Poštnina plačana v gotovini Cena din 3.— Glasilo Osvobodilne fronle okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje Leto II- — Stev. 11 NOVO MESTO, 16. marca 1951 Izhaja tedensko SLOVENCI, SLOVENKE, VOLIVCI, VOLIVKE! Osvobodilna fronta Slovenije Vas poziva, da se volitev udeležite vsi, do poslednjega! Glasujte za kandidate OF! Naj bodo volitve v Ljudsko skupščino LR Slovenije ponovni izraz neomajne volje našega ljudstva, da vztraja na svoji poti, ki si jo je začrtalo v narodnoosvobodilnem boju. Vrsti delovnih zmag, ki jih doseaamo v vsakodnevnem boju za zgraditev socializma, za lepše življenje, pridružimo veličastno zmago pri volitvah! Naj ne bo volivca in volivke, ki ne bi izvršil svoje državljanske dolžnosti! Volili bomo za mir, za svobodno in neodvisno domovino, za srečno in boljšo bodočnost vseh jugoslovanskih narodov! Jčemdidati med smJimC m&Lvci Minister Jože Borštnar v Sv. Križu Na vseh sestankih so volivci Sv. Križa zahtevali, da pride med nje njihov kandidat tovariš Jože Borštnar. V nedeljo 4. marca se jim je želja uresničila — čez 300 volivcev ga je navdušeno pozdravilo na velikem predvolilnem zborovanju. nec, pomočnik ministra za notranje zadeve tov. Niko Šilih, kandidat za poslanca Ljud-ske skupščine. Razložil jim je politične dogodke in svetovni položaj ter razbistril marsikatero nejasnost. Za njim je govoril zbrani množici tovariš Viktor Avbelj, predsednik sveta za blagovni Marsikaj se je po letu 1941, ko je v Mi-renski dolini tov. Borštnar organiziral prve partizane, doma in po svetu izpremenilo. O tem kako je danes, kakšna je borba narodov Jugoslavije za ohranitev miru. kakšno politiko vodi naše vodstvo in še z marsičim je seznanil tov. Borštnar svoje volivce. Govoril jim je tudi o domačih gospodarskih vprašanjih, o razvijanju živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, prav tako pa o uspešnem krajevnem gospodarstvu KLO Sv. Križ. Po govoru so se volivci s kandidatom o marsičem pomenili. Veseli so uspehov, ki so jih dosegli v februarju pri napeljevanju elektrike v svojo vas- i7?4 pr©stovoJ)irih delovnih ur so pri tern delu opravili, imeli so 2 zbora volivcev in 10 vaških predvolilnih sestankov. Nagrada za februar jim zato ni izostala: namestnik kandidata tov. Zidar Franc, sekretar Fronte v Trebnjem, jim je na zborovanju podelil okrajno prehodno zastavico. Tovariš Valenčič se je v imenu krajevnega odbora OF zahvalil za priznanje in obljubil, da bodo v bodoče še tesneje sodelovali s KLO in OF. Z željo, da bi jih tovariš Borštnar še večkrat «bliskal, je bilo zborovanje v Sv. Križu zaključeno. Z glsscvi na volišču p* bodo v nedeljo tudi Svetokriščani dokazali, da so enotni tudi danes prav tako, kakor so bili v borbi proti tujim in domačim nasilnikom. Tovariš Niko Šilih meti Topličani Preteklo nedeljo so se volivci Dol. Toplic z veseljem zbrali na veliko predvolilno zborovanje. Med nje je prišel njihov dobri zna- Zvestoba za zvestobo V Črnomlju, Dobll-čah. Loki in Dragatu-šu bodo v nedeljo vet livci dali svoje glasove tovarišiei Adi Krivic, pom. ministra za prosveto v Ljubljani. Tov. Krivičevo pov znajo Belokranjci dobro iz let narodnoosvobodilne gvojne, saj je po svojem begu iz ita-•lijansidih zaporov delala med njimi kot član kontrolne komisije CK, nato pa opravljala vrsto odgovornih služb v Ptuju, Beogradu in Ljubljani. Tov. Krivičeva je poleg svoje odgovorne službe danes tudi predsednica Sveta pionirjev Slo ven i je, podpredsednica Sveta za varstvo matere in otrok in članica Izvršnega odbora AF2 Slovenije. promet, o