sposobnih vreči 67 ali 68 metrov, tako da bo za uspeh potrebna kar velika daljava,« je dejal Kristjan Čeh. na 14. mestu. V nadaljevanju je ujel podoben ritem, kot ga je držal v prvi vožnji, kar ga je ob napakah tekmecev in nekaj lepih prehitevanjih dvignilo do končnega 7. mesta. Dovolj za slavje! »Kakšen dan! Res je, da nisem peljal najbolje, a naredil sem tisto, kar sem moral. Dosegel sem tisto, kar sem si želel pred dirko. Zame je to res poseben trenutek in presrečen sem,« je še dejal Tim. Druga dirka je sicer minila v popolni prevladi Yamahinih voznikov, Foto: Črtomir Goznik JM, sta kariere zasedel Estonec Konkurenca v Münchnu bo v metu diska izjemna, saj iz Gerd Kanter, sedanji trener svetovnega vrha iz Evrope Kristjana Čeha. prihaja najboljša šesterica V preteklosti je bilo za najvišja mesta v metu diska na največjih tekpo doseženih izidih v tej movanjih dovolj 66, 67 ali 68 metrov, sezoni! Ob omenjenih Čehu to mejo je Kristjan v Eugenu pomakin Stählu so to še Šved nil močno naprej, čez 71 metrov. Simon Pettersson, Litovca Na svetovnem prvenstvu v ZDA Mykolas Alekna in Andrius se je našemu šampionu v boju za naslov najbolj približal mladi Litovec Gudžius ter Avstrijec Lukas Mykolas Alekna (Čeh 71,13, Alekna Weisshaidinger. 69,27), njegov rojak Gudžius je bil Naslov evropskega prvaka iz tretji (67,55), brez medalj pa sta leta 2018 iz Berlina bo branil ostala oba Šveda, Stähl na četrtem (67,10) in Pettersson na petem mesLitovec Andrius Gudžius tu (67,00). (zmagal je z rezultatom Za mladega Podvinčana se bo tekmovanje začelo v sredo, ko bodo na 68,46), 23 cm je za njim zaostal Daniel Stähl, bronasti sporedu kvalifikacije v metu diska – prva skupina ob 12.20, druga ob 13.35 Lukas Weisshaidinger pa –, finale pa bo v petek ob 20.20. že precej več – zmogel je Iz slovenskega tabora v ožji krog 65,14 m. Zanimivo je, da je favoritinj za najvišja mesta sodi še Tina Šutej v skoku ob palici, saj ima 5. mesto v Berlinu v zatonu Dončić, Pogačar, Čeh … Kristjan Čeh je tudi na evropskem prvenstvu najmočnejši slovenski adut za medalje. kar pet jih je bilo na vrhu razvrstitve: zmagal je Coldenhoff, za njim pa so se zvrstili Seewer, Renaux, van Donnick in Vlaanderen. Najboljša trojica je v istem vrstnem redu stala tudi na odru za zmagovalce celotne velike nagrade Finske. V boju za končno drugo mesto na svetovnem prvenstvu še ni vse odločeno, čeprav ima Seewer (570) lepo prednost pred Coldenhoffom (525), v boju za stopničke pa je treba računati še na Prada (517) in Renauxa (506). Do konca sezone sta le še dve dirki, konec tedna v francoskem St. Jean d'Angelyju in nato še 4. septembra v turškem Afyonkarahisarju. Na eni zadnjih novinarskih konferenc pred odhodom v Nemčijo – organizirano je bilo v rezidenci nemške veleposlanice v Sloveniji – je gostiteljica Natalie Kauther med drugim dejala: »Slovenske športnice in športnice dosegajo izjemne rezultate na mednarodni ravni v številnih športih, imate mednarodno znane zvezdnike, kot so Luka Dončić, Tadej Pogačar in Kristjan Čeh.« Obenem je veleposlanica ekipi zaželela veliko uspeha. najboljši izid sezone med vsemi Evropejkami. A njena forma trenutno ni najboljša, na zadnjem mitingu diamantne lige v Monaku je osvojila 7. mesto … Po prijavljenih izidih in dosežkih v tej sezoni visoko kotirajo še Anita Horvat v teku na 800 m, Maruša Mišmaš Zrimšek v teku na 3000 metrov z zaprekami in Neja Filipič v troskoku. JM, sta COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 Šport 18 Marinšek v težave potisnil svojega nekdanjega trenerja Drugi del je bil s strani gostov veliko boljši, krona vsega pa je bil zadetek Nika Marinška v 57. minuti. Takrat so gostje izvajali prosti strel s strani in pričakovati je bilo podajo, a se je kapetan Aluminija odločil za neposreden strel na gol, ki je res končal za hrbtom domačega vratarja – 0:1. Foto: DAMN Nogometaši Aluminija so z boljšo igro v drugem polčasu strli odpor domače Rogaške. Rogaška – Aluminij 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Marinšek (56.). ROGAŠKA: Baždarić, Mihalić, Rantuša, Majcen, Thalisson, Nejc, Pavlović (od 75. Kantužer), Neskič (od 75. Gobec), Matošević (od 59. Tomašković), Musulin (od 69. Dolovski), Majcenić (od 69. Anković). Trener: Oskar Drobne. ALUMINIJ: Banić, Zukić, Jovan, Martić, Koblar (od 37. Crnčec), Jagić, Gorenak (od 71. Frešer), Marinšek, Bizjak (od 86. Borovnik), Brest (od 86. Katuša), Skiba. Trener: Robert Pevnik. Tekma v Rogaški Slatini med domačini in Kidričani je bila eden od najbolj zanimivih dvobojev kroga, saj gre za ekipi, ki odkrito merita na vrh lestvice. Povezuje ju tudi Oskar Drobne, ki je pred prihodom k Rogaški vodil prav šumarje. Poznavanje nekdanje ekipe pa za Drobneta ni bila kakšna posebna prednost, saj je moštvo glede na lansko sezono močno spremenjeno (ostali so le Marinšek, Brest, Martić in Bizjak). Za Rogaško v tej sezoni igra le en nekdanji član Aluminija, to je Jan Majcen. Odlični vezist je bil pri Rogaški že v lanski sezoni. Sicer pri tokratnih gostiteljih igra celotna falanga hrvaških igralcev, kar šest jih je bilo v začetni postavi (Baždarić, Mihalić, Pavlović, Matošević, Musolin in Majcenić). Za nameček je komandant obrambe Brazilec Thalisson … Domačini so tekmo na dokaj slabi travnati površini odprli z visokim pri- Prva liga Telemach Koper končno učinkovit, Mura in Maribor še naprej razprodajata točke Čez štiri dni raztegnjen 5. krog med prvoligaši je največ veselja prinesel nogometašem Kopra, ki so končno prikazali igro, kot so jo zvečine demonstrirali v lanski sezoni – igrivo in učinkovito. Takrat je njihovo igro vodil Maks Barišić (trenutno okreva po poškodbi), v letošnji ga uspešno nadomešča Andrej Kotnik, ki je na dosedanjih petih tekmah dosegel prav toliko zadetkov. Tokrat je na koprsko »mino« priletel Kalcer, ki je doslej deloval izjemno prepričljivo in kompaktno. Da to ni njihov dan, je bilo mogoče slutiti že po začetnih 15 minutah, ko so domačini povedli 2:0. Vrnitve za Radomljane v nadaljevanju tekme ni več bilo, tako da so Primorci dodobra napolnili njihovo mrežo. Trener Nermin Bašić bi se zagotovo strinjal z izjavo, da je bolje enkrat izgubiti z rezultatom 0:5, kot pa petkrat z rezultatom 0:1 … Prve zmage v sezoni so se v tem krogu veselili Celjani. Okrepljena zasedba iz knežjega mesta doslej v štirih tekmah ni delovala dovolj dobro za zmago, tokrat so priložnost izkoristili proti razglašenemu Bravu. tiskom in že v 3. minuti je bil Pavlovič v odličnem položaju, a je njegov strel Jovanu uspelo blokirati. V 31. minuti so imeli domačini novo veliko priložnost, strel Pavlovića pa je tokrat ubranil Banić. Tudi sicer so bili v tekmi Z zbrano igro so šumarji nadzirali položaj vse do zaključka tekme, ko so do dveh zrelih situacij prišli tudi domačini. Najprej je sodnik Bojan Tkalčič dosodil indirektni prosti strel s približno 14 metrov, ker naj bi Tibor Banić predolgo zadrževal žogo v svojih rokah?!? Domačini iz te situacije niso uspeli zadeti, kakor tudi v ne v 91. minuti, ko je Banić storil prekršek na robu kazenskega prostora. Gostje so se tako zasluženo veselili druge zmage v sezoni, Rogaška pa je po dveh remijih doživela prvi poraz. Noč po tekmi za Drobneta zagotovo ni bila mirna … V naslednjem krogu bodo Kidričani v nedeljo gostovali pri Rudarju v Velenju ob 20.15. JM Robert Pevnik, trener Aluminija: »Na tekmo smo se dobro pripravili, saj smo vedeli, da gre za zelo zahtevno gostovanje. Kljub temu je bil začetek z naše strani slabši, prehitro smo izgubljali žoge, tudi v dvobojih nismo bili dovolj čvrsti. Igrišče je kar težko za nadziranje žoge, s prilagajanjem na te razmere pa smo imeli precej težav. Prvi polčas smo kljub vsemu zdržali brez prejetega gola, čeprav smo opravili menjavo v centralni branilski vrsti (Koblar-Crnčec, op. a.). Drugi polčas je bil z naše strani veliko boljši, škoda le, da nismo zabili več golov. Vesel sem, da je zadel Marinšek, kar pa ni naključje – veliko delamo na takšnih zaključkih. Izkazalo se je, da smo boljša ekipa, zato smo veseli zmage v Rogaški, kjer bo težko vsaki ekipi. Čestitke veljajo vsem fantom, zdi se, da počasi dozorevamo kot ekipa. Moramo pa biti še naprej vztrajni in delovni.« Edini strelec na tekmi je bil 20-letni Bi Nene Junior Gbamble, ki prihaja iz Slonokoščene obale – zanj je bil to prvi gol na slovenskih zelenicah. Prav toliko – enega namreč – jih je doslej v petih krogih zabila celotna ekipa Brava … Mura po izpadu iz evropskih tekmovanj tudi na domačih zelenicah ne najde želenega ritma. Tokrat jih je na njihovi Fazaneriji mučil Tabor, na koncu pa so se v zaključku vendarle izognili porazu, za izenačenje je že v sodnikovem podaljšku zadel 21-letni Kosovec Dardan Shabanahxaj, ki ima tudi avstrijsko državljanstvo. Mariborčani so še naprej »v prostem padu«, serije porazov jim ni uspelo ustaviti niti v Domžalah, kjer jih je kot trener domače zasedbe pri- Foto: Grega Wernig / m24.si Rok Kronaveter in druščina še naprej ne najdejo izhoda iz krize. torek z 16. avgusta 2022 z veliko prekinitvami nevarnejši domačini, a je Banič ostal nepremagan. Edini resni poskus v prvem polčasu so gostje izvedli v 21. minuti, Baždarič pa je strel Bresta ustavil. Pri gostih je v 31. minuti dobil udarec v koleno Luka Koblar, ki je moral nekaj minut kasneje z igrišča – zamenjal ga je Hrvoje Crnčec. Nogomet z 2. SNL, 3. krog stran 18 čakal njihov nekdanji strateg Simon Rožman. Še enkrat več je bilo v postavitvi gostov preveč lukenj, skozi katere so domačini prihajali v priložnosti in jih tudi uspešno izkoriščali. Z 12 prejetimi goli na petih tekmah je vijoličasta obramba najbolj prepustna med vsemi v ligi, »konkurira« ji lahko le Murina (11). Pritisk na vodilne može vijoličaste barke bo po katastrofalnem štartu iz dneva v dan večji, samo vprašanje časa je, kdaj bodo padle prve domine … Že v četrtek je pred Mariborom naslednja pomembna tekma, v zadnjem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo se bodo v Ljudskem vrtu pomerili z romunskim Clujem (povratna tekma bo v Romuniji). REZULTATI 5. KROGA: Domžale – Maribor 3:2 (1:1); strelci: 1:0 Kovačević (9.), 1:1 Sirk (15.), 2:1 Durdov (50.), 3:1 Perc (84.), 3:2 Božić (94.); Celje – Bravo 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Gbamble (42.); Mura – CB24 Tabor Sežana 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Stanković (25.), 1:1 K. Cipot (49.), 1:2 Kocić (68.), 2:2 Shabanahxaj (91.); Koper – Kalcer Radomlje 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Osuji (1.), 2:0 Kotnik (13., z 11 m), 3:0 Kotnik (59.), 4:0 Parris (68.), 5:0 Jašaragić (93.). Tekma Olimpija – Gorica je bila odigrana v ponedeljek. 