Št. 195 V Ljubljani, sreda dne 28. avgusta 1918. Leto II. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo In npravniitvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 12'—, za pol leta K 21'—, za Četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 16, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Inseratl: Knostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. NAPREJ Mo jugoslovanske socialno Manne stranke. —-----------—a- Kako se poroča v „Slovenskem Narodu44. »Slovenski Narod« ie glasilo slovenske buržoazije, kot tak sc rad ponaša s poročili in dopisi iz raznih strani. Ima tildi dopise iz Prage. Človek se smeje neresnosti, ki so v teli dopisih. Bomo samo na enem dokazali, kako neresni in kako slabo poučeni liudje pišejo v »Slovenski Narod«. V štev. 193. od 26. avgusta ima »Slovenski Narod« dopis iz Prage pod naslovom »Fuzija čeških delavskih strank«, ki se glasi doslovno tako-le: »Fuzija čeških delavskih strank. H. P r a g a, 22. avgusta. V' razmerju čeških socialističnih strank — socialno j demokratične, avtonomistične m centralistične in če- j ške socialne, bivše narodno-socialne stranke — nasta- j jajo izpremembe brez sodelovanja, in celo proti volji | političnih voditeljev: ljudstvo vrši samo, česar nočejo j izvršiti voditelji, združuje se v enotno organizacijo. Centralisti so navezali intimne zveze z vodstvom socialno demokratične opozicije (nemške) na Dunaju, katere voditelj je znani dr. Oton Bauer, in proglasili, da ne bodo spreminjali svojega programa; kdor se hoče ž njimi zediniti, naj se zedini na programu dunajske centrale; in njih organ hujska proti češkim nacionalcem več i kot proti angleškim imperialistom, proti nemškim .mpe- ; rialistom in proti imperialistu Schcidcmannu ne litijska! , — »Pravo Lidu« je nehalo biti glasilo cele stranke so- • ciahto demokratičnih avtonomistov in je postalo giasi- j lo češkega boljševizma, reete oportunizma, katerega ' sedaj vodi Smeral, in mala grupa ljudi okoju njega. ; Yeč;na stranke gre za liabermanom, o katerem piše 1 »buržoazni« plzenjski organ državnopravne demokracije: »Glasilo Flabermanovo se pridružuje zopet zahtevi samoodločbe češkega naroda in samostojne češke države, in dobro vemo, da so ti proglasi popolnoma iskre- | ni in da znajo plzenjski voditelji (Habcrman in Pik) to svoje stališče zastopati tudi v dejanju. Sicer ne glasno, ; toda tem bolj ostro, energično in dosledno borbo vodi plzenjski socialistični I st proti šmeralovščini in ima j veliko zaslugo za enotnost naše narodne fronte v vseh | političnih in narodnih zahtevah.« j Ker se voditelji čeških socialcev in socialnih demo- ■ kratov niso mogli dogovoriti o zedinjenju, so organiza- ! cijo same vzele delo v roker v nekaterih okrajih so se i že prej organizacije iuzijonirale, da so odslej enotne, i ne več dvojne; v Pragi je počel delovati zopet znani i delavski svet, tudi za zedinjenje; v Nintburgu, na shodu j organizacij železniških uslužbencev je bilo enoglasno I proti volji praškega vodstva socialne demokracije odločeno, da se osnuje enotni češko-slovanski savez železniških uslužbencev, ki bo izdajal skupno glasilo, imel skupni sekretarijat. Habermanov organ to dejstvo na- 1 vdtišeno pozdravlja. Smeralovo »PrAvo Li.Iu« nesimpatično. Glavni faktor sta bila pri tem nar.-soc. Bufival in poslanec Bechyne, in največjo zaslugo za zedinjenje imajo v prvi vrsti stari člani socialno demokratične stranke, ki so imel. solze v očeh, ko je proti koncu zazvenela pesem »Kde domov muj«. Tako dviga ljudstvo brez voditeljev samo rdeče-bele zastave, vrača se domov, z veseljem in s solzami v očeh; zedinjenje se je izvršilo na programu razredne borbe in »NovA Doba«, Habermanov organ, pravi, da se vrše pogajanja tudi z ogromnima organizacijama železniških uradnikov in mašinistov ter strojevodij. Voditelji pa hujskajo, kakor sc vidi v »PrAvo Ledu« dalje na češko buržoazijo, na češko belo gardo, delajo na razdor v češkem taboru, in — no vidijo, da jih noben človek iz milijonske mase več ne sliši, da te mase hrepene za svobodno, enotno češko-slovaško državo.« * Kaj pa se je zgodilo? Na Češkem obstoji več organizacij železniških uslužbencev, in sicer so 1. »pravovnr-stveno društvo«, ki deluje po celi državi, in je znano kot socialno demokratična strokovna organizacija železničarjev, ki ima sedež na Dunaju in koji sta na čelu drž. posl. Tomschik in Miiller; na Češkem ji pravijo centralistična organizacija; 2. česko-slovansky svAz železničnich zri-zencu — ki je strokovna organizacija čeških slovanskih socialnih demokratov; stoj i ji na čelu drž. posl. Benovec. Politično so to pr,staši češko-slovanskih socialnih demokratov. ki jim je glavni organ »Pravo Lidu«; 3. Podporna jednota, ki je združevala železničarje bolj kot podporna organizacija. Vodstvo te organizacije so imeli v rokah pristaši bivše narodno-socialne stranke. Ta je tudi, kar je čisto naravno, po številu najmočnejša. Obstojita tudi še posebni društvi železniških uradnikov pod imenom: »Spolek ceskych uredniku železničnich« in železniških strojevodij pod imenom »Spolek strojvodcii«. V Nymbrucku so se dne 18. avgusta 1918 sešli zastopniki česko-slovanskega svaza (34 delegatov za 5740 članov), zastopniki »podpurnc jednote« (101 delegat za 