gospodarskih vprašanjih, predvsem o' cd k upu in dolžnostih volivcev, daše pri vsakem važnem delu pogovorijo skupno s svojim odborom na zborih volivcev. Do napak sploh ne bi prišlo, je poudaril kandidatom dobro pogovorili o vseh novicar, s sveta- in domačih krajev. Marsikaj zanimivega jim je povedal tovariš Potočar. Ljudje so se prepričali, kako lažnive so vse sovražne govorice, — da, se je Jugoslavija komu prodala- Ne — svobodna in neodvisna, gospodarsko vedno bolj samostojna, se bori naša domovina za pravičen mir, ki bo enak za velike in male države na svetu! Množice ljudstva po celem svetu so spoznale našo pravično in iskreno prizadevanje za mir, zato n's podpirajo. Petkratni udarnik rudar Karel Grm - kandidat za ljudskega poslanca v Kočevju Kočevske rudarji' je doletela velika časi — član njihovega delovnega kolektiva. p"U kratni udarnik rudar Karel Grm, kandidira za poslanca nove Ljudske skupščine Slovenije. Karel Grm je med. najboljšimi kočevskimi rudarji. 2o lani so ga tovariši izvolili za člana delavskega sveta in upravnega odbora, v Kočevju pa ga poznajo ljudje kot zavednega in predanega aktivista Partije in OF. Doma je iz delavske družine iz Trebnjega, kjer1 si je moral začeti služiti kruh že prej ko je zapustil osnovno šolo. V letu 1942 je delal za OF v kočevskem rudniku, bil1 nato s tovariši izdun in odgnan v internacijo v Gonars in Treviso, odkoder pa je pobegni: in odšel v p«« lizane. Po oavotoodltvi je del«., na Glavnem odboru Zveze sindikatov Slovenije, lani pa ie v enem letu postal v rudniku petkrat udarnik. Da je vreden zaupanja volivcev Kočevja, so miu ti potrdili že s sprejemom kandid-u Minister Tone Šušteršič kandidira za poslanca nove Ljudske skupščine Slovenije v Rosal-nicah, Drašučih, Rado-vici, Suhorju in Lokvici.. Kdor bo na dan volitev ostal doma ali pa bo volil v skrinjico brez liste, je sovražnik našega naroda in njegove svobode! govornik, če bi se ljudje zavedali svojih pravic in se jih posluževali na zborih volivcev. Vlada, dela na tem, da bodo postupcima ukinjeni cbvezni odkupi, kmet pa bo zamenjaval svoje pridelke za industrijsko blago na vedno bolj ugoden način, hkrati pa bodo z večjo proizvodnjo v tovarnah in na polju padale cene. Odkup mesa je znižan za približno 30 odstotkov zato, da bomo ohranili število goveje živine. Kmetje so navdušeno pritrjevali govoroma tovariša Siliha in Avtorja ter obljubili, da bedo na voitvan ponev no potrdili našo enotnost Partizanska Topliška dolina tudi tokrat ne bo rdipovedala. Naša svoboda je bila pri-borjena s krvio. Polkovnik Stane Potočar * mod domačini , Večkrat bi moral prhi k nam!« Tako so ugotavljali v preteklih dneh vplivi v >\ vasi, Jablanu, Ajdovcu in drugih vaseh tretje novomeške volilne enote, ker kandidira lo-ariš Stane Poiočar, polkovnik naše ljudske armede. V Jablanu se je zbralo na vaški, sestanek 60 gospodarjev in gospodinj. »Takega sestanka že dolgo nismo imeli!« "o ljudje navdušeno govori'i, ko so se s ture. V nedeiljo Pai bodo potrdili prebivalci Kočevja in okolice, da je Titova Jugoslavija domovina delovnih ljudi, ki spoštujejo delavca, kmeta in ljudskega izobraženca. Karel Oražem Podgorjanske vasi bo zastopal mali kmet Muren Sredi dela, odločb \.n razdelilnikov ga je dobil v pisarni krajevnega ljudu skega odbora naš dopisnik. »Po novi uredbi imamo plan oddaje mesa znižan za okoli 28 odstotkov, pa moramo sestaviti predloge za nove odločbe. Radi bi naredili vse čim bolj pravično, da bo na zboru volivcev, kjer bomo te predloge še pretresali in končno sprejeli, čim manj ugovarjanja. Vem, da bodo še navzlic temu težave, upam pa, da bo šlo veliko laže kot dozdaj.