1. KOPER 5 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 4 3. DOMŽALE 5 4. KALCER RADOMLJE 5 5. CELJE 5 6. MURA 5 7. CB24 TABOR SEŽANA 5 8. GORICA 4 9. BRAVO 5 10. MARIBOR 5 4 4 2 2 1 1 1 1 1 1 0 0 2 2 3 3 2 0 0 0 1 11:4 12 0 6:0 12 1 8:7 8 1 6:7 8 1 5:5 6 1 10:11 6 2 5:6 5 3 5:6 3 4 1:5 3 4 6:12 3 JM Nogomet z 2. SNL, 3. krog Točke odnesel slab prvi polčas Vitanest Bilje – Kety Emmi Bistrica 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Žejen (10.), 2:0 Erniša (30.), 2:1 T. M. Panić (61.). VITANEST BILJE: Lipičar, Hadžić, Budić, Da. Jalinous, Erniša, Breganti (od 39. Do. Jalinous), Doplihar, Slavec, Žejen, Susso, Pori (od 68. Humar). Trener: Dominik Beršnjak. KETY EMMI BISTRICA: Dabanovič, Šlamberger, Rozman, Vidmar (od 76. Jevšenak), Klašnja, Pirtovšek, Kujović (od 46. Ferčič), Bračko (od 68. Korošec), Havelka, Džumhur (od 46. Koprivc), T. M. Panić (od 84. Kapun). Trener: Franci Fridl. Nogometaši Bistrice so po zmagi in remiju tokrat doživeli še prvi poraz v sezoni. Boljši so bili igralci Bilja, ki so prevladovali v prvem polčasu in si tudi priborili odločilno prednost. Dva trenutka nezbranosti v gostujoči zasedbi sta bila dovolj za vodstvo domačinov, najprej je domači igralec prelahko sprejel žogo po dolgi podaji in se znašel sam pred golom, v drugem primeru pa je šlo za prekinitev in slabo izbijanje žoge. V drugem delu je gostujoča zasedba trenerja Francija Fridla sicer pokazala boljši obraz, a je bilo za preobrat to vendarle premalo. Edini gol je za goste po šolski akciji (podaja za zadnjo linijo) zabil Tai Matea Panič (njegov drugi v sezoni), isti igralec pa je imel na nogi tudi žogo za izenačenje, ko se je znašel sam pred domačim vratarjem Juretom Lipičarjem, a mu je ni uspelo izkoristiti. V naslednjem krogu bodo Bistričani v soboto ob 17. uri gostili zasedbo Primorja. JM Franci Fridl, trener Bistrice: »Domačini nas niso presenetili s svojim pristopom in načinom igre, bolj je šlo za slabo reakcijo mojih igralcev na njihovo agresivnost. V prvem polčasu smo bili tako skoraj povsem v podrejenem položaju in so domačini zasluženo vodili. V drugem polčasu smo z določenimi korekcijami in menjavami izgledali boljše, tudi znižanje zaostanka je bilo del tega. V zaključku smo izvedli določen pritisk, a za točko je bilo to – roko na srce – premalo. Če bi prvi polčas odigrali vsaj približno bolje, potem bi bili morda na koncu nagrajeni s točko, a tokrat ni bilo tako. Iz takšnih tekem se moramo še veliko naučiti, vsaka šola pa nekaj stane.« 2. SNL: na vrhu četverica s sedmimi točkami, na dnu Triglav brez njih Po treh odigranih krogih ni več ekip s 100 % izkupičkom, kot zadnja je ta status izgubila zasedba trenerja Damjana Gajserja iz Beltincev. Remi v Dobu pa zanje zagotovo ni slab izkupiček in ostajajo v krogu ekip na vrhu lestvice. Ta krog sestavljajo štiri ekipe (Nafta, Krka, Beltinci, Aluminij) s po sedmimi točkami (tri imajo celo identično gol razliko 6:1), prav vse pa so prejele po en zadetek. Na dnu sta ekipi, ki sta enega samega doslej zabili (Triglav in Jadran), izjemi pa sta Rogaška in Ilirija, ki sta s podobnim dosežkom v sredini lestvice. Najučinkovitejša ekipa lige je za zdaj Fužinar, ki je v treh krogih v polno merila kar desetkrat, od tega se je Faris Zubanovič sam podpisal pod neverjetnih šest golov! 22-letnik iz BiH je že lani igral v Sloveniji, takrat za Bilje (v drugi polovici sezone), nogometno pot pa je začel v nogometni šoli sarajevskega Železničarja. Zanimivi tekmi sta bili odigrani na stadionu Ilirije v Ljubljani in v Dekanih, v katerih sta bila končna izida na tekmi postavljena z avtogoloma. Nesrečnika sta bila Tibor Gorenc Stanković v dresu Ilirije in Vinko Bičanić v dresu Rudarja. Slednji je bil edini strelec na tekmi, ki se je končala z remijem, po enkrat je zadel na vsaki strani … REZULTATI 3. KROGA: Rogaška – Aluminij 0:1 (0:0); Vitanest Bilje – Kety Emmi Bistrica 2:1 (2:0); Krško – Nafta 1903 1:3 (1:1); strelci: 0:1 Stare (3.), 1:1 Rudonja (14.), 1:2 Haljeta (77.), 1:3 Sulejmanović (93.). Rdeči karton: Arapović (89., Krško); Roltek Dob – Beltinci Klima Tratnjek 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Emruli (4.), 1:1 Mitrović (65.); Primorje – Fužinar Vzajemci 1:4 (0:3); strelci: 0:1 Zubanović (17.), 0:2 Cener (28.), 0:3 Zubanović (43.), 0:4 Krebs (64.), 1:4 Čandić (69.); Krka – Triglav Kranj 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Blaževski (1.), 2:0 Lipec (6.). Rdeči karton: Šalja (53., Triglav); Ilirija 1911 – Brinje Grosuplje 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Djermanović (42.), 1:1 Gorenc Stankovič (63., ag.); Jadran Dekani – Rudar Velenje 1:1 (0:1); strelec: Bićanić (14.), 1:1 Bićanić (85., ag.). 1. KRKA 3 2. BELTINCI TRATNJEK 3 3. NAFTA 1903 3 4. ALUMINIJ 3 5. FUŽINAR VZAJEMCI 3 6. VITANEST BILJE 3 7. ROLTEK DOB 3 8. K. E. BISTRICA 3 9. ILIRIJA 1911 3 10. PRIMORJE 3 11. ROGAŠKA 3 12. RUDAR VELENJE 3 13. BRINJE GROSUPLJE 3 14. KRŠKO 3 15. JADRAN DEKANI 3 16. TRIGLAV KRANJ 3 2 2 2 2 2 2 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 2 1 3 0 2 2 2 1 1 0 0 6:1 0 6:1 0 6:1 0 4:1 1 10:6 1 6:6 0 5:3 1 3:3 0 1:1 2 3:8 1 1:2 1 2:4 1 3:6 2 3:7 2 1:5 3 1:6 7 7 7 7 6 6 5 4 3 3 2 2 2 1 1 0 JM Foto: Črtomir Goznik Damjan Gajser, trener Beltincev Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Šport torek z 16. avgusta 2022 stran 19 19 Nogomet z 3. SNL - vzhod Preobrat Drave, hat-tricka Kureža in Zajka S tekmami uvodnega kroga se je nova sezona začela tudi v 3. ligi – vzhod. Najvišji zmagi sta dosegli ekipi Vidma in Šampiona, obe sta slavili v gosteh. Uspešni so bili tudi dravaši in Zavrčani. Drava Ptuj – Posavje Krško 3:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Jurečič (48.), 1:1 Penič (60.), 1:2 Drnovšek (63.), 2:2 Blaj (73.), 3:2 Erhatič (76., z 11-m). DRAVA PTUJ: Petrovič, Janežič, Vogrinec, Rudić, Kokić, Jadric, Erhatič (od 90. Bolcar), Čeh (od 85. Letnik), Penič, Blaj (od 82. Pivko), Sedej. Trener: Aleš Čeh. RDEČA KARTONA: Penič (89., Drava), Gantar (89., Krško Posavje). Na Mestnem stadionu se je zbralo več kot 300 gledalcev, ki jih je zanimala nova podoba prenovljene domače zasedbe. Ta je izjemno mlada, edina 20-ketnika sta kapetan Nik Erhatič in Vid Sedej, preostalih 12 prijavljenih igralcev za tekmo je še najstnikov. Dravaši bi lahko tekmo v svojo korist odločili že v prvem polčasu, a Blaj (prišel iz Šmartnega) v 38. in Sedej (prišel iz Rogaške) v 41. minuti nista izkoristila 100 % priložnosti. Drugi polčas se je začel po notah veliko izkušenejših gostov, ki so prevladovali na začetku in takoj tudi zadeli – odbitek vratarja Petroviča je v pod prečko zabil Žiga Jurečič – 0:1. Ko so se modri otresli pritiska, je po lepi akciji Vogrinca zadel Maj Penič – 1:1. Le tri minute kasneje je 35-letni Miha Drnovšek z golom iz bližine goste znova popeljal v vodstvo – 1:2. Odločilni trenutki tekme so se zgodili med 73. in 76. minuto, ko je najprej Blaj po receptu gostov izenačil iz bližine, nato pa je po prodoru in predložku Vogrinca eden izmed branilcev gostov posredoval z roko REZULTATI 1. KROGA: Drava Ptuj – Posavje Krško 3:2 (0:0), Zavrč – Premium Dobrovce 2:0 (1:0), Rače – Bosch Bračič Videm 1:4 (0:2), Avto rajh Ljutomer – Cirkulane 1:0 (0:0), Koroška Dravograd – Šampion 1:4 (0:1), Brežice – Podvinci. Tekma Dravinja – Šmartno je bila preložena. in sodnik Dejan Vivod je pokazal na belo točko; zanesljiv izvajalec je bil Erhatič – 2:3. V zaključku se je izkazal vratar Petrovič, ki je z dvema res izjemnima obrambama preprečil izenačenje. Aleš Čeh, trener Drave: »Na Krško smo se dobro pripravili, začetni visoki presing je bil del tega načrta. Že v prvem polčasu smo imeli kar nekaj priložnosti, zmaga je glede tega zaslužena. Da smo zaostanek spremenili v zmago, je že dokaz določenega karakterja ekipe. Imamo fante, ki si želijo nekaj več v nogometu, kar je zame kot trenerja izredno pomembno, saj so zelo učljivi in delovni. Z atraktivnim nogometom – kar so v veliki meri že pokazali proti Krčanom – želimo vrniti ljudi na tribune. Navijačem sem hvaležen za vsako podporo, želim si, da bi negativne zadeve iz zadnjih let postale del preteklosti in da se obrnemo v prihodnost.« Zavrč – Premium Dobrovce 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Kajzer (36.), 2:0 Zanič (93.). ZAVRČ: Maroh, Drevenšek, Romih, Lazar (od 85. Županić), Šket, Predikaka (od 77. Vočanec), Mihalić, Kajzer, Koren, Potočnik (od 90. Zanič), Zorko. Trener: Gorazd Šket. Futsal z KMN Meteorplast Pred svojimi navijači so uvodno tekmo odigrali tudi Zavrčani in jih razveselili z zmago. Gorazd Šket, trener Zavrča: »Tekma je bila težka, ne samo zato, ker je bila prva, ampak predvsem zaradi kakovostnega tekmeca. Dobro smo se pripravili na uvodno srečanje in to tudi prenesli na igrišče. V prvem polčasu smo imeli rahlo terensko premoč, kar smo kronali z golom Roka Kajzerja. V nadaljevanju so imeli tekmeci večjo posest žoge, vendar razen dveh strelov, ko se je izkazal naš vratar, niso bili nevarni. Organizirano smo se branili, zapirali vse dostope do naših vrat in poskušali zadeti iz protinapadov, kar nam je proti koncu tekme tudi uspelo. Čestitke celotni ekipi kakor tudi našim zvestim navijačem, ki so se zbrali v lepem številu.« Rače – Bosch Bračič Videm 1:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Čuš (38.), 0:2 Kurež (43.), 0:3 Kurež (56.), 1:3 Pipenbaher (76.), 1:4 Kurež (81.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, Zdovc, Šegula (od 90. Kokol), Vidovič, Čuš (od 83. Šeliga), A. Rogina, Ovčar, Kelc, S. Rogina, Kurež (od 90. Nahberger). Trener: Luka Gajšek. Videmčani so bili pred gostovanjem pri novincu v ligi negotovi glede moči tekmeca, na koncu pa se je za njih izšlo kot v sanjah. S tremi zadetki je zablestel nekdanji član Drave in Aluminija, danes 31-letni Robert Kurež, ki je zadnja leta igral v nižjih avstrijskih ligah. Luka Gajšek, trener Vidma: »Po uvodnem otipavanju so imeli domačini nekaj priložnosti, a jih na našo srečo niso izkoristili. Do polčasa smo dvakrat zadeli, najprej Čuš po odličnem zaključku protinapada, potem Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so proti gostom iz Posavja dvakrat zaostajali, a na koncu vendarle prišli do polnega izkupička. pa še Kurež po odvzeti žogi. V drugem polčasu smo začeli zelo konkretno in povišali vodstvo, nato pa se nerazumljivo potegnili v obrambo. Račani so to izkoristili za znižanje zaostanka, pa še nekaj priložnosti so imeli za drugi gol, predvsem Pipenbaher. Kurež je v zaključku z lobom zaključil protinapad in postavil končni izid. Led je prebit, zdaj pa gremo umirjeno naprej.