12.232 članov) in nekaj gospodov uradnikov za uradniško društvo. Na tem sestanku se je sklenilo sledeče: 1. Delegati sklenejo, da se združita »Podpurni jednota« in »Cesko-slovansky svaz« v enotno organizacijo pod imenom »Cesko-slovanske združeni železničnich zri-zencii: Dokler ne bodo nova pravila odobrena, bo naslov skupne organizacije: »Cesko-slovauskv sva/, zcleziiičniclt zrizencfi«. LISTEK. Rdeči sarafan. Poljski spisal Mihael C z a j k o \v s k i. (Dalje.) Mnogi so celo mislili, da je hudobni duh v človeški , podobi, ker je živel tako samotno in skoro da se bal ljudi, I eč.tl sc ni z ničemer. Nikogar ni potreboval, z nikomer občeval in zato tudi ni nihče zahajal k njemu. Vse vem tako dobro, kot bi se bilo danes zgodilo. I*o ozki gazi sva stopala skozi grmovje in goščave. De-1>elu snežinke so padale na prastare borovce in veter je tulil Po grčavih stoletnih hrastih. Na nebu ni bilo ne Auzd ne meseca. alj V daljavi so tulili volkovi. Cez gaz so švigale lisice. ‘jj* Prestrašene živali. y . aPoslcd sva vendar zapazila pred seboj brlečo luč. na smer je morala ondi ležati Bukovvka. v “/d' sva vendar dospela do starega Tomaža?« je 'dšal moj prijatelj, ki se je tresel mraza. »Da! In četudi je sam satan!« . Kmalu sva dospela do koče. katere ni čuval no-5e,> Pes. ^ Potrkala sva na vrata in takoj nama je odprl mož aKovoril je naju: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« »Na v dnjih let, suhe postave in že nekoliko ovenelega lica. 1 e!« sva odgovorila midva. Šele sedaj sva spozhala v njem Tomaža. V sobici je bilo tako lično in gorko. Po stenah je viselo nekaj podob, kriva sablja in črkeški plašč. Midva sva sklepala iz tega, da živi' v popolnem božjem strahu in hrabri obrambi proti hudobnim ljudem. Po preprostem ležišču je bila pogrnjena konjska koža. Za odejo mu je služil ovnov kožuh. Pod oknom je stala miza in klop. Najin gospodar je imel črne oči, temne lase, dolg orlovski nos in dolgo brado. Oblečen je bil v ukrajinsko kmetiško nošo: temna svila in ohlapne jahalne hlače. Postregel nama je z divjačino in medico. Ogrel pa je naju presketajoč ogenj iz peči. Nisva se malo'čudila, da je bilo njegovo obnašanje kljub kmetiški obleki fino in da je kazal njegov govor boljšo izobrazbo in mnogo znanja. Cesto se je nama zdelo, tla ima vkljub vsej divji zunanjosti svetovno moško izobrazbo. Gotovo je opazil najino začudenje in ko je izvedel, kdo sva in ko sva mu zatrjevala, da o njem ničesar ne' veva, je nama povedal povest iz svojega življenja, kakor sledi tu: »Daleč od tukaj, čisto blizo turške meje, sem bil roje leta 17.. Ničesar vama nočem ponavljati, kar so mi pravili o veselju mojih staršev na dan mojega rojstva. Dosti je za vaju, če vesta, da sem bil tretji otrok, a prvi sin mogočnega plemenitaša, komornika kralja Sta- 2. Z ozirom na neugoden položaj sklenejo delegati, da se takoj, brez ozira nato kedaj bodo nova pravila dovoljena, ustanovi skupno tajništvo iz dosedanjih obeh tajništev. 3. Strokovni časopis bode skupen, ki ga bodo pisali uredniki dosedanjih obeh listov in naj ima naslov: »Cesko-slovanske zeleznični listy«. To pa do tedaj, dokler se ne dovolijo pravila nove organizacije. 4. Dosedanja odbora se združita v eden. kar se zgodi tudi v vseh krajevnih skupinah. 5. Članski prispevek bode enoten, in sicer 1 K 50 v. na mesec. Bolniška podpora naj znaša 60 vin. na dan. Posmrtnina znašaj 100 K z člana, 50 K za soprogo. Pravno zastopstvo dobi član po 2 mesecih članstva. 6. Ta organizacija stoji politično na nevtralnih tleh do nepolnega združenja obeh političnih taborov, to je socialnih demokratev in čeških socialistov. Dodatno se je radi jasnosti še izreklo k točki 2., da naj bo izvoljen poseben odbor, sestoječ iz 8 članov vsake organizacije, od kojih naj bodo po 3 iz Prage, po 5 iz dežele. K točki 3. pa se je določilo 6 člansko uredniško komisijo, od vsake organizacije tri. K točki 6. se je izjavilo, da je nevtralnost potrebna, ker bo »podpurna jednota« neodvisna od strokovne centrale češke socialistične stranke, logično seve mora tudi druga organizacija, to je »Ce-sko-slovansk# svaz« biti neodvisen od socialno demokratičnega »strokovnega združenja«. * To se je zgodilo, in nič drugega! Dejstvo je, da vstopijo s 1. septembrom vsi člani dosedanje narodno-socialne »Podpurnc jednote« v dosedanjo soeialno-demokratično organizacijo »Cesko-slovanske svaz železničnich zrizen-cu«, ki bo do potrditve novih pravil skupna organizacija pod vodstvom obeh odborov. Kje jo tu kaj takega, o čemur piše in farba »Slovenski Narod«? Zgodila sc ni nobena fuzija obeh strank, ampak fuzija dveh strokovnih organizacij v eno in sicer se je vzelo za skupno organizacijo — soeialno-demokratično. Vsi so sc tudi izrekli za organizacijo, ki mora temeljiti na razrednem, mednarodnem socializmu. Vprašamo sedaj naše in vse ono čitatelje, ki prebero dopis »Slovenskega Naroda« iz Prage in sklepe, ki so se res napravili v Nymburcku —: Ali ni tako pisanje farba-rija in povsem zmotna informacija javnosti? Radi kuriozutna še sporočamo, da je mlado-liberalna »Domovina« v svoji št. 25 z dne 23. avgusta poročala tako-le: Češki socialni demokratje se zbližujejo vedno bolj drug drugemu ter nižjim plastem meščanskih krogov, zlasti malim obrtnikom in