« Takšen je Lojze Muren, mali kmeit v Pod-gradu, ki bo zastopal podgorjanske vasi v Ljudski skupščini Slovenije. Vedno ima polne roke dela. »Lojze naj pride k nam na sestanek!« pravijo v vaseh pod Gorjanci, »z njim se najlaže In po domače pogovorimo.« Ves dan je zaposlen v pisarni, zvečer pa je na sestankih. Ljudje ga poznajo kot neutrudnega, pridnega človeka in nič ni čudnega, da so na sestanku v Pristavi rekli vo-livci: »Ponosni smo na kandidata, ki je naš doh mačin in najbolj pozna naše razmere.« Tak, kakor je danes, je bil Lojze tudi med vojno. 2e v začetku leta 1942 je bil med prvini*, aktivisti OF kot član rajonskega odbora. V letu 1944 je bil poklican v brigado in dodeljen v KNOJ. Po vrnitvji iz vojske, kjer je postal oficir, se je posvetil docela gospodarskemu in političnemu delu, V vseh pod-gorjanskih vaseh ga poznajo kot zavednega aktivista Jn velikega poštenjaka. Je član okrajnega komiteja KPS, član okrajne ljudske skupščine in predsednik krajevnega ljudskega odbora Podgradi. Ljudje radi prihajajo k njemu po nasvete tudi v kočljivih družinskih razmerah. Za vsakogar najde prijazno in vzpodbudno besedo. Volivci pod-gorjanskSh vasi bodo šil vsi na volišča in oddali glas za svojega kandidata. Kar smo nekoč uvažali iz tujine za drag denar, izdelujemo danes že sami. Eden izmed velikanov Titove petletke je tudi Litostroj v Ljubljani. — Na sliki: pogled v obdelovalno S dvorano, kjer I pripravljajo tur- 1 bine za nove | elektrarne kmetijski svetovalec V Beli krajini peskajo zemljo Po cesti od Gradaea proti Krasincu se pomika vrsta voz, naloženih z rumenim, peskom. Gradčani se sprašujejo kam s tolikim umetnim gnojilom? Kmalu pa zvedo, da si Kr;.sinća.nt vozijo apnenec za peskanje svojih njiv. Ze pred meseci je Anton Fezdirc naročil v Črnomlju vagon takega .peska za sebe in Še za nekaj gospodarjev. Zdaj, ko je pesek prišel, ga je odpeljalo 15 gospodarjev'. Za Pezdirca, ki je začel s to rečjo( ga je celo zmanjkalo, tako da ga je moral ponovno naročiti. Precej daleč imajoi nljiv. Pet kilometrov j ipia se, da jimi bo trud bogatejšim pridelkom, težka za obdelovenje -sod rasteta praprot in breza -velike kislosti, zemlje. KadiEir dJ postaje do svojih dolga, pot, zavedajo oplačan z lepšim' in Njihova zemlja je in kfe»t:a je. Vsepov-znanilca preje ta.ca zem- lja vlažna, se. lepi na plug in drugo orodje, kadar je suha, se skoraj ne da orati. Apnenec jo bo razrahljal, seveda ne sum; potreben je tudi hlevski gnoj. Kmetje iz Kra-sinca so naredili tako: hlevski gnoj so za-orali že prej; ^na. brazde pa na sipali apnenca. Nasipa!i so ga tudi na> travnike in okoli sadnih dreves. Dali aoi ga približno pol do enega kubika na 10 arov- Kmetje v Krasincu so prvi med zaseo-niki, ki so začeli z množičnim peskanjem. S takim delom so poedinci začeli v Beli krajini ponekod tudi že pred leti. Zaradi nepoučenosti so sioali nreveč ali na -premalo apnenca na svojo uspehe. Le tistim peskain j e uspelo. Na državnih posestvih peskajo zemljo že več let. V Vint meru so zato dosegli tudi v lanskem sušnem' letu nadpovprečni pridelek pese krompirja in po vrtnin. Obdelovalne zadruge so s peskanjem začele letos. V Gribljah so navozili peška - ki slabe no, je ćipnenca iz Adlešič. To so naredili že v januarju. Apnenec iz Adlešič ne zaostaja za znanim kninskim apnencem. Dovolj ima: v sebi kalcijevega karbonata, tega važnega sestavnega, dela apnenca. Apnenca, ki bi zdrobljen lahko izboljševal zemljo- v rodovitnejšo, je