« so varovanci Marka Fajdige z veliko bojevitostjo in predvsem željo po uspehu ugnali Cirkulane. Pri gostiteljih, ki so preko Primoža Paniča v 70. minuti tekme dosegli zmagoviti zadetek, je na vratih blestel Marko Lörinc. Domači vratar je pri izidu 0:0 najprej zaustavil nevaren poskus Roberta Travnikarja, nekaj minut pozneje pa je ukrotil še strel Matevža Kukovca. Avto Rajh Ljutomer – Cirkulane 1:0 (0:0) Brežice 1919 Terme Čatež – Podvinci 4:3 (1:2) STRELEC: 1:0 Panič (70.) AVTO RAJH LJUTOMER: Lörinc, Nemec, Bertalanič, Zadravec (od 67. Mihalič), Munda, Kavčič (od 90. Karlovčec), Jelen, B. Markovič (od 60. A. Markovič), Rudolf, Panič, Madon. Trener: Marko Fajdiga. CIRKULANE: Zajc, Cesar, Debelak (od 57. Kraševec), Bojnec, Lipavšek, Kukovec, Travnikar, Zazić, Cimerman, Majcen, Čater. Trener: Damjan Vogrinec. V ljutomerski vrsti Avto Rajh je zaradi dopustov in poškodb manjkalo kar osem igralcev, nosilcev igre v minuli sezoni. Kljub oslabljeni zasedbi STRELCI: 1:0 Črpič (3.), 1:1 Zajko (14.), 1:2 Zajko (44.), 2:2 Črpič (47.), 2:3 Zajko (48.), 3:3 Črpič (58.), 4:3 Lipec (89., z 11 m). PODVINCI: Rižnar, Gojkošek, Ramšak, Živič, Svenšek, Kuserbanj (od 70. Kocbek), Modrič, Anžel (od 57. Prahić), Zamuda Horvat (od 70. Oman), Orovič, Zajko. Trener: Robert Hojnik. RDEČI KARTON: Dimitrovski (85., Brežice). Zadnja tekma 1. kroga je bila v nedeljo zvečer odigrana v Brežicah, kjer je lanski drugoligaš gostil ekipo Podvincev. V »nori tekmi« s sedmimi zadetki so se zmage na koncu veselili domačini, gostje pa lahko žalujejo za številnimi izgubljenimi priložnostmi. Najboljši kazalnik vsega dogajanja na tekmi je bil zadnji gol, ko so ga gostje prejeli iz penala v trenutkih, ko so imeli na igrišču igralca več … Vsaka ekipa je sicer imela svojega junaka: v domači zasedbi je trikrat v polno zadel debitant na članskih tekmah Jakob Črpič (letnik 2003), pri gostih pa je isto uspelo Janu Ziku Zajku. Robert Hojnik, trener Podvincev: »Tekmo smo začeli slabo in hitro prejeli gol. Pozneje smo igrali dobro, povedli in imeli priložnosti še za kakšen zadetek. Drugi polčas se je začel tako kot prvi, z golom domačinov (2:2). Znova smo se sestavili in povedli ter imeli še kakšno priložnost, a smo znova na prelahek način dovolili domačinom izenačenje. Zadnji gol na tekmi smo prejeli po slabo vrnjeni žogi našemu golmanu, čemur je sledil penal. Tekma je bila 'čudna', polna kartonov (13 – 12 rumenih, 1 rdeči, op. a.), čeprav nikakor groba.« JM, NŠ Tenis z Mednarodni turnir Začetek priprav na novo Nina v Nemčiji do turnirske zmage čez pet Nemk! V Leipzigu, mestu s skoraj sezono 6000.000 prebivalci, Ekipa Kluba malega nogometa Meteorplast iz Ljutomera je v pred tednom začela priprave na prihajajočo tekmovalno sezono 2022/23. Člani bodo nastopali v 1. slovenski futsal ligi, kjer se bodo v 1. krogu (9. septembra) v Zagorju ob Savi pomerili z Mlinšami. Pod vodstvom novega trenerja Roberta Grdovića in trenerja vratarjev Andreja Fajfarja je na uvodnem treningu vadilo 15 igralcev, manjkali pa so Aljaž Ruis, Tjaž Lovrenčič, Thomas Pihler, Žan Krajnc in Mike Gosnik, ki se bodo pripravam priključili čez nekaj dni. Zaradi študijskih obveznosti se od ljutomerskega kluba poslavlja Matija Zavašnik. Treningi bodo potekali štirikrat tedensko, ob ostalih pripravljalnih tekmah bo ljutomerska vrsta 26. avgusta v Kopru nastopila na mednarodnem turnirju z udeležbo Dobovca, hrvaškega Pulja in domačega Bronxa. NŠ v katerem za domači nogometni klub igra Kevin Kampl, od naslednjega leta naprej pa bo njegov soigralec tudi Benjamin Šeško, je doslej največji uspeh dosegla ptujska teniška igralka Nina Potočnik – zmagala je na turnirju serije W25! Prva nosilka turnirja v Nemčiji je bila 27-letna Čehinja Jesika Maleckova, 211. na WTA, Potočnikova (352.) je bila 7. nosilka. Uvrščena je bila v spodnjo polovico žreba, kjer je bila 2. nosilka Švicarka Stefanie Voegele (219.). Varovanki trenerja Gorana Djurdjevića se je žreb po uvodnih dveh zmagah z domačima igralkama, 27-letno Katharino Hering (1043.) in 17-letno Heleno Buchwald (782.), iz kroga v krog bolj »odpiral«, nosilke ITF-turnir W25 v Leipzigu, nagradni sklad 25.000 dolarjev + H, rezultati: Foto: NŠ 1. krog: Potočnik (7.) – Hering (Nemčija) 6:4, 6:0; 2. krog: Potočnik (7.) – Buchwald (Nemčija) 6:0, 6:4; četrtfinale: Potočnik (7.) – Klasen (Nemčija) 6:3, 6:4; polfinale: Potočnik (7.) – Middendorf (Nemčija) 6:2, 7:5; finale: Potočnik (7.) – Guth (Nemčija) 4:6, 6:2, 7:5. Nina Potočnik je dosegla prvo zmago na turnirju ranga W25. so izpadale kot po tekočem traku. Tako je bila njena tekmica v četrtfinalu 28-letna Anna Klasen (592.) in v polfinalu še 19-letna Julia Middendorf (552.) – tudi naslednji dve Nemki je 25-letna Potočnikova ugnala brez izgubljenega niza. Nagrada za štiri zaporedne zmage je bil finalni dvoboj, tudi v tem pa ji je nasproti stala domačinka, tokrat naslednja obetavna najstnica, 19-letna Mara Guth (843.). Tej je kljub dobremu začetku Nine (3:1) uspelo prvi odvzeti niz naši igralki – 4:6. V drugem je bila Nina suverena od samega začetka (3:0) in je hitro ize- načila stanje v nizih – 6:2. O turnirski zmagi je tako odločal 3. niz, ki je bil pravi festival breakov – skupno je bilo izvedenih kar devet! Guthova je pri izidu 4:5 že servirala za zmago, a je Nina unovčila bogatejše izkušnje in dvoboj zaključila s tremi zaporednimi osvojenimi igrami – 7:5. Pet dosedanjih turnirskih zmag Nine Potočnik (vse na peščeni podlagi): 2017 – Tarvisio (Italija); Hammamet (Tunizija) 2020 – Antaliya (Turčija) – 2 x 2022 – Leipzig (Nemčija) Dvoboj je trajal 2 uri in 51 minut, samo zadnji niz uro in 23 minut. Končno razmerje točk je bilo 100:87 v korist zmagovalke, ki je izkoristila 9 od 10 break priložnosti, Guthova pa 7 od 13. Nina v celotnem dvoboju ni naredila niti ene dvojne napake. Za Potočnikovo je to prvi osvojeni turnir tega ranga, doslej je imela štiri turnirske zmage na turnirjih z nagradnim skladom 15.000 dolarjev. JM Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Šport 20 stran 20 torek z 16. avgusta 2022 Rokomet z RK Velika Nedelja Rezerv je še več kot preveč Za rokometaši Velike Nedelje je uspešna sezona 2021/22, kjer se je članski ekipi brez večjih težav uspelo uvrstiti ligo višje, v 1. B-ligo. „Z eno besedo lahko lansko sezono ocenim kot super. Z naskokom desetih točk smo postali prvaki tretjeligaške karavane in zasluženo napredovali ligo višje. Odlična igra v obrambi je bila ključ do našega uspeha,“ je v uvodu uspeh članske ekipe opisal predsednik Primož Kumer. Predsednika kluba smo povprašali o pričakovanjih članske ekipe v novi sezoni: „Pričakovanja so zelo realna in v mejah zmožnosti. Glede na to, da je članska ekipa sestavljena z nekaj izkušenimi igralci ter večino zelo mladih igralcev, ki so še pred letom nastopali za mladinsko selekcijo, bo temu tudi prilagojen cilj kluba – to je obstanek v 1. B-ligi. Zasedba je dobra, saj je ostala skoraj identična lanski, zapustil nas je le Aljoša Munda, ki se je s posoje vrnil v Ormož. Prihod je potrdil Miha Kolmančič, iz Ormoža bo na posojo prišlo še nekaj igralcev, o natančnih imenih pa bo vse jasno do konca avgusta,“ je še nekoliko skrivnostno povedal Kumer. »Velikonedeljski rokomet vidim v prihodnje še na višjem nivoju« V nadaljevanju je stekla beseda o sodelovanju med velikonedeljskim in ormoškim klubom: „Sodelovanje z Ormožem se zaenkrat izvaja v skladu s pričakovanji in podpisanim dogovorom. Po končanih dveh sezonah sodelovanja moramo biti zadovoljni, saj Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Primož Kumer, predsednik RK Velika Nedelja Rokometaši Velike Nedelje so si lani zagotovili napredovanje v 1. B-ligo. smo se letos s člansko ekipo (združeno) uvrstili v višji nivo tekmovanja. Nezadovoljstva, mislim, da ni. Problem, ki ga imamo vsi, tudi druge sredine in drugi športi, je ta, da nam še vedno primanjkuje otrok in da še tisti, ki začnejo trenirati rokomet, prehitro vržejo puško v koruzo. Nadgradnja je vedno možna in k temu moramo stremeti, drug drugega bodriti, si pomagati in iz skupne zgodbe izvleči, kar se da največ za 'ormoški rokomet', če gledamo, da oba kluba predstavljata isto občino. Zavedati se moramo, da so danes zelo drugačni časi, kot so bili nekoč, in da je iluzorno razmišljati, da bi kluba, kot sta RK Jeruzalem Ormož in RK Velika Nedelja, igrala skupaj na najvišjem nivoju v državi. Dogovor o sodelovanju, ki je bil sklenjen, je kazalnik dobre strategije na nivoju občine in še bolj v smislu konkurenčnosti na rokometnem zemljevidu Slovenije. V prihodnosti si moramo prizadevati – glede na to, da smo ena od najbolj rokometnih občin in da imamo kadrovski potencial – to tudi dokazati v smislu lom Vrbnjakom. „Sodelovanje z Občino Ormož je dobro, tako iz vidika finančne podpore, ki jo dobivamo vsako leto preko razpisa 'Letni program športa za društva' in je odvisna od števila prijavljenih ekip, ki nastopajo v panožni zvezi, ter od ranga tekmovanja, ki ga igra članska ekipa, prav tako pa s prostorskega vidika, kjer imamo zagotovljene vse pogoje za trenažni proces vseh selekcij v klubu. Finančne konstrukcije še nimamo zaprte za letošnjo celotno rokometno sezono, po izkušnjah iz preteklih let bomo morali proračun dvigniti kar za tretjino v primerjavi s porabljenimi sredstvi končane lanske sezone. V klubu se tega dobro zavedamo in vsi člani UO nenehno delamo na tem, da bomo tudi to sezono izpeljali v skladu z vsemi dogovori, zahtevami in željami kluba. Lani smo nastopali s šestimi selekcijami pod okriljem Rokometne zveze Slovenije: to so bili člani, kadeti, starejši dečki B, mlajši dečki B, mlajši dečki C in mini rokomet. V trenažni proces je bilo vključenih okrog 60 otrok. V stabilnosti enega kluba na najvišjem rangu v Sloveniji in drugega kluba eno stopničko nižje, kjer se nabirajo izkušnje, minutaža in se posledično pripravlja igralce za igranje na najvišjem nivoju. Velikonedeljski rokomet vidim v prihodnje še na višjem nivoju, kot je sedaj, predvsem v organizacijskem, kadrovskem in rezultatskem smislu. S skupno strategijo in zastavljenimi cilji pa moramo oba kluba narediti privlačna za mlade, da jih čim več potegnemo z ulic, kjer se privadijo slabih navad, in jih čim bolj odvrnemo od uporabe elektronskih medijev ter jim damo 'potisk v prsa', da se ukvarjajo s športom – igranjem rokometa,“ je razmišljal predsednik novega 1. B-ligaša. V novi sezoni v tekmovanjih RZS s petimi slekcijami Poleg sodelovanja z RK Ormož je zelo pomembno tudi sodelovanje z Občino Ormož in županom Danije- prihajajoči sezoni bomo nastopali s petimi selekcijami pod okriljem RZS, trenerski štab ostaja isti. Člansko ekipo bosta vodila Uroš Krstič in Davorin Kovačec, za delo s starejšimi dečki bosta zadolžena Darjan Mesarec in Peter Zorec, delo z najmlajšimi bo prepuščeno družinski navezi Bojan in Tamara Munda. Moram povedati, da si želimo privabiti kakšnega dodatnega trenerja za mlajše selekcije, po možnosti bivšega rokometaša, ki se bo najlažje vključil v naš sistem in bo preko dela prenašal svoje znanje in izkušnje na mlade rokometaše. Naše mlajše selekcije se pridno kalijo in nabirajo izkušnje med svojimi vrstniki ter zelo dobro kažejo zobe svojim tekmecem. Zelo uspešna je bila selekcija starejših dečkov B (2008/09), ki je na koncu dosegla končno 7. mesto v državi. Tudi selekcije mlajših dečkov zelo napredujejo, saj so konkurenčni z največjimi klubi v Sloveniji, kot so Celje, Gorenje … Za mlajše selekcije je cilj jasen, in sicer dobro delo in čim večji napredek. Želja je, da s kakšno mlajšo selekcijo spet pridemo na Final 4, česar v klubu nismo okusili že od letnikov 1996, ki jim je to uspelo dvakrat zapored. Na naš tabor, ki smo ga organizirali po več kot dvajsetih letih, se je prijavilo več kot 40 otrok starosti od 7 do 12 let. Pri izvedbi nam je pomagala OŠ Velika Nedelja in po besedah otrok ter njihovih staršev je bil res nepozaben. Tabor je obiskal tudi slovenski reprezentant Matej Gaber. Tabor bomo organizirali tudi v prihodnosti. Moram pa reči, da se je pri mladih povečalo zanimanje za igranje rokometa v našem okolju, kar nas še posebej veseli,“ je še za konec o mlajših selekcijah spregovoril predsednik Zelenih Primož Kumer. Pred Veliko Nedeljo je očitno zanimiva sezona 2022/23 na vseh področjih. Rezerv v klubu je še veliko in v prvi vrsti je treba stremeti, da klub iz dneva v dan napreduje in ne nazaduje. In da so časi, ko je Velika Nedelja tonila na dnu slovenskega rokometnega prostora, le še črna preteklost. Uroš Krstič ZZZRWURFLSRMHMRVL E N O Z E S . 