trgovcem. S tem, da sta se obe skupini češko-socialno demokratičnih železničarjev nislava Avgusta, graščaka in posestnika sedmih vasi ob Dnjestru. Imel ni nič višjega in nič dražjega kot podedovano ime in starodavni grb svojega rodu. Moj oče je bil plcmenitaž svojega časa, vzgojen je bil strogo in v strahu božjem, a tujina ga je popolnoma pokvarila. Bil je vročekrven in togoten: mogoče bi bil postal hraber boritelj, da se ni — žalibog! Bog mu to odpusti in daj mir njegovi duši — učil na saškern dvoru in pozneje na dvoru Stanislava Ponjatovvskega tujih jezikov in običajev ter čital spisov tedanjih modrijanov. Ladija njegove vere se je razbila, in nadomestil jo je z vero v krivo boga, katerega je molil kakor zlato tele. In nazadnje ni verjel ne v boga, ne v hudiča. Ko je zapravil svoje imetje in omajal svoje zdravje, se je vrnil v domovino in se poročil z žensko, ki je imela posestvo . - Samo zaradi časti, ne iz prepričanja se je strogo držal in prišteval h kraljevi stranki. Na kraljevo pismo je dobil iz Petrograda red carice Katarine in častno službo. Samo zaradi časti se je delal na zunanje kot dober soprog. V družinskem življenju pa je bil strog tiran in nič več kot prijatelj. Samo zaradi časti me je mnogo bolj ljubil kakor sestri, ker naj bi jaz ime in grb Japlowckijcv ohranil svetu. Njegovi podložniki so trepetali pred njegovim glasom in njegove jeze so se bali kakor boga. (Dalje prih.) strnili v eno skupino, kateri bo načeloval poslanec Klo-iač, je storjen velik korak naprej za zedinjenje vseli čeških strank. Kaj naj rečemo še k temu? Skaudal! Verus. Kaj prinese s seboj vojna? Uredniki onih meščanskih časopisov, ki pridigujejo tudi še danes m vedno brezpogojno vztrajanje (drugih seveda!) do zrnagonosnega konca, v resnici ne slutijo, kakšen strašen zločin uganjajo na ljudstvu, ako vkljub petemu vojnemu letu še nadalje hujskajo k neskončni moritvi. Ako bi si par teh za smrt bolne gospode vzelo truda, da se nekoliko ogleda po deželi, tedaj bi mo.ali strahu obstati glede na pt sledice vojnohujskajočega delovanja. Pri delavstvu vidimo vendar vsak dan in vsako uro strašno posledice vojne. Naj pokažemo na nekaterih pretresljivih primerih, kako je delovala vojna, ta »jeklena kopel narodov«, na mali in srednji krrittiški stan. Pripomnjeno bodi, da tu navedena prime-a izvirata iz dveh manjših občin Spodnje Štajerske. Tak n primerov je pa stotisoče, ako bi hoteli natančneje zasledovati stvar. V Dremskovetn Rebru, mali gorski vasici, kmetija s 36 orali zemlje, popolnoma zapuščena. Posestnik Janč je že od početka v vojni in je prišel leta 1915. v italijansko vjetništvo. Zena je zbolela vsled preobilnega dela, prišla v mariborsko bolnico in ondi umrla leta 1916. Otrok tu ni. Brat posestnikov je tudi pri vojakih. Tako tu ni nikogar, k; bi skrbel za dom in hišo in obdeloval zemljo. Živino so prodali; leta 1917. še je vsa žetev prodala za 1010 K rajvečjemu ponudniku. In sedaj je kmetski dom (s štirimi scbami), hlevi in kozolci popolnoma prazen in pust, izp< -tavljen razpadanju in uničenju. V Lišičji vasi je kmetija, \i ni prav nič boljša. Posestnik Reber.ikc je 84 let star in leži že tri leta v postelji; posestnica, 6? let stara, oba delozmožna sinova sta na italijanski frcnti, doma edina moška delavna moč. K temu pride, da so leta 1917. pogoreli kozolci in hlevi, katere vsled pomanjkanja delovnih moči še niso dosedaj popravili. Posestnica ne ve, kam z žetvijo, in kam z delom, ki sc ne more Opraviti, ker ni nikogar pri hiši. Prošnja za oproščenje starejšega sina, vložena pri okrajnem glavarstvu v I’m žicah, je še do danes nerešena. V Zagojah zopet posestvo s 25 orali zemlje. Posestnik Ferlič, 70 let star in bolehen, posestnica nad 60 let stara, edini sin pa je dodeljen kot pomožni delavec pri tvrdki Feltin & Guilleaume v Brucku na Muri. Križnik, ravnotako iz Dremskovega rebra, ima kmetijo z 32 orali zen lje. Od treh delazmožnih sinov je eden padel v oktobru 1914, drugi na laški fronti in tretji je dodeljen kot pomožni delavec pri tvrdki Feltin & Guille-aume v Brucku na Muri. To so le štirje primeri, slučajno vzeti iz treh majhnih občin, ki meje druga ob drugi. Tu bi bila potem še vdova z manjšim posestvom. Njen mož je padel, njegov sin je ravnotako že pri vojakih, katerega pa iščejo že več mesecev kot ubežnika. In ti ubežniki se množe kot gobe iz tal. Orožniški po-stajevodja in i iegov spremljevalec vojni orožnik sta izjavila, da prenočuje gotovo vsaka druga hiša ubežnika. Nešteto moštva je treba noč in dan, da so more le majhen del ubežnega tneštva dovesti vojaški službi in fronti. To je majhna, a zgovorna slika sedanjih kmetiških razmer iz najrodcvitnejšega dela Štajerske. Kako pa šele izgleda tam, kjer zemlja blagoslavlja malo ali prav nič trudapolno delo in največjo marljivost? Tedaj naj g< spodje uredniki, ako imajo veselje »vztrajajo do zmagoslavnega konca«, za Avstrijo samo pa jc zadnji čas, da sklene mir! mappe, naš protinapad ga je,vrgel zapet na vzhodni rob krajev nazaj. Večkratni ara val namerjeni proti Cheriny se je zrušil pred krajem. Ob veliki uporabi oklepnih vezje nadaljevat sovražnik svoje napade ob obeh'straneh' Bananine. Severno Baipaume se* je ustalil sovražnik pri Thiiioyju in M ar tim-Reichu . Sicer so se tukaj