tudi drugod v Beli krajini dovolj. — Zanimivo je, da je apnenca povsod zadosti: na njivah, travnikih, pašnikih se nahaja plitko izpod površine zemlje, a v zgornji plasti ga primanjkuje. Vzrok s>6 padavine, ki jih je toliko, da so apnenec skozi deset in desetletja izprale iz zemlje. Kmetje, ki razmišljajo, kako bi pridelali vre na svoji zemlji, so sami opazili koristno delovanje apnenca. Polde Ilanič iz Butoraja pri Loki pravi: ' »Posipal sem cestni prah na njivo in na I istem mestu, mi je rodilo več kakor na drugih delih njive!« Cestni prah pa ni nič drugega kakor zmleti apnenec. Na sestanku sveta državljanov v KLO Loka so kmetje poročali, da se je dobro obnese 1 tudi saturacijski mulj (odpadek iz sladkornih tovarn). Pesa je bila na peskani njivi v lanskem sušnem letu mnogo lepša kakor na nepeskanl zemlji. V Rosalnicah bo Pečarič letos poizkusil s ■ peskanjem s kninskim apnencem. Tako bodo poizkusili tudi drugod; ob progi: v Otoveu, Črnomlju, Gradacu, Podzemlju, Metliki in drugje. Vćs Paka pri Črnomlju si, je naročila, vagon apnenčevega peska. Kmetje iz Frimo-stka en vagon. Tovariš Jakša iz Sel si je sam naročil vagon peska. Naročila še prihajajo. Peskanje se začenja uveljavljati v poljedelstvu. Ing. P. D. iz življenja frontnih organizacij Kako se pripravlja Osvobodilna fronta novomeškega okraja na 10. obletnico ustanovitve Po 8. marcu — prazniku borbenih žena luni K dlan z del srčnim sip ob rami * v borbi 2 resnica, d nost, so Mjale nase zene svoj a zato tembolj pri-3ti ko so stale ramo eh, sinovih in bratih 1 Velja kje na svetu priborile enakoprav-preteklih letih žene onimi žrtvama in z so si zene potrdile v nove Jugoslavije s s zglednim, herojskim; požrtvovanjem. V novomeškem okraju je vrsta proslav v Gaberju, St. Petru, St. Jerneju., Mirni peči, Sfcopičah in v drugih krajih potrdila, da so naše žene prav tako delavni;, borbene in vztrajne v borbi za mir in svobodo, kakor so bile nekoč v narodnoosvobodilni borbi. Posebno lepo proslavo so priredile že v nedeljo pred 8. marcem žene v Bršljinu- Po govoru sekretarke so se na odru zvrstili v mičnih prizorih, vrstile so se de- promn k lama« s petjem zibora, pa plesi malčkov iilje — bilo je domače in prav zato Svečano so proslavile svoj največji dan tudi žene Novega mesta. Ob prisotnosti zastopnikov Partije, ljudske oblasti in množičnih organizacij je govorila o pomenu 8. marca tov. Marija Moro, sekretarka MO AFZ-Sodeloval je orkester SKUD »Dušan Jereb«, pevski zbor učiteljiščnic, operna pevka tov. 1vit.11 i j a, Utrdej, ki je (občuteno, zapela dve pestmi, vse so ganili mali pionirčki in pionirke v igrici »Brez matere«, prav tako< pa iz srca podani recitaciji. Dve pesmi je zapela ka Zajčeva, orkester pa je za-e prijeten večer, borbi za svobodo, danes v bor-enakopravnost med narodi, za za Titovo Jugoslavijo!« Geslo žena, povedano' nai svečani proslavi, so ponovile v petek zvečer tudi žene IV. in V- terena na proslavi, ki so jo priredile skupno s sindikatom bolnišnice in Grma v grmski kmetijski šoli. tudi tov. ključil na» »Nekoč bi za mir srečo otro' Sekretar okrajnega odbora OF v Novem mestu, tovariš Tone ■Počervina je dlai nal vprašanja uredništva Dolenjskega lista naslednje odgovore. Vprašanje: j\.