8 FINALE %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN9VWRSMHSURVW Minoritski samostan na Ptuju 18. avgusta 2022, ob 18.00 Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022  COLOR CMYK stran 21 1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM 3HWHNDYJXVWDRE 53. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2022 Kolofon . festival narodno-zabavne glasbe Ptuj  – priloga Štajerskega tednika Ptuj, . avgust  Urednica priloge: Simona Meznarič Sestavki in fotografije: Majda Goznik, Črtomir Goznik in arhiv ansamblov Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Foto: Črtomir Goznik Ali narodno-zabavna glasba skozi festivalsko dogajanje bledi? Celostna podoba in grafično oblikovanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Nagrade 53. festivala NZG Ptuj 2022 Za festivalske nagrade se bo letos s tekmovalno skladbo potegovalo deset narodno-zabavnih ansamblov. V svoji drugi skladbi pa se bodo predstavili s festivalskimi in drugimi uspešnicami iz narodno-zabavne zakladnice. Organizatorica festivala družba Radio-Tednik Ptuj bo najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti nagradila s skulpturo Orfeja in denarno nagrado. Skulpturo Orfeja in denarno nagrado bo prejel tudi najboljši ansambel med ostalimi zasedbami. Denarno nagrado bo prejel tudi avtor najboljšega besedila. Korenovo plaketo bo prejel najboljši vokalist ali vokalistka. Nagradili pa bodo tudi najlepšo skladbo po izboru radijskih poslušalcev preko spletne strani in obiskovalcev festivala na minoritskem dvorišču, 19. avgusta. Nagrado si bodo razdelili avtor glasbe, avtor besedila, avtor aranžmaja in ansambel. Letošnji festival bo na svojem I. programu v živo prenašala tudi Televizija Slovenija. Pred tremi leti, ob 50-letnici najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe v Sloveniji, ptujskega festivala, sem izrazil željo in upanje, da bi se tovrstna oblika glasbenega izražanja slovenske ljudske in narodne glasbe na Ptuju ohranila in živela še leta. Danes po letih ugotavljam, da je bilo to res zgolj upanje in da ustvarjanje narodno-zabavne glasbe skozi prizmo festivalov nima realne možnosti preživetja. Oblika ustvarjanja tovrstne glasbe, s pomočjo Facebook in YouTube kanalov, je res instant produkcija narodno-zabavne glasbe, vendar se ustvarja glasba, pojavljajo se glasbeniki, ki se predstavljajo na drugi način, producirajo in kontaktirajo s poslu- šalci. In ker festivalski produkti ne morejo slediti tem trendom, niti se z njimi sprijazniti, danes poznani festivali kljub izraženi kakovosti in vrednostim izgubljajo pomenskost, bledijo in postajajo preteklost. (P) ostajajo vreča spominov za romantike in nostalgike. Vprašanje, kaj storiti, je na mestu. Kako vzpodbuditi ansamble, da bi se vseeno vsaj enkrat letno predstavili na festivalskih odrih po Sloveniji. Kako določiti in zbrati tisto pot, ki je ločnica med resničnostjo in šovom, kako poslušalce in gledalce zadovoljiti še z drugimi pristopi, vzpodbuditi zanimanje mlajše publike. Pravzaprav je to uganka ne samo za organizatorje festivalskih dogajanj, temveč tudi za nastopajoče in ansamble, ki želijo uspeti v tovrstni glasbi. Video zgodba nastopa je vendarle slab plagiat originalnosti biti »dober godec«. Morebiti je res rešitev v sproščenosti in šovu, vtkanem v festivalsko zgodbo, ki obiskovalca vključuje v dogajanje na odru, v interakciji med nastopajočimi in publiko, ki pa ne sme biti televizijski šov niti ne spodbujati tekmovalnosti. Pred leti so Modrijani s produktom Noč Modrijanov že nakazali to pot. Na organizatorjih festivalov pa je, da se išče nadgradnja in rešitve, ki bodo ustvarile festivalske produkte, ki bodo pritegnili vse kategorije poslušalcev. A vrnimo se k letošnjemu, 53. ptujskemu festivalu. Tudi mi smo letos ostali pri klasiki. Nastopilo bo 10 ansamblov, o katerih ne dvomim, da nas, ki bomo v petek, 19. avgusta 2022, na prizorišču minoritskega samostana, ne bi navdušili. Zopet se bomo ob revijalnem nastopu Mladih Dolenjcev sprostili, prešteli glasove in ocene strokovnih komisij ter razglasili zmagovalce. Še enkrat več sem prepričan, da bomo skupaj s kamero RTV Slovenija ustvarili pravljično podobo 53. festivala narodno-zabavne glasbe, do jutri, ko gremo vsi skupaj, organizatorji in ansambli, modrovat, iskat rešitve, platforme festivalskega dogajanja še vsaj naslednjih 10 let, da res ne bi zbledelo in se poslovilo. RADIO ŧƕƄƊƒŃŶƏƄƐƈƕȥƄƎ COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 53. festival NZG Ptuj 2022 22 Pestra izbira tehnike Mešalni voz za krmila - 1 m3 napajanje 230 V - 50 Hz, priklop na traktor, pokončni polž Mešalni voz za krmila - 1,5 m3 napajanje 380 V - 50 Hz, + kardanski pogon, priklop na traktor, kardan priložen, pokončen polž, primeren do 20 glav živine stran 22 torek z 16. avgusta 2022 www.trgovinejager.com m Mešalni voz za krmila - 2 m3 kardanski pogon, priklop na traktor, na kolesih, kardan priložen, pokončen polž, primeren do 20 glav živine Bazen 177924EU fi 2,40 m x 63 cm, črpalka s filtrom 8 75,99 69,91 ZA IMETNIKE KARTICE Bazen 17799EU kovinsko ogrodje, fi 3,60 m x 76 cm, črpalka s filtrom a g ro a g ro 1.590,00 2.499,00 3UHQRVQLUDĀXQDOQLN TOSHIBA '\QDERRN6DWHOLWH3UR& SSD disk 128 GB, pomnilnik 4 *%JUDÀND,QWHO8+'JUDSKLFVORĀOMLYRVW[S[ GLDJRQDODFP µ RSHUDFLMVNLVLVWHP:LQGRZV 352SURFHVRU,QWHO&HOHURQ 3URFHVRU8 *+]  WHçDNJWDQHNOH mm = &(1$ 0 / $ 1, ',*,7 0 %212 (85  6$02 * 12 x 18,34 EUR 199,99 a g ro 3.990,00 Prenosni računalnik Lenovo V15-IGL Procesor Intel Celeron N4020 1.10GHz (do 2.80GHz, predpomnilnik 4MB) 39,6 cm (15,6”) FHD (1920x1080), nebleščeč, pomnilnik 4 GB, 256 GB SSD disk, integrirana grafična kartica Intel UHD Graphics 600, operacijski sistem Windows 10 10 199,99 179,99 ZA IMETNIKE KARTICE Bazen 17800EU kovinsko ogrodje, fi 4,20 m x 84 cm, črpalka s filtrom 19 5 399,99 289,99 379,99 234,89 ZA IMETNIKE KARTICE Jagros d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina, www.trgovinejager.com. Veljavnost akcije od 17. 8.-23. 8. 2022 oz. do odprodaje zalog. ZA IMETNIKE KARTICE Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 torek z 16. avgusta 2022 COLOR CMYK stran 23 53. festival NZG Ptuj 2022 23 Ansambel Andreja Bajuka Ansambel Andreja Bajuka se je na ptujskem festivalu NZG prvič predstavil že lani. „Lepo je bilo, zato se tudi letos vračamo,“ so povedali pred letošnjim festivalom. Lani so se predstavili z valčkom Srečno srce, letos pa bodo zaigrali polko Verjamem v ljubezen, za katero je melodijo in aranžma napisal Andrej Bajuk, besedilo pa Matej Trstenjak. Pesem govori o tem, kako je ljubezen čudovito čustvo, ki ga ne moremo prijeti, ampak ga začutimo. Ni knjig, ne strokovnjakov, ki bi lahko razložili, kaj je ljubezen, ampak enostavno človek pri sebi sam začuti, ko se ta v njem prepleta. Ko smo zaljubljeni, že malenkosti osrečujejo človeka in takrat na vsakem koraku verjamemo v ljubezen, so povzeli vsebino nove polke. Letos je njihov cilj odigrati, kar se da dobro, ker je skladba, ki jo bodo izvajali, popolnoma nova, a časa za skupno treniranje je bilo sedaj med dopusti bolj malo. Potrudili pa se bodo, kar se da, da jo bodo odigrali v okviru svojih pričakovanj. Zasedba ansambla se je od lani spremenila, v ansambel je vstopila nova pevka Ingrid Kralj. Preostala zasedba je ostala nespremenjena: Andrej Bajuk (vodja ansambla, harmonika, klaviature, vokal), Simon Bajuk (bas kitara, bariton, vokal) in Jože Muc (kitara, vokal). „Ker radi ustvarjamo in smo vsi člani zelo delavni, smo v koronskem času posneli 10 skladb, nekaj avtorskih in nekaj priredb. Toliko pa tudi videospotov za nove pesmi. Lani smo se udeležili festivala na Ptuju in Vurberku, kar nam je dalo dodatno motivacijo za nadaljnje ustvarjanje. Novejše skladbe, na katere smo bolj ponosni, pa so: Obriši solze, Moj domači kruh, Vse je res, Dekle pod staro vrbo, Hladen zimski večer, Na blejski otok, Srečno srce in seveda Kje so veselice. Tudi v prihodnje želimo ustvariti čim več novih pesmi, ob tem pa tudi veliko igrati in se občinstvu oz. vsem ljubiteljem narodno-zabavne glasbe kmalu predstaviti z novo ploščo. Prav tako pa želimo čim prej povabiti tudi na koncert,“ je še povedal vodja ansambla Andrej Bajuk. Foto: zasebni arhiv „Nastopa na letošnjem ptujskem festivalu NZG se zelo veselimo. To bo naš prvi nastop na tem festivalu, zato se ga toliko bolj veselimo. Ta nastop bo za nas nekaj posebnega in si ga bomo zagotovo zapomnili,“ so navdušeni člani ansambla Dolenjskih 5. Doslej so se uspešno predstavili že na nekaj festivalih, na katerih so bili tudi nagrajeni. Zelo radi imajo festivale, saj so to posebni dogodki za ansambel. Pesem Razočarana, s katero se bodo predstavili, je živahna polka, za katero je melodijo in aranžma napisal Primož Ilovar, besedilo pa Igor Pirkovič. Govori o tem, kako je dekle razočarano nad fantom, za katerega je bila prepričana, da jo ima rad in bi zanjo naredil vse. Na koncu se izkaže, da ni tako in da se je glede tega zelo motila; razočarana je nad sabo in njim. Ansambel Dolenjskih 5 sestavljajo: Hana Zupan (vokal), Žan Hribar (klarinet), Jan Anderlič (trobenta), Jure Krevs (harmonika), Matic Padaršič (kitara) in Gašper Anderlič (bas). „Naš ansambel je prepoznaven po sestavu, saj smo kvintet, ki prihaja z Dolenjske. Ta vrsta sestava je za naše kraje zelo netipična. Upamo si trditi, da nas marsikdo prepozna po tem. Tudi zato imamo v našem imenu številko 5, ki ponazarja, da smo kvintet. Na naših nastopih igramo različne zvrsti glasbe. Poleg klavirske harmonike, s katero urežemo po kvintetovsko, zelo radi zaigramo tudi na diatonično harmoniko, saj izhajamo iz dežele Slakove glasbe in se to skorajda spodobi. Tudi zabavni ritmi nam niso tuji. Takrat harmoniko, trobento in klarinet zamenjamo za bobne, saksofon in klaviature in se prepustimo malo bolj divjim ritmom. Izdali smo že kar nekaj lastnih skladb, ki so jih napisali avtorji, s katerimi redno sodelujemo. V prihodnje pa se želimo tudi sami preizkusiti v avtorstvu. Koronsko obdobje smo izkoristili za vajo in snemanje novih skladb. Sem ter tja pa smo imeli tudi kakšen nastop, ko so razmere to dovoljevale,“ so o svoji glasbi še povedali člani kvinteta Dolenjskih 5. s. RENAULT CAPTUR ɛ     © Foto: zasebni arhiv Ansambel Dolenjskih 5 Ţ+@' 179 € /mesec* 5 let podaljšanega jamstva** z dodatnih 400 € popusta pri menjavi Staro za novo*** *Mesečni obrok velja za model Renault CAPTUR evolution E-Tech 145 hibrid in začetno ceno 23.290 €, ki že vsebuje redni popust v višini 300 € ter dodatni Fleksi popust v višini 400 €, ki velja ob nakupu z Renault Financial Services. Informativni izračun je narejen na dan 23. 