na široki fronti do večera večkrat ponovljeni napodi sovražnika krvavo zrušili. Na nje uspešni obrambi imajo enako zaslugo pritiske, bavarske in saške čete. Pred našimi črtami in za njimi leže razbiti oklepni vozovi sovražnikovi. Poročnik Spkelhoff je razstreli! z vojnim avto-niiobi>lskim topičem štiri vozove. Južno Martin-Puicha je prodrl sovražnik preko Bazentiina v Montauban. S protinapadom suro ga zopet prepodili iz Montaubana. Tudi jmžmo*Montaubauu so ponesrečili sovražnikovi napadi. Naša črta poteka sedaj zahodno Lomaguevala proti Marico1.! rtu. — Med Somrno in Oiso je oživelo bojevanje le ob obeh straneh A vre. Ob krajevnih francoskih napadih sta ostala Freisuov in St. Mard v rokah sovražnika. Severno Aisne smo ujeli ob siuinkiu zahodno Chavignv 100 ujetnikov. Sovražni napadi tukaj in severno Pasly so se zrušili ob velikih izgubah. — Nadporočnik Lo-orzer, poročnik Koeneeke in poročnik Bojle so izbojevali 31., poročnik Taunv 26., 27. in 28.. poročnik Laumann svojo 23., nadporočnik Grefen svojo 21., poročnik BI ume svojo 20. zmago v zračnem boju. v. Ludend rff. Nočni zračni napadi. Frankobrod o. M., 27. avgusta. V nedeljo so napadli sovražni letalci mesto Franko-brod; bombe so napravile le stvarno škodo. Pri nočnih zračnih napadiih na Ludvvigshafcm je istetako zabeležiti le stvarno škodo. a Potopljene ladje. B e r Ti n , 27. avgusta. V zapadnih angleških vodah je potopili naš podmorski čaln pet ladij z 22.000 registrskih ton. Vesti iz Rusije. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. D u n a j, 27. avgusta. Uradno se razglaša; Nia več krajih italijanske fronte topovski bc«ii in bojevanje patrulj. Bolzan-Gries sta biila iiznova cilj sovražnih napadiotv, a brez škode. _ ^ Na a il b a n s k e m bojišču so maiše zmagovite c e te ob preganjanju zavrnjenega sovražnika južno Fiemija in Beratta pridobile na prostoru. I udi rib obedi straneh doline Tomaniče (pritok gorenje Devolje), kje/r so se francoski oddellki tndclvirat-no upiraiii, so bile sovražne postojanke zavzete lin sovražniki pri sil veni k umiku. Sef. gen. štaba. Nemško vojno poročilo. B e r 1 i n, 27. avgusta. Uradno. Z a h w bojiiščc. Vojna skupina prestolioin-a^edn i/a* Ruprehta in Gob. ven Bachu; Cez dan hud boj med Arrasom in Soirmiio. Vzhodno Arrasa jc so-viražriiik napadel ob obeh straneh Scarpe. Severno reke iso se ustaviti njegovi napadi pred našo na Reux nazaj upognjeno bojno črto v ognju južno Scarpe «o se umaknile nase spredle čete s številnimi oklepnimi vozovi m .močno in fante rij o izvedenim sovražnim napadom na povelji na višine pri Mcmchy. Po trdovratnem boju je prodrl nasprotnik preko Mionchp -(rue- Likvidacija ruskih državnih naprav v Kavkazu. Moskovsko časopisje javlja, da je prišlo v Moskvo posebno gruzinsko odposlanstvo, ki ima nalog, pogajati se z sovjetsko vlado o likvidaciji ruških državnih naprav v Kavkazu. Socialistični list za ujetnike v Rusiji. »Ari). Ztg.« piiše: V Rusiji še nismo itnirii mnogo listov za ujetnike in kar jiih jc bilo, vise iie bilo alii napisano, bile so to muhe eniodinievmiioe alf ikaik tiisti poročili, sestavljeni iz izrekov Iz drugih batov. A sedaj leži pred namii prvi socialiisitiični časopis za namfe in avstrijske vojne ujetnike, ki izhaja pod naslovom »Dor Gefamgeme (uiiet-mik)« v mestu Tuapse ob Čriicm morju od polovice jan. 1918. Sam o isehi pravi, da je »Nemški liiist za svobodno misleče ujetnilke«. »Der Gefangene« ima nuimen branitii de/lavno ljudstvo, poživlja tovariše, da naj se organ lizlrajo za boj za imir lin prostost iin končava svoj prvi uvodnik s klicem: »Živela Internacionala!« Izhaja mia rismiiih istranieh iin je zelo značilen za razmere. Velike tatvine v Rusiji. Blagajnik intemdam-ture ruske vzhiodne fronte Filiimiomiow je izginil z vsebino blagajne, znašajoče nekaj mffijonov rubljev. V Moskvi se jie izvršilo nekaj anarhističnih roparskih napadov. Blagajno kurske železnice z vsebino nekolikih milijonov rubljev so odnesli ob belem dnevu s pomočjo bomb. Politični pregled. Trockijev poziv odklonjen. Poziv ruskega komisarja Trockega, naj se odpošljejo ruske čete, ki se nahajajo v Franci ji, v domovino, je francoska vlada odklonila. Uspehi sovjetskih čet. Moskva, 25. avgusta. Na bojišču pri Semirječemsku so sovjetske čete porazile dva tisoč nnož miačno češko-slovaško četo, ki je napadla Seimlipalnltiinsk. Na drugi točki bojišča so zasedle sovjetske čete mestu Kopal in potisnile sovražnika nazaj v gore. Kmetje argainiizirajo oddeilke v podporo sovjetskih čet. Na askabuškem bojišču so zavzele naše čete postajo Učhodži. V Orenbuirgu je prišlo dri spopadov med kozaki iin metnjševikii, pri čemer so bili itneinjševtiki aretirani. Vstaja v pretrograškem okraju. Petrograd, 26. avgusta. Na večer, 25. t. m. so priče'.! častniki bede garde v petroigraškem okraju z oboroženim uporom. Najprej sc je posrečilo u-pornikom, da so zasedli nekaj postaj in prekršili zvezo z Jamburgom iin Gačino. Takoj ipa so bili storjeni protiukrepii. Iz Jamburga je prišel vojaški 'oddelek in zasedel po hudem boju postajo Miplioskovič. Beli gardisti so se nato utrdili v voilosovškem goizdu in prasilli za pogajanja. Naši oddelki so protirevolucionarje razorožili. Boliševiki zapustili Kotlas. K op en ha-gen, 27. avgusta. Glasom