«.xsno je splošno politično stanje v okraju predi volitvami? Odgovor: Takoj meram poudariti, da je poiiućno življenje v okraju pred nedeljskimi volitvami veliko bolj razgibamo kot je bilo n. pr. pred voliivaimii v okrajne ljudske odbore. Nase ljudske množice sedanje do-I-o-diKe v svetu budno sprejmijajot. iz šieviimii izjav — ne samo cianov UP, pač pa tudi ostalih volivcev — na dobro obiskanih predvolilnih itstankih lahko ugotovimo, da nase delovno ljudstvo bolj kot kdaj ko u stoji trdno za našim državnim In političnim vodstvom v borbi za pravičen mir v svem. Ljudstvo obsoja gnusno gonjo proti narodom FLRJ in provokacije na naših mejah s strani vodstva SZ. V pravični borbi za. uiiir in za neodvisnost je naše ljudstvo vedno pripravljeno žrtvovati vse, kia-r bi bilo potrebno. »Vojne n*im je bito dovoiju, je rekla kmečka gospocjinja na sestanku v Zagnadu. »Nobena težava, katero je treba premagati v miru, ni ieija kot bi bila vojna. Mi smo z našim vodLivom zadovoljni, smo Slovenci in Jugoslovani. N, j^olj sovražim tiste, ki nas strino obiekujejo namesto da bi nam pomagali, ali nas vsaj pustili v miru. Vemo, da jim pohlep po naši domovini narekuje 10 sovražne prepag ndo«, je še dodala. Sovražne parole, ki se od časa do časa pojavljajo na uezeii in v mestu, naši ljudje sami razkrinkajo, ker jih dobro poznajo. 70 letna ženica iz Brezovice jih je takole ocenila: »lake govorice pu dOrJiu pu^utmo. hazširjajo jih lenuhi in delomržneži, ki jim pošteno delo ne diši in imajo čas za izmiš-Ijevemje takih stvari.« Podobne in enake izjave dajejo volivci tudi po drugih vaseh kot na pr. na Dolžu, Dvoru, v Brusnicah, pa tudi po tistih krajih, ki so dosedaj veljali kot politično zaostali, kot so Zbure, Šmarje, Smarjeta in drugi. Vprašanje: Kaj deta Fronta? Ali je pobudnik vsega političnega, gospodarskega in kulturnega delovanja v okraju?' Odgovor: To vprašanje je tesno povezano s prvim vprašan jem. Nedvomno je Fronta kot vsesplošna ljudska, organizacija tista sila, ki na terenu povezuje in vodi vse deio preko množičnih organizacij m društev-Zlasti je vidno aktivno uelo Fronte po zadnjih volitvah v osnovne organizacije OF. Vse sedanje predvolilne sestanke so vodili sami domači aktivisti. Raste pa tudi tesna pove-/ nosi osnovnih frontnih organizacij s krajevnimi ljudskimi odbori. To je pot za zboljšanje domače obrti v Beli krajini i-red dvema tednoma smo končali tkalski tečaj za dekorativno tkanje v Adlešičih, tečaj za pletenje izdelkov in ličkanja prav tam, e^aj v Ziiij&n pa je luot zt Doseženi, uspehi so prav mo skupno 53 deklet in ž p korak k vpeljavi novil )brti v Beli krajini. Tudi elele takšen tečaj' ko> ZcKijuoen. lepi; usposobili tena,, kar pomeni h panog domačih Viničanke so si jih navdušili raz- Gasilstvo v Novem mesiu nekdaj in danes Pred 75-letnieo novomeškega gasilskega društva Se danes se dobe Ljudje, ki se norcljivo ift omalovažujoče nasmehnejo, kadar se kje govori o gasilstvu. Ti ljudje imajo do gasilske organizacije še vedno staro miselnost iz bivših, preživelih držav, katere so bili zlasti na podeželju kolikortoliko kriva gasilna društva sama. Vsi zavedni gasilci kakor tudi prebivalci pa gledajo danes na gasilsko organizacijo popolnoma, drugače, saj se zavedajo., da brez nje ne morejo biti. Gasilstvo je biloi nekoč v bivši Avstriji, pa tudi še v bivši Jugoslaviji, prečudna zmes raznih vlado željnih in stremuških ljudi, ki so za vsako ceno hoteli obdržati gasilstvo v svojih rokah iz čisto političnih ozi-rov. Gasilstvo je postalo več ali manj leglo in kotišče političnih teženj in trenj, ki so pomenila razkol gasilske organizacije na več političnih taborov, kar je bilo v škodo le delovnemu ljudstvu. V raznih političnih bojih za politično nadablalst so ljudje v gasilskih organizacijah največkrat pozabili, kaj je glavni namen gasilske organizacije in so se eni zaradi bojazni, drugi zaradi