5. 2022. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 5.885,64 € je narejen za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 4,99 % in polog v višini 6.947,15 €. EOM je 6,27 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 179 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 10.457,21 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 19.585,75 €, od tega znašata zavarovalna premija 209,78 € in strošek odobritve kredita 326,86 €. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Velja preko Renault Financial Services. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financial Services kupec prejme brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). ***Ob nakupu novega vozila Captur E-Tech hibrid v primeru zamenjave Staro za novo kupec prejme 400 € dodatnega popusta. Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8-5,2 l/100 km. Emisije CO2: 108-118 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0039-0,0061 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. +4';2:68/6585ï' AVTOHIŠA TERBUC d.o.o. Dornava 116 b, SI-2252 Dornava | Tel.: 02 754 00 80 renault. Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK 53. festival NZG Ptuj 2022 24 stran 24 torek z 16. avgusta 2022 Ansambel Galama Sodelovanje na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe Slovenije mlademu ansamblu Galama, ki je doslej nastopil le na vurberškem festivalu, kjer so bili zmagovalci občinstva, veliko pomeni. Izredno so veseli in počaščeni, da bodo nastopili na ptujskem festivalu. V veliko veselje jim bo, da se bodo spoznali še z drugimi ansambli in da se bodo lahko predstavili širši javnosti. „Ne računamo na nobeno nagrado, saj to ni naš namen. Če bi to bil naš namen, ne bi tekmovali. Nam so pomembni dobra volja, veselje, ponos in zadovoljstvo,“ je v imenu ansambla povedal Miha Kropec (harmonika, vokal). Člani so še: Miha Mohorko (vokal), Klemen Smogavec (kitara, vokal) in Filip Frešer (bas kitara, vokal). Predstavili se bodo s polko Pojdi z mano, dekle avtorja glasbe, priredbe in besedila Roka Švaba. Skladba govori o fantu, ki si želi zapeljati in osvojiti srce nekega dekleta. Skladba je hudomušna in se na takšen način tudi razplete. Pri izvedbi se jim bo pridružil tudi Aleš Švab kot pomoč na baritonu. Sedež ansambla je v Poljčanah. Vaditi so začeli 2019, zaradi koronavirusa pa so začeli igrati šele lani poleti. Za ime ansambla sta zaslužna Klemen Smogavec in njegov oče Poldi. Galama pa zato, ker na nastopih vedno naredijo galamo. „Smo pa tudi norci po duši, in če ne bi bili takšni, potem tudi takšnega imena ne bi mogli imeti,“ še pojasnijo. Junija, julija in avgusta letos so imeli že dvajset nastopov. Tudi datumi v jesenskih in v zimskih mesecih se dobro polnijo. Veliko igrajo na porokah, krstih, rojstnih dnevih, privatnih dogodkih, birmah, velikih veselicah in tudi v diskotekah. Preigravajo vso narodno-zabavno in zabavno glasbo. Posvečajo se tudi avtorski glasbi. Veliko sodelujejo z Alenom Klepčarjem, članom ansambla Biseri, ki je tudi njihov producent. Njihove zelo znane skladbe so: Jočem zazrt v zvezde, Jagoda, Moja klepetulja, Hangover baby. Zdaj pa želijo ljubitelje narodno-zabavne glasbe navdušiti z že omenjeno festivalsko polko Pojdi z mano, dekle. Foto: zasebni arhiv Ansambel Murni Foto: zasebni arhiv „Priložnost, da lahko sodelujemo na festivalu s takšno zgodovino in ugledom, nam zagotovo ogromno pomeni,“ so pred letošnjim, 53. festivalom NZG Ptuj 2022, povedali člani ansambla Murni: Elvis Govedič (harmonika, vokal), Denis Govedič (klarinet, vokal), Miha Bantan (kitara, vokal) in Miha Gunzek (bariton, kontrabas, vokal). Od festivala pričakujejo predvsem super vzdušje, nabiranje novih izkušenj ter spoznavanje novih prijateljev. „Naši festivalski začetki segajo v leto 2015, ko smo prvič nastopili na festivalu Števerjan in se uvrstili v finale, kar je bilo takrat za nas veliko presenečenje ter vzpodbuda za naprej. Že naslednje leto smo se uspešno predstavili na več festivalih: Vurberk, Marija Reki, Loborfest na Hrvaškem ter na festivalu narečnih popevk v Škofji Loki. Najbolj pa smo ponosni na naziv absolutnih zmagovalcev na festivalu Števerjan 2016. Nato smo si vzeli malo odmora od festivalskih odrov ter se posvetili drugim projektom, za naslednje leto pa že načrtujemo nastope na nekaj festivalih po Sloveniji,“ so člani ansambla Murni predstavili svojo dosedanjo festivalsko zgodbo. Za skladbo Js ne morem bit doma, s katero se bodo predstavili na letošnjem ptujskem festivalu NZG, je melodijo napisala Eva Šolinc, besedilo pa Vera Šolinc. Gre za polko z navihanim besedilom, ki je nastala med koronskim časom. Govori o tem, kako moški težko zdrži doma zraven svoje žene, ker mu ves čas samo ukazuje ter nerga. Moški se vmes spominja lepih časov, ko sta bila z ženo še sveže zaljubljena in je bilo vse kot v pravljici. Njihovi najbolj prepoznavni skladbi sta zagotovo Grabljica in pa Super kmjet, Traktor. Zelo lepe odzive pa prejemajo tudi za svojo zadnjo skladbo, s katero se bodo predstavili tudi na ptujskem festivalu, Js ne morem bit doma. Pri svojih skladbah največkrat sodelujejo s priznanimi avtorji, kot so Vera Šolinc, Eva Šolinc, Bojan Lugarič in Igor Podpečan. Najpogosteje igrajo na porokah ter ob različnih jubilejih. Prihodnje leto bodo praznovali 10-letnico delovanja. © s. staub RENAULT CAPTUR E-TECH HIBRID že za 179 € /mesec* 5 let podaljšanega jamstva** bogata ponudba vozil na zalogi *Mesečni obrok velja za model Renault CAPTUR evolution E-Tech 145 hibrid in začetno ceno 23.390 €, ki že vsebuje redni popust v višini 300 € ter dodatni Fleksi popust v višini 300 €, ki velja ob nakupu preko Renault Financial Services. Informativni izračun je narejen na dan 18. 7. 2022. za Renault CAPTUR evolution E-tech 145 Hibrid. Priporočena maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 23.390,00 €. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 5.390,74 € je narejen za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 5,99 % in polog v višini 7.497,15 €. EOM = 7,36 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 179,00 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 10.502,11 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 19.622,71 €, od tega znašata zavarovalna premija 210,74 € in strošek odobritve kredita 317,86 €. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Velja preko Renault Financial Services. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financial Services prejmete obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 199 € v prvem letu in bon za 50€ v drugem letu, brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) ter vzdrževanje za motor po polovični ceni (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8-5,2 l/100 km. Emisije CO2: 108-118 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,00390,0061 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Renault priporoča Vaš trgovec na PTUJU: Avto hiša Petovia avto, Ormoška cesta 23, Ptuj renault.si Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK stran 25 53. festival NZG Ptuj 2022 torek z 16. avgusta 2022 25 Ansambel Razplet Nastop na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe Slovenije si člani ansambla Razplet štejejo v čast, saj so na tem istem odru stala že zelo znana imena. Ansambel Razplet izvira iz okolice Ptuja, zato je zanje ptujski festival – domači festival. Skladbo, s katero bodo nastopili v tekmovalnem delu 53. festivala NZG Ptuj 2022, želijo čim bolje predstaviti širšemu občinstvu z veliko željo, da skladbo vzamejo za svojo. Če bo to uspelo, bo njihov cilj dosežen, poudarjajo. Predstavili se bodo s polko Med vinogradi, za katero je melodijo in aranžma napisal Damjan Klemenčič, besedilo pa je delo Mateja Trstenjaka. Govori o trgatvi, zelo lepem običaju, ki mu člani ansambla, ki prihajajo iz haloškega in jeruzalemskega konca, v jesenskih dneh posvetijo veliko pozornosti. Jesen je zanje tudi najlepši letni čas. Še naprej ostajajo tudi vinogradniki, ki kletarijo vino Razplet. Člani ansambla Razplet se lahko pohvalijo že s sedmimi lastnimi skladbami: Res čutim te še, Kdo je boljši, Deklica zala, Sanjač, Starši spomnite se name, Med vinogradi in Omahljivka. Prvi CD, ki so ga sprva načrtovali že v letu 2021, bodo izdali v letu 2023, ko bodo na samostojnem koncertu tudi predstavili vse skladbe. V koronskem času so si malo odpočili in si nabrali novih idej za nadaljnje ustvarjanje. Ni pa ta čas minil brez vaj, predvsem pa so se posvetili obnovitvi repertoarja. Zasedba ostaja nespremenjena: Timi Kmetec (bas, kitara, kontrabas in bariton), Žiga Kmetec (kitara, električna kitara), Damjan Klemenčič (harmonika, bobni), Aljaž Hliš (vokal in klaviature). Vsi pa tudi pojejo. Igrajo na najrazličnejših dogodkih. Želijo si, da jih je čim več, kot si tudi želijo posneti še več novih skladb in čim prej tudi prvi CD. Predvsem pa je njihova želja, da bi še dolgo vrst let ostali na odru slovenske narodno-zabavne glasbe in njeno zakladnico bogatili tudi s svojimi avtorskimi skladbami. Prepričani so, da jim bo to tudi uspelo, saj so veliki prijatelji tudi v zasebnem življenju, ne samo na odru. Foto: zasebni arhiv Ansambel Upanje Foto: zasebni arhiv Lani se ansamblu Upanje uresničila njihova dolgoletna želja, nastopili so na ptujskem festivalu, najstarejšem festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Bili so izjemno uspešni, prejeli so nagrado občinstva za najboljšo skladbo festivala. Skladba Nedosegljiva se je že kmalu priljubila številnim ljubiteljem narodno-zabavne glasbe. Lanskega nastopa se večkrat z veseljem spominjajo, bil je res lep večer. Še zdaj se jim ob pogledu na plaketo malo naježi koža, ker jim take nagrade resnično zelo veliko pomenijo. Na letošnjem festivalu se bodo predstavili z navihano polko Hišica ob morju, za katero je melodijo in priredbo napisal Martin Juhart, besedilo Matej Trstenjak. „Zagotovo nas je večina kdaj sanjala o tem, kako bi bilo živeti ob morju v brezskrbnosti. No, o tem govori skladba, a ne bi preveč o vsebini. Želimo si, da ko bodo obiskovalci oz. poslušalci slišali skladbo in zaprli oči, da jih takrat popeljemo na morje; takrat bo tudi naš cilj dosežen,“ so prepričani. Člani ansambla Upanje vedno znova poudarjajo, da na festivale hodijo brez nekih pričakovanj, ker si potem lahko hitro razočaran. Tako kot na vse festivale, gredo tudi na ptujski festival z enim samim ciljem, da nastop čim bolje izvedejo, da bodo po končanem festivalu ne glede na rezultat zadovoljni. Imajo pa eno željo, da bi bila polka Hišica ob morju ljudem všeč, da bi se čim večkrat pela, igrala in vrtela. Letos so bili, kar zadeva festivale, že zelo pridni. Nastopili so na vurberškem festivalu in na Festivalu pod Pohorjem, kjer so prejeli prvo nagrado strokovne komisije – Plaketo Tineta Lesjaka. Nastopov imajo letos veliko, celo poletje bo zelo pestro, kar jim zelo ugaja. Naj bo vsako leto takšno, pa bodo srečni in zadovoljni, so povedali. Pozitivne energije jim ne manjka. Še naprej bodo ljudi razveseljevali v zasedbi: Marcel Šafarič (vokal, bobni), Niko Zorko (vokal, harmonika, klaviature), Klemen Zavec (vokal, kitara) in Žiga Viher (vokal, bas kitara, bariton). ejše Ugodn je v kopan nem l TermaTerme u k r pa Ptuj Ponedeljek 50 % popust na celodnevno otroško, dijaško ali študentsko vstopnico. Sreda 50 % popust na celodnevno vstopnico za upokojence. Petek ob nakupu 2 celodnevnih vstopnic za Ӝâ‰æÅ œÓͲÓíâÓ‰•â ĉßʼn˜ÌÓϟ samo 32 € Ugodnosti ne veljajo med prazniki. 