poročil iz Arhangelska došliiii Rusov, so zavzele francasko-angleš-ke čete Kotlais; 20.000 boljševikov je baje zapustilo mesto, da se rešijo ujetništva. Mobilizacija na Ruskem. M o s k v a , 26. avgusta. Vojni komisaiijat v Moskvi je odredu Uinbihzacijo buržotazijskih letnikov 1913 in 1914, da jih porabi pri delu za bojiščem. -—-Vlada v Omsku je zapovedala mobilizacijo letnikov 1898 in 1899. Nova stranka na Ruskem. »Izvestja« poročajo da je Izstopil Mil ju kov iz kadetske stranke m da bo ustanovil novo stranko s Kiomistitnoio-ndno-monairhiičniim programom. Fmsko-ruska pogajanja. Stockliohn, -4. avgusta. Iz tielsimgforsa poročajo: Ruski za- stopniki so pri rusko-finskih pogajanjih v Berlinu postavili tc-le pogoje: Rusija je pripravljena, izročiti gotove pokrajine v ruski Kateltini P1-‘J oovoiem da se primerno ozemlje v jugo-vzhod-nli Kareliji prepusti Rusiji. Meja bi šla potem nekako od Vib or ga do Koksholma. Finska mora plačati RusMi za zavzete trdnjave m za w Dtonooplno odškodnino. Razen tega mora pia-S? Sa primero,, dol tedatkev z„ svetovno vojno. — Poljaki proti septembrskemu zasedanju. V poljskih poslanskih krosih prevladuje mnenje, da ne bo septembr-skesa zasedanja. Davčni predlogi zahtevajo temeljitih razprav in izkušnja uči, kako Težko je, ako sc odsekove seje vrše vzporedno s plenarnimi sejami zbornice. Poljski klub se še ni izrekel v nobenem oziru, vendar se da sklepati po »Poljskih glasovih«, da misel za septembrsko zasedanje, četudi kratko, nima mnogo privržencev. = Poljska posvetovanja. Na Diunnjn bodo nadaljevati bodoče dni pogajanja o poiljsketm vprašanju, kli so se pričela v nemškem glavnem startu. Na dogovor prideta iz Nemčije državni kancler Hertling in zunanji državni tajnik Hiintze. Princ RadiziiiviiiKl je >|X)iroaal pdjskieimi klubu o izlidu konference v giaivneim stanu in izjavil, da je popolnoma zadovoljiv. = Ogrski ministri pri cesarju. V nedeljo je sprejel cesar v alvdiiienici ogrskega finančnega ministra Popovlicsa in trgovskega ministra Szterenyja. Šlo je raeid drugim tudi za vprašanje guvernerskega mesta pni tuvstiro-ogrski banki. = VVekerle odlikovan. Gesoir jo podetinil ogrskemu miinlistrslkeimu predsedniku Wek.erle|u za njegovo liizvrstno iiin uspešno delovanje briljante k velikemu križu reda sv. Štefana. = Nemške ladje v španskih pristaniščih. »Times« porolčaijo, da se nahaja sedaj v španskih priistamiiščiih 90 nemških ladij. — Napetost med Nemčijo in Špansko. Nemški ikonisull na španskem se je Iz San Scibastišina nemudoma odpeljal v Madrtid, kjer je hotel govoriti s kraljem. Zaprosil je fo svojega bot ca tclefunično zia aivdiianco pni kralju, češ, da gre za iniuiino zadevo. Dobil (je odgovor, da je takojšnja avdiijeuioa nemogoča, da pa bo lobveiščeu. kdaj ga bo kralti isprejeil. = Španska in Nemčija. Razmerje med ,obema državama ini intič kaj prijažino. V prvi vrsti zahteva Španska, da rado mest e Nemcii potopljene španske ladiie z nemškimi (laidiiami, ki se nahajajo v španskih vodah. Ce bi Nemčija tej zahtevi ne hotela: ugoditi, dal)e vojni hujskači na španskem innomoč, kar utegne usodtm vipliiivati tudli inaršpanslko vlado. Bnt/enta se močno trudi, da bi pripravila španiijo v 'Vogno proti Nemčiji Španija ima 20 frnulbrtriov prebi-valstv '. in bi uitegnliila postati na bojišče lepo število vo* ^ — Kako piše socialni demokrat svojem1-1 vladarju in gospodu. V vojvodini Saclisen-Mci' Tiingein so naprajvliili te dni majhen državni preobrat. Zvišali so brez soglašainja 'Oarlaimunu dioihodke oettlkve iod države enkrat za vselej za 260 000 kron letno. Nemški socialni demokni1 skupine Liebknechtove sodr. Boffmiainn jc r;' napisal na 'saško-meiinliinskeiga voijvoldo čdproj 1,'isinc, kjer mu očita, da je s temi nezakonitim predpisi davkov napravili veli i k brezpravni cnP; si pridobili is tem nov velik moldiež iin nczaiupath od prebivalstva iin ga opomiinja tudi na to, <• \ imu donašaijo njegova zasebna posestva v v velike bede im stradanja nemškega prebijva is mesto nekdanjih stotisočev sediaij mihjopv končava: Gospod vojvoda,, liimate! Vaši zaupniki, ki ste si juh tobu •“k vladine uradnike, nimajo povsem niti višje NAPREJ. Stran 3, nosti, niti volje, vas seznaniti s siibuaaijo im s potrebami revnega ljudstva. Osvobodite se teli svetovalcev, ki jim je usoda dopustila, da so preživeli današnjo svetovno revolucijo, a so vendar Ostali ehakih inaizo/nov, kot pred vojisko, •ko so bili še vtaicjairijii po božji milosti in ko so bili še tudi podložniki. Mod tem sta pa otba ta pojma iziginiiila v tciku krvi tc svetovne vojske. Kako bo pa odgovoril gosp. vojvoda na to pismo? Najbrž bo ukazal tega upornika zapreti! Po »Prav>o Ldidiu«. — Vprašanje finskega prestola. Vest iz poučenih kragoiv -pravi, da kandidatura vojvode Adolfa Mekilenburšlkega za finski kraljev« prestop ne pride več v >poštev. = Nameravana cerkvena konferenca. Dne S. septembra hi se morala vršiti v Upsali na Švedskem mednarodna cerkvena konferenca. Kllfinb temu, da je biilo iVeliiko število cerkvenih dinuŠtev iz ncvitrailiniLh lin voj lijoč ih držav pripravljenih, da se udeleže konference, je ta sedaj odigodenia za nedoločen čas, ker ententne dirža-ve ne dovolijo uidieiltežnikom potnih listov. = Socialistično mirovno d^lo. Fnancoiska \lania je prepovedala nasonanjenii splošni učiteljski (ian, ker so hoteli izjaviti na njem učitelji, da se pridružujejo miroljubni skupini francoskih socialistov. Vojna so odloči leta 1919. General Foch je pričel svojo spomenico francoskemu parlamentu z ozirom na vpoklic letnika 1912 s stavkom, da se bo odločTla vojna leta 1919. Angleški in francoski vpliv v Italiji. Na- uoria minister v Italiji je odredil, da mio raj o uvesti že v prihodnjem šolskem letu visi litie-rarni oddelki in filoziofične fakultete Itailije tečaje za angileškli iin f rancoski jezik lin literaturo. Sestradana Angleška. Vscnemški kričači in njih vrstniki v Nemčiji in Avstriji so skoro matematično natančno izračunali, kdaj in kako bodo Angleško sestradali, in od časa do časa se pojavljajo brzojavke in vesti, ki trobijo po časopisih o Riadu in pomanjkanju na Angleškem. S tem hočejo delati pri nas vojno razpoloženje. Zanimivo je zato, cia spominjamo na to, kaj piše o angleških apro\ izačnih razmerah nevtralni holandski »Algemeen Mandelsblad«: Kruha je v obilici in vedno boljše kakovosti. Zaloge gnjati in slanine so ogromne, mesa je v bogati množini. Prehranjevalno vprašanje ne dela. Angležem nobenih skrbi. Toda mnogo družin je zaradi novih odmerkov premoga, plina in električne luči malo v skrbeh, ker se boje, da bi pozimi nedostajalo teh stvari. Vendar upajo, da se bo posrečilo vladi zvišati te odmerke. — S se-stradanjem Angleške torej ne bo nič, ravno tako tudi ni mogoče Angleške vojaško premagati, kar uvidi vsak pameten človek. Preostaja torej le še sporazumljenje. Tem odgovornejši bo vsak politični korak, najsi bo že storjen od naše ali od ententne strani, ki bi mu stavil zapreke. = Japonci v Sibiriji. Glasom poročila v .»Central News« iz Londona javljajo japonski \iradni listi, da je prodrla Japonska v Usuriju r-reiko Nilkollajeviska in izliva Aimiurja 60(1 milj se-varno zavezniškega bojišča. == Podaljšana pogodba med Ameriko in japonsko. Iz Haaga poročajo: Lansing (Amerika) tn Isti (Japonska) sta pcidipiisalla razsodi s ko pogodbo med Ameriko m Japonsko za pet lat' Dopisi. Iz Javomika na Gorenjskem. Kako neusmiljeni lin isunoivfi so maši slovenski »liberalci«, kafleo skrbijo za sk>venski naraščaj, nam kaže sledeči slučaj v ipravi luči in kaikišiie raza n ere bi zavladale, ko bi prišli take vrste ljudje do vladajočih stolčkov. Pred par meseci je kupili g. Pečnik, pnišedši iz Nemčije mia Javormlilku hišo »pni Koniigu«. Takoj je začel stranke, ki i-n«ajo že leta stanovanje v tej lniši, izganjatii kar soidiniijsikim potom. Posebno na žene, katerih možje se nahajajo pri vojakih, ima ta vljudni gospod velik pagiiim, iker so preooj oblagodar-jorie z bodočim zarodom slovenskim; pa tudi dc-liavci, ki stanujejo v hiši so mu trn v peti. IVlo-Soče bi ta inteligentni irntož ne hiteli tiaiko lizpnaz-"ievati stanovanj, če bi jih bilo dovelj, itako pa, ke,r vlada tukaj stanovanjska kriza, sli ta gospod n'°nda rald privošči tužitek itecslasže ob nesreči im jadrni teh družin. Rodovine z majhnimi otroci ®°si&bno težko idobe stanovanje, .ker se jiili Dal-i- 0aa$®foir brani, kolikor mione. Ženam v-^'lieaincev rad predbaoiva podporo, ki jo do-o‘vajo; ter pravi da gre tindii iz njegoveigia že- seveda potjde mogoče, toda dosedaj še ni le prispeval, ker sploh še ni'tukaj plačal dav-|ja, alko ga je, vsaj ga moramo' mi delavci tu-Pa še nobeden mi biil talko nesramen, da bd Mako solijo komu osolil. Ali bi goisp. Pečnik fl^goče rajši gledal žene ter slovenski naraščaj /■Pirati lakote? Mogoče!? V govoru ie jako ad-"•^n in zi.iv^den Slovenec. Ali dejanja njegova kožejo nasprotno. Slovenske dece sploh videti ne isme, nahrulili jo takoj s svojo odurnostjo in suravostio. Ostaneta pač dive stranki pri njem in ravno nemški ? Ailii je to samo slučajno? Seveda brez otrok sta, to je resnica. Zakaj pa sam ni pnvii dan podavil svojih otrok, Teo so se rodili, ker jih tako težko vidi teir jih kar po noči iz postelje meče in pobija, da se vse trese, dasi so že odrasli, ako mu revež izmučen zaspi od davnega truda, mesto da bi stražil kroimpiir. 'Iiudi naša Slavna Kranjska iniduistnijska družba hodi nam delavcem zastran stanovanj v škodo*. Pogaja se s tem g. Pečnikom za stanovanje za nekega svojega nnaidmiilka. Ne meneč se za tio, da njeni uslužbenci nimajo dosti zdravih stanovanj, ker jim jih tovarna ne preskrbi, dasi bi to lahko storila, ker ima materiala dovolj, a ruti za uradnike ne stori tega. — Delavci snio pa tukaj tudi tako hladni napram organizaciji, da le .vsak kritizira stranko in odbor, .mesto da bi delovali na to da se stranka povzdigne in se uspešno bojuje za izboljšanje naših delavskih razmer. S tem 'kritiziranjem in mržntfo si svojega položaja ne bomo izboljšali nikdar, pač pa še druge sr/.iru-ge pripravili do tega., da bodo zače.'