02 7494 530 termalni.park@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com 1ŠÅ@š@ *UD¿þQLVWXGLR 6LWRWLVN 2ႇVHWWLVN 'LJLWDOQLWLVN 'RGHODYD LPNFSDJBMB!UJTLBSOBFLBSUTJ 7LVNQDWHNVWLO 7DPSRQVNLWLVN 7UDQVSDUHQWL 9H]HQMH ;;/ YHOLNRIRUPDWQL WLVN XXXUJTLBSOBFLBSUTJ  3UDYHWLVNDUVNHUHåLWYH TP_Oglas Stajerski tednik_Termalni parki_0408_22_N.indd 1 04/08/2022 12:30 Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK 53. festival NZG Ptuj 2022 26 stran 26 torek z 16. avgusta 2022 Ansambel Mladi asi Nastop na letošnjem ptujskem festivalu je za ansambel Mladi asi drugi zaporedni nastop na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe Slovenije. Z do takrat edino avtorsko skladbo se jim je uspelo uvrstiti v finale 52. festivala NZG. To je bil tudi njihov prvi festivalski nastop sploh, na katerem so pridobili nepozabne izkušnje. Spoznali so nove glasbene prijatelje, sklenili mnogo novih poznanstev ter si predvsem nabrali prepotrebne festivalske odrske izkušnje. Ptujski festival jim je ostal v zelo lepem spominu, prijavili so se tudi letos. Veseli so, da se vračajo na oder tega cenjenega festivala, v najstarejše slovensko mesto, s katerim so tudi sami kar močno povezani, saj njihov pevec, Alen Krajnc, prihaja ravno iz tega prelepega navdihujočega mesta. Letos se bodo predstavili s skladbo Odpuščanje ljubezni, za katero je melodijo in aranžma napisal Martin Juhart, besedilo pa Alen Krajnc. „Naš valček Odpuščanje ljubezni nekako povzema iskrico in skrivnostnost pomladne ljubezni, ki se preko različnih življenjskih kompromisov prelevi v zrelo ljubezen, ki ima v jeseni življenja globoke sledi. V refrenu najdemo globoko sporočilnost, da je ljubezen mavrica občutkov, takšnih in drugačnih, ki jih moramo vsestransko sprejemati in tudi dajati, obenem pa je paleta kompromisov tista, ki vodi v srečen in zdrav medsebojni odnos v vseh obdobjih življenja. Glasbeni multitalent Martin Juhart je s svojim izjemnim znanjem tem besedam dodal še čudovito melodijo, ki se zapelje po lestvici naših čustev in poskrbi za najboljšo možno glasbeno interpretacijo valčka, da le-ta seže ljudem do srca,“ so člani ansambla povzeli vsebino njihove tekmovalne skladbe. Želijo jo odigrati po svojih najboljših zmožnostih. Mladi asi imajo sedež v Trbovljah. Njegovi člani so: Nik Vozelj (harmonika), Gašper Cestnik (kitara), Blaž Cestnik (bariton, bas), Martin Špajzer (klarinet), Teodor Maurer (trobenta) ter pevca Alen Krajnc in Eva Popotnik. Foto: zasebni arhiv Skupina Firbci Original harmonika RUTAR GmbH • 9133 Sittersdorf - Žitara Vas 56 / Austrija Tel.: +43 (0) 664 538 11 56 • info@rutarharmonika.com www.rutarharmonika.com Original harmonika RUTAR Foto: zasebni arhiv Sodelovanje na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe v Sloveniji za skupino pomeni prevzem velike odgovornosti. Cenijo slovensko narodno-zabavno glasbo, to tradicijo želijo tudi ohranjati. Svoj nastop želijo čim bolje izvesti in pesem popeljati do vsakega posameznika. O festivalih imajo pozitivno mnenje. Mladi ansambli se danes premalokrat preizkusijo na festivalih narodno-zabavne glasbe, pravijo. Predstavili se bodo z valčkom Ni mi žal. „Zgodbo je napletel in ubesedil pokojni gospod Janez Hvale, melodijo in aranžma pa je dodal Rok Švab. Gre za izjemen valček o ljubezni, ki se je na eni strani ohladila in naredila konec skupnega življenja. Fant se po veliko stvareh in dogodkih skozi življenje v mislih še vedno vrača v čase, ko je ljubil dekle in dobil ljubezen povrnjeno. Rdeča nit valčka je pristna ljubezen, ki jo fant še vedno goji do dekleta, privošči ji le vse dobro in nikoli ne obžaluje vsega, kar je storil za zanjo,“ so valček, s katerim želijo navdušiti ptujsko festivalsko občinstvo, predstavili člani skupine. Firbci preigravajo največje hite in tudi starejše skladbe narodno-zabavne glasbe. Ker so njihovi vzorniki Modrijani, se na njihovem repertoarju največkrat znajdejo njihove skladbe, ki se jim tudi kot izvajalcem lepo podajo. Izdali so že tri avtorske skladbe in zanje posneli tudi videospote. Pripravljenih pa imajo še kar nekaj novih, ki jih bodo kmalu predstavili tudi v podobi videospotov. Skupino sestavljajo štirje fantje, stari od 20 do 25 let: Gašper Šinkovec (harmonika, prvi tenor), Jaka Šinkovec (drugi tenor in glavni pevec), Jakob Končina (kitara, vokal baritona), in Gregor Janežič (bas kitara, najnižji toni basa). Vežejo jih tudi sorodne vezi, saj sta Gašper in Jaka bratranca Gregorja. Nastopajo na najrazličnejših prireditvah, kjer osvajajo z energijo na odru in med izvajanjem glasbe. Čim več noči želijo preigrati na veselicah in tako vsem obiskovalcem in poslušalcem potešiti njihove želje in pričakovanja. Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 stran 27 53. festival NZG Ptuj 2022 torek z 16. avgusta 2022 Til Čeh in Petelini Foto: zasebni arhiv Prvič se bo na ptujskem festivalskem odru predstavil tudi mladi slovenski pevec Til Čeh, ki je slovensko javnost osvojil s svojim nastopom v oddaji Slovenija ima talent. Spremljala ga bo skupina Petelini. Za festivalske nagrade se bodo skupaj potegovali s skladbo Mam pa te mam, za katero je glasbo napisal Raay, besedilo Maja Kvertkov, aranžma pa je delo Raaya, Martina Juharta in Tadeja Miheliča. Predstavili pa se bodo tudi z eno skladbo iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Ansambel Lesarji COLOR CMYK Foto: zasebni arhiv Revijalni del 53. festivala NZG Mladi Dolenjci Ansambel Mladi Dolenjci, ki je med prvimi začel s triglasnim moškim petjem, je nastal čisto spontano, leta 1996: dva izmed članov, soseda, sta že kot majhna otroka sanjala, kako bosta čez leta stala na odru in prepevala narodno-zabavne pesmi. Po eni nogometni tekmi sta se preizkusila v kombinaciji z Ladom, nastala je zasedba, ki v originalni sestavi nastopa še danes: Tomaž Kastelic (harmonikar, vokalist), Lado Šurla (kitarist, vokalist) in Simon Lukšič (basist, vokalist). Prepevajo predvsem našo prelepo slovensko narodno-zabavno glasbo različnih izvajalcev. Igrajo vse največje hite, ki kaj pomenijo v tej zvrsti. Lastno glasbo ustvarjajo sami, oz. kitarist Lado Šurla, ki je avtor melodij vseh vokalnih pesmi. Besedila jim pišejo priznani slovenski tekstopisci. Njihova največja uspešnica je brez dvoma polka Nocoj je druga rekla mi. Ljudje pa so vzljubili tudi pesmi, kot so Nisem pozabil, Pastirček, Brez otroških oči itd. Njihov melos je drugačen od drugih predvsem zato, ker so med prvimi v Sloveniji začeli s triglasnim moškim petjem. Mladi Dolenjci veliko nastopajo po celi Sloveniji, tudi na tujem so že bili, a najlepše je nastopati doma, pred slovensko publiko, poudarjajo. Festival je za vsak ansambel lahko lepa odskočna deska za prihodnost in promocijo ne glede na možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Pred leti so bili temu namenjeni izključno festivali. Ker so na festivalih doživeli toliko lepega, so jim še danes pri srcu. To je resda tekmovanje, a druženje glasbenikov v ozadju je nekaj neprecenljivega. Od njihovega prvega nastopa na ptujskem festivalu je minilo že skoraj 24 let. Spominjajo se ga, kot bi se vse skupaj dogajalo včeraj. Njihova skladba Nisem pozabil je postala tudi naj viža četrtega desetletja ptujskega festivala, na kar so izjemno ponosni. V preteklem letu so Mladi Dolenjci izdali novo skladbo, valček z naslovom Moja moja, ki je posvečen njihovim hčerkicam – Larisi, Eli in Pii. Posneli so tudi videospot, kjer so vse tri skupaj tudi nastopale. Veseli jih in ponosni so, da bodo nastopili v revijalnem delu 53. festivala NZG Ptuj 2022. Vabljeni na 53. Festival narodno-zabavne glasbe, Ptuj 2022! Foto: zasebni arhiv Lesarji so se na ptujskem festivalu lani predstavili prvič. „Naša izkušnja je izredno pozitivna. Ogromno smo odnesli, mislim, da nam bo to letos tudi prednost,“ je v imenu ansambla Lesarji povedal Jan Škarja (kitara, glavni vokal), katerega člana sta še Anže Zaman (bas, 1. bas) in Timotej Bučar (harmonika, 1. tenor). Zasedba ansambla ostaja nespremenjena, fantje se med seboj dobro razumejo in so tudi veliki prijatelji. Tudi če pride do konflikta, vselej znajo stopiti skupaj in rešiti vsak problem. Na 53. festivalu NZG Ptuj 2022 bodo izvedli polko Ni za muzikanta vsaka, za katero je melodijo napisal David Novak, besedilo Igor Pirkovič, aranžma pa Primož Ilovar. Kot že naslov pove, pesem govori o težkem življenju muzikanta in o tem, da zanj ni kar vsaka punca. Za razliko od drugih imajo muzikantje pri dekletih prav posebne kriterije, kakšne, pa bodo izvedeli tudi obiskovalci letošnjega ptujskega festivala. Le skrbno bo treba prisluhniti skladbi. Doslej so Lesarji javnosti uradno prestavili že šest videospotov: Katero naj izberem, Srce želi drugam, Izbrala si je lesarja, Pomisli na srečo, Ni za muzikanta vsaka in Tisti pravi. Pred kratkim so na festivalih v Oplotnici in na Vurberku prav tako predstavili dve novi skladbi, Najlepše je doma in Ne boj se. Za eno do teh bodo kmalu predstavili novi videospot, za katero, pa v tem trenutku še ne želijo povedati. Naj še ostane skrivnost, pravijo. „Prihajamo iz okolice Litije. Med korono se je tu naokoli zelo malo dogajalo zaradi slabe epidemiološke slike, slabše kot v mnogih drugih krajih Slovenije. Verjetno je prav to razlog, zakaj smo letos tako zasedeni. Po eni strani nam je žal, da prejšnja leta nismo preživeli veliko časa na odru, toda očitno je imelo vse svoj namen, imeli smo več časa za vaje in lastne projekte, kar se je v tej sezoni izkazalo kot prednost,“ je povedal Jan Škarja. Še letos naj bi izdali svoj prvi CD, ki ga bomo seveda predstavili na priložnostnem koncertu. 27 YĬ,92 Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022  COLOR CMYK stran 28 1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM 3HWHNDYJXVWDRE MINORITSKI SAMOSTAN NA PTUJU Petek, 19. avgusta 2022 ob 19.30 Cena vstopnice: 12 EUR. Kupite jih lahko v tajništvu Radia-Tednika Ptuj in na vseh Eventimovih prodajnih mestih. RADIO Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 29 Zeleni nasveti Pravni nasvet Zakaj vrtnine cvetijo, plodov pa ni Mnogi menijo, da je cvetenje že zagotovilo, da bomo pridelali tudi plodove. Pa je res tako? Letošnje leto je spet (pa ne prvič) dokazalo, da je za plod potrebno več stvari, ne samo cvet. Buče cvetijo in ni plodov To je najpogostejše vprašanje po mrzli pomladi. Bučevke imajo torej dvojne cvetove, moške in ženske. Oboji so potrebni za plod. Zato je neumnost, ko nekateri menijo, da je treba, če ni ženskih cvetov, vse moške cvetove odstraniti. Vsak cvet je ploden dan ali dva, torej en sam samcat cvet moškega zanesljivo ne bo opravil svoje naloge. Torej, prvi nasvet, tudi če ni ženskih cvetov, moških ne odstranjujemo. Pri vrežastih sortah je normalno, da rastlina v začetku nastavi samo moške cvetove. Potrebuje čas, da se razvije koreninski sistem, dovolj listov in s tem dovolj hrane za plodove. Ker je bil cel maj prehladen, korenin ni bilo veliko, rastline preprosto niso bile sposobne prehraniti plodov, zato ženskih cvetov niso nastavljale. Ker pa so moški cvetovi na dolgih pecljih, ki najpogosteje gledajo iz posevka, saj morajo privabiti opraševalce, seveda na prvi videz izgleda, da bo plodov veliko. Pa seveda ni tako. Ženski cvetovi so na kratkih pecljih, prepoznamo pa jih po plodnici, manjši bučki pod venčnimi listi že od malega. Potrebni so torej ugodni pogoji, da rastlina sploh nastavi ženske cvetove. Potem pa je potreben nekdo, ki bo cvetni prah moških cvetov prenesel na brazde pestiča ženskega cveta. Kadar opraševalcev ni, plodov ni ali pa so majhni. Zato je moj drugi nasvet, da tudi ob njivah buč, še bolj pa na vrtovih in ob rastlinjakih, nasadite čim več pisanega cvetja, ki bo privabilo opraševalce, da opravijo svojo nalogo. stran 29 Nasveti torek z 16. avgusta 2022 Cvetenje je res nujno, da je sploh možnost, da pridemo do plodov, seveda pa ni nujno, da bodo plodovi nastali. Za plod sta v 90 % primerov potrebna najprej cvet, potrebni so moški in ženski cvetni organi, opraševalci in ustrezne vremenske razmere. Do plodu pride, ko se združijo moške in ženske spolne celice, kakor pri vseh živih bitjih. Povsod na tej poti pride lahko do motenj. Prav letos jih je bilo precej, saj se je šele v drugem tednu junija ogrelo dovolj, da bodo plodovke opravičile svoje ime, dobile plodove. COLOR CMYK Odpoved neuvedenemu dedovanju Foto: MP Cvet paradižnika pri visokih temperaturah, brazda pestiča pogleda iz prašnikov, oprašitev ni možna Če je prevroče, če so rastline žejne, ne pride do oploditve. Cvetni prah ne kali, ne pride do stika med moško in žensko dednino. Ponovno seveda ni plodov. Posebej pomembno je to pri kumarah, ki morajo imeti od vznika naprej primerno temperaturo zemlje, ves čas dovolj vlage in seveda hranila v primernem razmerju. Tudi preveč hranil, posebej gnoja, in taka vročina, kot smo ji priča letos, močno motijo oprašitev in tudi oploditev. Mnoge sorte, tudi starejši hibridi, se temu izognejo tako, da sploh ne nastavijo ženskih cvetov. Vsekakor pa to vedno naredijo sorte. Genetika hibride obvezuje, da nastavijo vsaj nekaj ženskih cvetov med moškimi. Zato svetujem, da pri kumarah sploh ne pomislite več na sajenje sort. Če pa še s svojim napačnim ravnanjem, uporabo insekticidov, pa tudi drugih sredstev za varstvo rastlin uničujemo opraševalce, je plodov še manj. Kaj pa solatne kumare in sušenje plodičev Naj pa povem, da tudi hibridi, ki nastavljajo same ženske cvetove, v takem vremenu ne zagotavljajo pridelka. Pri njih pa se že oblikovani plodiči posušijo. Vzrok pa je isti, rastlina nima dovolj moči, da bi plodove prehranila do obiranja. Ta primer pa srečamo tudi pri solatnih kumarah skoraj vsako leto, v peti etaži se večina plodičev posuši. To se zgodi ne glede na vreme. Hibridne sorte (tudi pri bučkah je ta primer) nastavljajo samo ženske cvetove, do plodov pride brez prisotnosti cvetnega prahu. To je poseben fenomen narave. Taki plodovi tudi nimajo veliko semen ali pa jih praktično nima- V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Starši so bratu finančno in z delom pomagali zgraditi hišo. Dogovorili smo se, da zato jaz podedujem njuno hišo, v kateri skupaj s staršema tudi živim. Drugih sorojencev nimava. Brat pravi, da po smrti staršev ne bo nič zahteval in da je zadeva urejena, o čemer je pripravljen podpisati tudi izjavo. Ali zadošča, da mi izroči takšno izjavo? Če cvet paradižnika ni oplojen, se posuši. jo, zato jih imamo seveda radi. Do sušenja plodičev pa pride zato, ker prvi plodovi teh hibridov nastanejo prehitro, ker pač ni obrambe – moških cvetov, ki preprečujejo nastavek ženskih na začetku rasti, ko koreninski sistem še ni dovolj razvit. Rastlina takoj zarodi, kar nam ugaja, a ker ne razvije dovolj velikega koreninskega sistema, začne plodiče odmetavati, se začnejo sušiti. Rešitev v tem primeru je dvojna. Nikoli ne posadimo vse količine sadik naenkrat. Naredimo 14-dnevni zamik, tako se bo ta pojav tudi zamaknil, zato ne bomo ostali v nekem trenutku popolnoma brez pridelka. Hkrati vsaj do 1,5 m višine rastlin puščamo samo glavno steblo, trgamo vse stranske poganjke. Tako rastlini prihranimo nekaj energije, da jo daje v plodove. Hkrati pa rastline redno, tedensko krepimo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Z njim v začetku rasti, od presajanja naprej, zalivamo. Ko pa se oblikujejo prvi cvetovi, začnemo z listnim gnojenjem. Kasneje, ko se dnevne temperature dvigujejo nad 30 oC, začnemo vsem plodovkam, na prostem in v rastlinjaku, dodajati še kalcij. Odpadanje cvetov V vročini se začne dogajati še nekaj. Previsoke temperature uničujejo vitalnost cvetnega prahu. Včasih pa povzročijo tudi napačno Foto: MP zgradbo cvetov, predvsem pri paradižniku. Brazda pestiča pogleda iz cveta, zato je preprečena oprašitev. Pri fižolu pa cvetni prah v vročini ni ploden, ne pride do oploditve. Pri previsoki zračni vlagi lahko ostane prilepljen na prašnice in se ne sprosti. Skratka moten je prvi del oploditve – oprašitev. Če ne pride do tega, ni plodu. Ko cvetovi odcvetijo, seveda odpadejo. Kaj pa lahko naredimo tukaj? Prav veliko ne. V rastlinjaku skušajte na vsak način zniževati temperaturo, z ventilatorji, senčenjem. Veliko lahko pripomore tudi redna, izmenična uporaba alg in aminokislin. Pri fižolu pa ta pojav nekaj časa blaži kombinacija s koruzo. Takrat je odpadanje cvetov v vročem avgustu manjše, kasneje pa se popravi sam po sebi, ko ni več vroče. Torej je potrebna potrpežljivost. Vsekakor pa uporaba pripravkov, ki vsebujejo izvlečke morskih alg, ne bo odveč. Za konec Včasih se vremenskim razmeram preprosto ne moremo izogniti. Pripravki z algami in vitaminskimi kompleksi rastlinam nekoliko pomagajo, povsem rešiti pa težav v dolgotrajnem vročem vremenu ne morejo. Če pa rastline to obdobje prestanejo krepke in zdrave, bodo, ko se vremenske razmere izboljšajo, še obilno rodile. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Dedovanje po umrli osebi se ne glede na to, kdaj se začne zapuščinski postopek, uvede z njeno smrtjo. Po tem trenutku in vse do konca zapuščinske obravnave se lahko dedič (razen dediča, ki je že razpolagal z zapuščino) odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču. Vnaprejšnja odpoved dedovanju po še živeči osebi pa nima pravnega učinka, razen v točno določenih primerih. Po zakonu se potomec ali zakonec, ki sme samostojno razpolagati s svojim pravicami, v sporazumu s prednikom ali zakoncem lahko odpove dediščini, ki bi mu šla po smrti njegovega prednika ali zakonca. V tem primeru govorimo o odpovedi neuvedenemu dedovanju. Če se dediščini odpove potomec, velja taka odpoved tudi za njegove potomce, če ni s sporazumom o odpovedi ali poznejšim sporazumom določeno kaj drugega. Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa – če ta zahteva ni upoštevana, je sporazum ničen, kar pomeni, da nima nobenih pravnih posledic oziroma pravno sploh ne obstaja. Notarski zapis ne pomeni le pisne oblike sporazuma, temveč gre za najvišjo stopnjo obličnosti, ki jo predpisuje zakon. Sporazum je treba skleniti pri notarju. Le-ta bo poleg preveritve istovetnosti strank, ki morajo biti vse prisotne, in izpolnitve drugih zakonskih zahtev, strankam sporazum prebral, obrazložil njegovo vsebino in jih opozoril na pravne posledice odpovedi neuvedenemu dedovanju. Besedilo sporazuma, ki bo sklenjen v obliki notarskega zapisa, lahko pripravi notar, odvetnik ali stranke. Iz vprašanja izhaja, da gre za odpoved neuvedenemu dedovanju po še živečih starših. Kot že navedeno, takšno odpoved zakon dopušča, mora pa biti sklenjena in sporazum podpisan na predpisan način. Enostranska pisna izjava o odpovedi dedovanju po še živečih starših ne bo veljavna in bi moral v tem primeru v zapuščinskem postopku po smrti staršev brat podati dedno izjavo še enkrat. Če ste se dogovorili in želite, da bo bratova dedna odpoved veljavna že zdaj, morata starša in brat skleniti ter v obliki notarskega zapisa podpisati sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju. Vaš brat se lahko odpove dedovanju le po enem ali po obeh starših. V izogib kakršnimkoli dvomom je smiselno v sporazumu zapisati, da se brat dedovanju odpoveduje tako zase kot tudi za svoje potomce (seveda če je takšna volja strank). Odpoved se bo nanašala na celotno dediščino, ki bi šla bratu po starših oziroma po tistem od staršev, s katerim bo sklenjen sporazum – če bi se brat morda odpovedal dedovanju le po enem od staršev. Notarski zapis bo hranil notar, strankam, torej bratu in staršem, pa bo izročil odpravke. Odgovor je pripravila: Foto: MP Cvet fižola je občutljiv na vročino, oplojen je veliko prej, kot se odpre, zato cvetenje še ne zagotavlja plodov. Samo levo spodaj je ženski cvet bučke, vsi ostali so moški. Foto: MP M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 30 stran 30 torek z 16. avgusta 2022 a n i n e j l b a V ¦%, ‡',&,1‡/1,' ”' www.avtobusniprevozi.eu  ‡' ,,ĭ1(‡*(1&,-(Ž:Hz  : 1 -,  H .‡ 1, (' |: Œ‡',‡ OHRID – SEVERNA MAKEDONIJA (30. 9. – 6. 10. 2022) AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi NCGNC  NAHY.QLNţ@HMNA 18:00 iz Ptuja UQ@Ĝ@LNRD  UUDĜDQMHGTQ@G WONKODMYHNMU'NSDKT2UDSH2SDE@M.GQHC R@UMD MNSQ@MIHHMYTM@MIHA@YDM UR@JUDĜDQţHU@FK@RA@HMY@A@U@RRJTOHMN 2LHKDHMOQDCRS@UMHJH1@CHN 3DCMHJ@/STI NFKDCH URHNFKDCHUNCDMHYUNCHĜHUJKITĜDMH UBDMN 5H]HU YLUDMWHćLPSUHMGDQH]DPXGLWHGQLEUH]VNUEQLKSRćLWQLF] GUXåER5DGLR7HGQLN3WXMLQ7XULVWLćQRDJHQFLMR$73 Rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn n nffo form macij acc je in n rez ezzerrva vaci ciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D omi min no o cen enterr Ptuj, te ente t l.: 0700 24 244 15 1500,, 150 www ww w..av .av avto tobu busn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: avto je je: avvto obu busn ni prreevvo ozz in kko opaanjje. O ho Od hodi di:i: vssak di ako so obo oto to ob 5. 