.!i obupavati. Kar pa se odbera tiče. pa visa čast mu za trud; lahiko snio jim hvaležni za dosedanje uspehe; ako hi pa bili mi boli j zavedmii, bi lahko še m ar si-kak nedostattek odpravili. Dnevne vesti. — Deželni odbor kranjski je imel dne 24. avgusta svojo sejo. Deželni odbor prosi vlado, da sezida kakor v drugih mestih tudi v Ljubljani poslopje za trgovsko šolo, ki bi naj bilo primerno tudi za bodočo »Slovensko trgovsko akademijo«. Sedanji prostori Slovenske trgovske šole so zelo pomanjkljivi, da na uspešen razvoj te šole ni niti misliti, zato se vlada naproša, da bi se ta zgradba izvršila že med vojsko kot nujna zgradba. Deželni odbor ie pripravljen v ta namen preskrbeti pripravno stavbi-šče. — Deželni odbor poživlja poklicane faktorje, da prispevajo po svoji dolžnosti za delovna zavetišča ljubljanske šolske mladine. — Tistim učiteljem, ki po sklepu državnega zbora ne bi mogli dobiti državnega nabavnega prispevka, ker dne 1. decembra niso bili v aktivni službi, dasi so službovali prej in poslej, se dovoli iz deželnih sredstev ta prispevek. — Poročilo glede zboljšanja preskrbe civilnih bolnikov v deželni bolnici, ki je vsled vojne hudo prizadeta, in glede skrbi za jetične se vzame na znanje. — Mestni občini ljubljanski se dovoli pobirati davek od veselic. — Sklene se no-v štatut za deželni muzej. — Nadalje se dovoli občinam, ki pobirajo samostojno naklado na pivo, pobirati tudi še samostojno naklado na nadomestilo piva. — Novomeški občini se odreče dovolitev za pobiranje doklad, v kolikor so iste odvisne od privolitve deželnega odbora. — Predloži se deželni vladi razpust občinskih zastopov v Kropi in v Brusnicah. — Ljubljansko porotno sodišče. Karel Prek, 52 let star, rojen v Pirničah, delavec nestalnega bivališča, ie nepoboljšljiv tat in vlačugar, ki mrzi delo in redno življenje. Predkaznovan je bil že sedemnajstkrat radi tatvine in vlačuganja. V tem slučaju gre za dve poizkušeni tatvini, ki se mu nista posrečili. V boštanjskem župnišču je ravno jemal iz omare suknjo, vredno 2000 kron, ko vstopi v sobo kuharica. Prek zbeži. Osem dni po tem dogodku je šel Prek skozi Malo Mlačevo ter uzmal beguncu Antonu Arčonu s stene koš s pol kilograma slanine, tri kile koruzne moke in par podplatov. K sreči je prišel Arčon domov in zalotil Preka, ki je imet že pripravljeno blago, da ga odnese. Porotniki so ga obsodili z 11 glasovi na pet let težke ječe in se po-prestani kazni odda v prisilno delavnico. —• Vencel Smrdel, 25 let star, delavec brez stalnega bivališča, je ukradel pri posestniku Martinu Potokarju v Mali stari vasi iz skrinje 2700 kron, prstan, dve verižici, nekaj obleke in perila, slanine in kruha. Vse ukradene predmete je pozneje vrnil. Obtoženec priznava svoje dejanje, vendar so porotniki zanikali vprašanje glede krivde in ga je sodišče oprostilo. — Razprava proti Juriju Rusjanu zaradi hudodelstva goljufije, ker si je pri-s\ojil najdeno svoto 4262 kron, listnico pa vrgel proč, se jo odgouilo, ker je izostala ena priča. — ■ Deputacija tobačnega delavstva, sestoježa iz šest delavcev oziroma delavk, se je oglasila v petek dopoldne pri deželnem predsedniku radi povišanja krušne i a - c i j c in radi podraženja moke in kruha. Sodrug Josip : Zupan je raztolmačil želje delavstva ter dokazal s statističnimi podatki, kako neugodno vpliva prehrana na tobačno delavstvo. Od 1490 vposlenih je sedaj 270 bolnikov. Predsednik Attems je obljubil, da bo storil, kar ie v njegovi moči. s — Kolek ua prošnjah za vojaško oprostitev. Finančno ministrstvo jefedialo razglas, da morajo biti prošnje za oprostitev od črnovojniiške službe ali za podaljšanje oprostitve kol kovane z dvokrotiiskiim kolekiom. — Švedskfi vžigalice. Danes je izšla v dunajskem uradnem listu odredba, po kateri se določajo maksimalne cene za prodajo takoizva-nih švedskih nežveplovanih vžigalic. Na) debelo se bodo prodajale te vžigalice za približno 15 odstotkov ceneje kot na drobno. Posamezna škatiljffoa bo stalla 10 vinarjev. — Avstro-ogrsko zborovanje o vprašanjih otroškega vzrejevanja sie bo vršilo dime 13. in 14. oktobra na Dunaju. Posvetovali se bodo o naslednjih točkah: 1. statistika umrljivosti d^en-cev; 2. varstvo mater'in oskrba nosečih mater; umrljivost dojencev in ljudska politika; 4. boj proti uminljiivosti dojencev; 5. baiblištvio; 6. 'varstvo dojencev iiin ireditciljstvo; 7. vprašanje rejencev; 8. socialno zavarovanje. — Zvišanje blagovnih tarifov pri južni železnici. S 1. septembrom se zvišajo pri južni železnici blagovni tarifii vseh pošiljatev. Za premog znaša zvišanje 40 odstotkov, za vse drmigo blago 70 odstotkov dosedanjih bilagovnliii cen. Novi tarifi bodo :v veljavi do 1. februarja 1919. leta. — Pristojbine obolelih vojakov -dopustnikov v domači oskrbi. Po odredbi armadnega vihovnega poveljstva morajo dobiti vojaki, ki oboi e med dopustom, prejemajoč še ceilo meiz-do. in ki jih ne morejo oddati v kak sanitetni zavod, za čas po dopustu dnevni oskrboivalni •znesek 3 K, če so v domači oskrbi. — C. kr. civilnim državnim vpokojencern (tudi njih vdovam in sirotam) se bode .oddaii-a:! v sredo in četrtek 28. iin 29. t. m. od 2. do' 6. ure popoldne v skladišču Vegova ulica št. 8. sukanec. Na vrsto pridejo v sredo stranke s črkami A—P. v četrtek one s črkami R do konca. Vsaka stranka dobi eno vreitence. — Zastrupiti S" je hotel Ivan Radetlič iz Tmsta, iker ga ni marala neka 40-letna ženslkia v katero se je bil zaljubil. Izpil je v obupu nekoliko karbolne kisline. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so mu oprali želodec in mu re šiili življenje. — Smrtna nezgoda v Nabrežini, Dan za dnevom se porajajo na Goriškem nezgode in zdi sc. kakor da usoda še noče jenjaii preganjati ubogega goriškega ljudstva. A' Nabrežini se ie pripetila zopet usodna nezgoda. Družina Kajne je morala že ob pričetku laške vojne zapustiti z mnogimi drugi,ni žrtvami svoj dom in se naseliti v begunskem taborišču v Wagni. Pred kratkim se je vrnila zopet v Nabrežino, kjer ima malo posestevcc. Deklica Bernardina Kajne je hodila vsak dan na njivo. Neko jutro najde pri kopanju sardinski škatljici podobno stvar med prstjo. Sodeč, da je našla škatljico s sardinami, jo je nesla domov, da ji. tam odpre in si po dolgem času zopet enkrat privošči luksurjoziio jed. »Kako je sanjala o sardinah in olju, v katerem se nahajajo«, je sama pripovedovala pozneje. Sai si morejo privoščiti teh stvari le bogatini in oderuhi. Lva dni za tem odide deklica v dekličjo sobo in začenja odpirati škatljico s sardinami. Ta pa sc nikakor ni hotela cdpreti, dasi jo je poskušala odpirati V. raznimi sredstvi. Zato je menila, da more odpreti škatljico le posebno močan udarec. Toda komaj je udarila po njej, je zletela šl.-.tljica proti zidu....Na strašno detonacijo so prihiteli v sobo in našli Bernardino v krvi na tleli. Ta usodna, j-katljica je bila ročna granata. Deklica je irnc-la še toliko moči in zavesti, da je povedala, kaj se je zgodilo. Odpeljali s jo v tržaško bolnico, kjer je kmalu potem izdihnila. — Učiteljska stavka v Šleziji. Siesto deželno društvo učiteljev je sklenilo, da stopi v stavko iin je pozvalo vse Ijudiskošolsike in meščanske učitelje, naj talko j ustavijo svoje delovanje. Vzroki so pač obupne prehiranljavalnt razmere. — Novi slučaji zastrupljenja z gobami. Z Dunaja poročajo, da je umrlo vsled zastrupljenja z gobami zopet sedem ljudi. — Zagrebško zborovanje mestnih županov. Zagrebški župan dr. Srkulj je sklical za 30. in 31. t. m. vse hrvaške mestne župane ik posebnem posvetovanju. Najvažnejši predmet pogajanj bodo vprašanja o preskrbi mestnega prebivalstva z živlili. —. Stavka časnikarjev. Pred osmimi dnevi so pričeli stavkati uredniki vseh časopisov v Aradu na Ogrskem. Vzrok stavki so plačilne diference. — 200 železniških voz sladkorja za Švico. Romski »Bund« poroča, da odpošljejo v jeseni 200 železniških voz sladkorja iz Češke v Švico. Samoposebi se razume, da bi to ne bila nobena senzacija, če bi bil miir. Ta transport sladkorja ima samo ta namen, da popravi našo valuto $5 inozemstvu. Pri pa sie znatno pomanjkanje sllad-KOnja, ali pa se moramo posluževati saharina, dočnm jedo v Švici naš sladkor, ki bi ga morali mi dobiti. — Letni sejem v Lipskem na Nemškem se iie v nedeljo pričel iiin bo trajal 'Več dnii, kakor je •to vsako ileto v navadi. P/nišlo pa je to pot na. semenj toliko ljudi, kakor še nikdar prej. Zc prvi dan jih je bilo na semnju 90.000, in število obiskovalcev se še vedno veča. Iz stranke. Konfercnca na Jesenicah. Iz-vrševaini odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke sklicuje na dan 1. septembra okrajno konferenco na Jesenicah. Udeležite se imajo te konference zastopniki oirganiizacia in sodruga ter sodru-ginje iz sodnih okrajev Tržič, Radovljica in Kranjska gora. Dnevn; red te konference je: a) Poročila: o stanjiu orgianliizacij v okraju Kranjska gora — poroča; sodruK I. Pan t ar; o o stanju organizacij v okraju Radovljica — poroda sodrug Anton Z 400, od 4 do 5 štev. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kg suhih sliv, kilogram stane 4 K. Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 30. t. m_ in v soboto, !:ie 31. t. m. vsakokrat od 8. do pol 1. ure poooldne. Izdajale se bodo v petek izkaznice za krtih in moko, v soboto za sladkor. Stranke.iz onih hiš, za katere hišni gospodarji niso podali izjave, koliko ic v hiši strank in koliko ima vsaka stranka oseb. 110 dobe izkaznic, dokler nc- pc da hišni gospodar zahtevane izjave. Cig. krušni komisarji dobe svoja navodila v betežnih zvezkih.__________________________ Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. T!sk »Učiteljske tiskarne« v Llubllant. Izjava. Podpisana Taufer Ivan in Melhijor Čoball sta se vsled skupnega delovanja vseh slovenskih strank za vresničenje naše bodoče Jugoslavije poravnala radi tiskovne pravde. V ta namen se je nabrala od podpisanih vsota K 250'— za politične preganjance. Zagorje, dne 27. avgusta 1918. M. Čobal. Ivan Taufer. Tomo Koprivc, priča. Ferdo Poljšak, priča. Rihard Raneinger„ priča. Anton Prašnikar. priča. Sprejme se več mizarskih pomočnikov proti dobri plači. — Istotam se sprejmeta tudi .......= dva vajenca. — = Vprašati je mizarstvo KARL B NDER, Ljubljana,« Slomškova ul. 16. —------- -------------- CIGORIN W zatre čudo- f lkl vito naglo ^ | Clll\C Vzorčna stcklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnlca 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro - Ogrsko : Lekarna ,prl upanju* (Apotheke zur Hoffnung): Pčcs 46, Ogrsko. Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom! SploSno kreditno druStvo r. z. z o. z. v Ljubljani. ____ se obrestujejo po domači hranilniki. Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu 4 'h % od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vrednostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji. Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere. Telefon št. 120. Cek-konto poštne hranilnice št. 45.156. 8 s i s