5.20 iz Or Ormo možžaa in ob mo ob 6.0 00 iz i Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e ste te up prrav viičče en ni no ovi nar aroč o niiki oč k , ki k pre red d te tem m vssaj aj 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te dn nik ik in se se zav avež eže ette, e, da bost bost bo ste e na aro r čn č ik ost stal ali vssaj eno let al e o. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK stran 31 Oglasi in objave torek z 16. avgusta 2022 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV 31 OSMRTNICA V 48. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama in tašča Štefka Dornik rojena Kašman IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 36C Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 17. avgusta 2022, ob 16. uri na pokopališču na Vurbergu. Žara po položena v poslovilno vežico na dan pogreba ob 14. uri. Mož Milan, sinova Igor s Patricijo in Matic IZ E NOV KE L I V ŠTE www.repo orter.si EKSKLUZIVNO – Novinarka nekdanjega sindikalista Slavka Kmetiča obtožuje spolnega napada INTERVJU – Ivo Vajgl, predsedniški kandidat: »Če ne bi verjel, da lahko zmagam, ne bi kandidiral« AFERA – Nataša Pirc Musar Rdečemu križu za pravno svetovanje izdala masten račun POGOVOR – Akrobata Dunking Devils: še naprej bodo podirali Guinnessove rekorde Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen odpotoval. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v srcih naših vedno še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, očeta, dedka, brata, strica, tasta in svaka Miroslava Joziča IZ TIBOLCEV 17 GORIŠNICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem podjetja MP Ptuj in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, podarjene sveče in cvetje. Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ Iskrena hvala govornici Nadi Kotar, pevcem Veseljakom za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: hčerka Katja z družino, mama Marija, brat Marjan ter sestri Branka in Metka z družinami Srečni smo s teboj živeli, žalostni, ker več te ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ SPOMIN 14. avgusta 2022 je minilo eno leto, odkar si nas zapustila, naša draga žena, mama, tašča in babica Marjana Marčinko IZ HAJDOŠ 59D Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče ob njenem preranem grobu. www.tednik.si Tvoji: mož Martin, sin Lovro z družino in brat Franc z družino Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste, črne, Leghorn in štajerke. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Kmetija, Rešek, Starše 23. Umrli so Miroslav Jozić, Tibolci 17, roj. 1966, umrl 4. avgusta 2022; Stanislav Plut, Krčevina pri Vurbergu 73, roj. 1939, umrl 5. avgusta 2022; Katarina Voglar, roj. Majhen, Gradišča 134, roj. 1928, umrla 7. avgusta 2022; Jožef Mohorič, Slovenja vas 49, roj. 1945, umrl 7. avgusta 2022; Ljudmila Steiner, roj. Premužič, Gerečja vas 35, roj. 1964, umrla 8. avgusta 2022; Ana Arnečič, roj. Kelc, Pobrežje 18, roj. 1931 – umrla 10. avgusta 2022; Franc Fekonja, Hajdoše 3d, roj. 1951 – umrl 10. avgusta 2022. Štajerski TEDNIK torek, 16. 8. 2022 COLOR CMYK Kronika 32 stran 32 torek z 16. avgusta 2022 Podravje z Labodi lakomno nad polja repice Kdo bo obvaroval kmete pred zavarovanimi živalmi Labodi, bobri, vrane … – nabor živalskih vrst, ki povzroča škodo v naravi in na pridelkih kmetov na območju Ptuja. »Lovci odgovarjajo, da gre za zaščitene vrste, vendar kdo bo pa zaščitil nas kmete,« se sprašuje kmetovalec iz Zabovcev Franc Obran. Pred časom je Franc Obran opozoril na škodo, ki jo povzročajo labodi na posevkih repice. »Nekdaj so bili labodi ptice selivke, sedaj pa zaradi spremenjenih podnebnih sprememb prezimujejo tudi pri nas, ob tem pa povzročajo veliko škodo, saj pojedo celoten posevek in to na več hektarjih,« je izpostavil. Iz KGZS so mu odgovorili, da je življenjski prostor labodov bližina sladkih voda in da so pri nas vse ptice zaščitene, razen tiste, ki so opredeljene kot divjad, to pa so šoja, sraka, siva vrana, fazan, poljska jerebica (gojena) in raca mlakarica. Lov na labode je torej prepovedan, dovoljena pa je uporaba odvračal, s katerimi lahko kmet zaščiti svoj pridelek. Kateri so ti primerni in pravilni načini, ni znano, saj niti pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja ne določa načinov odvračanja za labode ali vrane. Kmetje se torej morajo znajti, kot se vedo in znajo. Predsednik odbora za gozdarstvo in lovstvo pri KGZS Janez Beja rešitve zoper labodjo lakomnost nima, saj tudi ne razpolaga z informacijami o škodi, ki jo povzročajo labodi, seznanjen pa je s škodo, ki jo povzročajo vrane. »Že dolga leta se ukvarjam s škodo, ki jo povzro- čajo vrane, vendar pa na tem področju vlada velika zmeda.« Vrane so namreč lovne in nelovne, ob tem navadno povzročajo škodo tam, kjer ni lovno območje, npr. luknjajo silažno folijo na silosih ali na balah na kmečkih dvoriščih. »Prav tako lov na vrane ni ravno zaželen oziroma zanimiv,« je dodal Beja. Povrhu vsega pa vrane spadajo še med najinteligentnejše živali in se hitro učijo ter prilagajajo spremembam. Mreže in druga odvračala niso zastonj Pravi izziv je tudi prijava škode, kajti ko škodo povzroči siva vrana, Največ škode v kmetijstvu povzročajo ptice in medvedi Povzročitelj škode Rjavi medved Volk Krokar Ptice pevke Dihur Šakal Detli in žolne Bober Drugo Ujede in sove Poljska vrana Labod grbec Vidra 2020 Ocenjena vr. Št. primerov 112.950 313 142.899 275 25.697 176 32.694 36 8.168 66 40.793 159 8.414 34 5.179 41 965 26 652 17 8.090 15 1.955 3 77 2 2021 Ocenjena vr. Št. primerov 206.387 506 80.171 197 21.459 167 148.866 186 11.562 101 ni več Z.V. 26.984 46 11.593 74 2.753 10 1.720 31 26.416 14 9.542 4 102,4 4 Foto: Mojca Vtič 2022 (do konca junija) Ocenjena vr. Št. primerov 42.305 95 43.212 87 8.331 60 2.902 4 5.153 40 ni več Z.V. 2.965 6 4.068 21 1.553 8 442 12 1.204 2 / 3 305,2 3 Vir: Zavod za gozdove Slovenije Škodo na koruzi povzročajo ptice, v bližini rek in potokov pa še bobri. je treba škodo prijaviti lovcem, ko jo povzroči zavarovana črna vrana, pa Zavodu za gozdove Slovenije (ZZG), škoda pa naj bi se v tem primeru krila iz državnega proračuna. »Ker pa govorimo o škodah manjšega obsega, ni pričakovati večjih rezultatov,« priznava Janez Beja. Še več, na strani kmetijskega ministrstva je zapisano, da ministrstvo ne izplačuje odškodnin za pokončane kokoši, race, purane, golobe in druge živali, kot tudi ne za poškodovano folijo, silažo, silažne bale, za poškodovane av- tomobile ipd.. Kmetom tako ne preostane nič drugega, kot da sami na lastne stroške postavijo varovala oz. odvračala. Beja predlaga klopotce, mreže. »Vendar vse to pomeni dodaten strošek, ki pa ga nihče ne upošteva,« še pravi. Lani več kot pol milijona evrov škode Iz ZZG so postregli tudi s podatki o višini ocenjenih škod v zadnjih štirih letih. Lani so ocenili za slabih 550.000 evrov škode, leto prej ne- kaj manj kot 390.000 evrov, leta 2019 so zavarovane živali povzročile za kar 745.500 evrov škode, do junija letos pa so zabeležili dobrih 100.000 evrov škod po zavarovanih vrstah živali. Največ škode povzročajo medvedi in ptice. Iz Zavoda dodatno opozarjajo, da je vsak lastnik dolžan zaščititi svoje premoženje na primeren način, kajti država odgovarja zgolj za škodo, ki jo zavarovane vrste povzročijo kljub ustrezno izvedenim zaščitnim ukrepom. Mojca Vtič Varaždin z Oddaja posla za bale odpadkov se zatika Pritožba na revizijsko komisijo Medtem ko smo mnenja, da se v Sloveniji marsikatero delo ali postopek zakvačka, pri južnih sosedih ni nič drugače. Poročali smo, da nameravajo Varaždinčani sanirati odlagališče z balami smeti v Brezju ob slovenski meji. A se je oddaja javnega naročila zataknila, poročajo Varaždinske vijesti. Občina Varaždin je izvajalca sanacije odlagališča iskala z mednarodnim natečajem. Zaradi pritožbe podjetja T&H Invest je postopek vzela pod drobnogled državna komisija za nadzor javnih naročil (v Sloveniji je to državna revizijska komisija). Varaždinski župan Neven Bosilj je zaplete pri postopku oddaje javnega naročila pričakoval. „Oprav- ka imamo s poznanimi akterji odvoza baliranih odpadkov. Bale so nastale zaradi neurejenosti in neukrepanja nekdanjega župana in njegovih poslovnih partnerjev. Trenutna obstrukcija reševanja problematike je v nasprotju z interesom mesta Varaždin in željo vseh naših občanov, da se končno reši okoljski problem, ki že skoraj dve desetletji obremenjuje naše Rojstva: Simona Vuk, Popovci 26, Videm pri Ptuju – deček Alen; Katja Petek, Zbelovska Gora 115, Loče – deček Lan; Glorija Drobec, Bratislavci 36a, Polenšak – deček Lars; Laura Lukavečki, Ulica Heroja Lacka 45, Lenart v Slovenskih goricah – deklica Flora; Tamara Murks, Velika Nedelja 30, Velika Nedelja – deklica Eva; Mirsada Mešanović Fladung, Vičava 50, Ptuj – deček Mirsad; Doris Golob, Orešje 94, Ptuj – deček Nik; Jožica Krajačić, Zasavci 2, Miklavž pri Ormožu – deklica Mia; Lucija Ahej, Cesta na Roglo 11k, Zreče – deklica Iva; Mirna Ashkar, Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj – deček Ward; Anja Kolednik, Medribnik 5a, Cirkulane – deklica Ajda; Mirjana Feguš, Cirkovce 64, Cirkovce – deklica Karolina; Ines Škerget – deček Maks; Nastja Žnidarič – deklica Julija; Martina Rožman – deklica Iza; Lucija Košir – deklica Ula; Špela Turk – deklica Ela; Melita Leskovar – deklica Neca. Poroke – Ptuj: Goran Vukadin, Orešje 79, in Lidija Vogrinec, Barislovci 5a; Viktor Srečec in Antonija Srečec, Prešernova ul. 21, Ptuj; Sandi Kukovec in Monika Šmigoc, Lasigovci 10; Aleš Lajh, Grlinci 15, in Dajana Najžar, Stara Gora 35; Ivan Lorenčič in Zdenka Potrč, Bišečki Vrh 46; Tomaž Toš, Drbetinci 3, in Tamara Trinkaus, Bišečki Vrh 41. mesto, hkrati pa onemogoča potencial gospodarskega razvoja na območju cone Brezje.“ Župan Bosilj meni, da nekatere nedvomno moti transparenten in odprt postopek oddaje javnega naročila, v katerem ni prostora za nikakršna prilagajanja in popuščanja. „Pritožniki se sklicujejo na pogodbo iz leta 2008, ki je nična in neizvršljiva ter predmet pravdne- ga postopka. S svojo ekipo se bom potrudil, da naš veliki ekološko-ekonomski projekt pripeljemo do konca. Ti poskusi zaustavitve sanacije bodo trajali približno mesec dni, vendar nam ne bodo preprečili, da bi balirane odpadke za vedno odstranili in lokacijo očistili,“ je odločen župan. Na varaždinski občini se glede na lanskoletno izkušnjo, ko je revizijska nadzorstvena komisija odločala o skoraj enakem primeru in odločila v njihovo korist, nadejajo za njih ponovne pozitivne odločitve. MZ Če je Aleš (17.) suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. Foto: Varaždinske vijesti Sanacijo odlagališča v Brezju, kjer je naloženih 100.000 ton odpadkov, so ocenili na okoli 25 milijonov evrov. Danes bo deloma sončno, predvsem sredi dneva bo lahko nastala kakšna ploha ali nevihta. Jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 26 do 30 °C. OBETI V sredo in v četrtek bo sončno in vroče, pihal bo jugozahodni veter. V četrtek proti večeru bodo na zahodu začele nastajati nevihte, ki se bodo v noči na petek razširile nad večji del države. Napoved za Podravje Vir: ARSO