stremuštva, tretji pa zaradi politične pripadnosti posameznih .političnih strank predajali valu umazane politike,'ki jih je odnašal daleč proč od začrta, nega cilja, ki ga je — vsaj na papirju — imela gasilska, organizacija: bližnjemu na pomoč! Ne trdim, da bi gasilske organizacije ne bile nič delale po omenjenem načelu, vendar mnogo premalo. Vodstvo organizacije in njeno članstvo, se ni dovolj zavedalo svojega pomena in poslanstva. To velja zlasti za malome s t na in podeželska društva, med katera moramo šteti tudi Novo mesto in njegovo gasilsko organizacijo. 2 - »DOLENJSKI LIST« ' tem pogledu popoln ih trenj, ki so neko; nizacijo, ni več, jih >mu dru-h pomita ne more kajti kdor je zaveden gasilec, ve, kaj je njegova gasilska, in narodna dolžnost, in kdor se tega zaveda, je že na, poti, ki je gasilstvu začrtana z novim gasilskim zakonom. Krivico, bi delal vsej nekdanji gasilski organizaciji posebno pa še novomeškemu gasilskemu društvu, če, bi dejal, da v tistih čudnih časih ni delalo. Prav nasprotno: potrditi moram., da je bilo prav novomeško gasilno društvo ves čas svojega obstoja p a dbj druge svetovne vojne zelo delavno in je ne samo na strokovnem., temveč tudi na političnem polju izvojevalo marsikatero zmago. Ce se samo bežno ozremo v zgodovino tega društva, to je 75 let nazaj, 'bomo videli, da je društvo imelo silno težke politične in na-lodlnostne boje. Najtežji je bil vsekakor boj slovenskih gasilcev proti nemštvu, ki ise je v društvu pojavilo takoj ob ustanovitvi in ga dolga leta dušilo. Novoustanovljeno društvo s svojim slovenskim predsednikom- Adolfom Guštinom, ki je bil po rodu Metličan, sicer pa trgovec v Novem mestu, se je tedaj morao, podrediti prevladujočemu nemštvu, ki je imelo v Novem, mestu precej trdno za- j sidranc korenine. To se je vleklo celih 14 let, kar ni čudnot saj so bili! visi poveljniki oziroma .vjidnejši iiuinkcionairji društva po večini Nemci ali pa vsaj nemškutarji, ki jim je bilo nemštvo, važnejše od gasilstva. Slovenstvo pa se je kljub temu začelo v društvu uveljavljati že kar v prvem' obdobju društvenega razvoja. Društvo je moralo zaradi tega preživeti vrsto težkih kriz. Nemški duh v društvu je zlasti držal društveni blagajnik A. pl. Lehman. Nekako v času od 1.1882 do 1883 pa je občinski odbor društvu odpovedal vsako izdatnejšo podporo. (Nadaljevanje) stavljeni izdelki Ziljank. Zal tečaj letos ne moremo več prirediti, 'ker se je že začelo poljsko* in vinogradniško delo. V bodoče bo treba organizirati še več takih tečajev za raizni' stroke ženskih ročnih del, ki imajo svojo tradicijo. Belo že vsded predenja giibke prste si- za marsikatero drugo delo, ni bilo v navadi- S tečaji pa bo treba začet: čimprej, to je vsaj pred Nov: meren čas za tečaje so zimske lce imajo sposobne oslej tam' pozimi in to m letom. Pri-šolsike počitnice, ko so na razpolago šolske sobe in bi tako l-hko- odpadlo važno vprašanje, ki navadno deht težave pri organiziranju tečajev na deželi, ker še ni povsod dvoran in primernih velikih sob. Naše tkaike so zdaj razdeljene nh tri trojke" in že tkejo knjižne ovoje, čisla za. srajce in garniture. Nekaj teh izdelkov bomo raizsta-vih tudi v Ljubljani, ki je omogočila to pomembno akcijo. Način tkanja je zelo starinski in prav zanimiv. Zahteva od tkalke veliko natančnosti in dober spomin. Vzorci so posneti po starih originalih, ki služijo tudi kot osnova, za nadaljnji razvoj te lepe tkalske tehnike. Dobro bi bilo, da se ta tehnika prenose tudi v Umetno obrtno šolo in preko nje razširi, izpopolnjena spet v Beli krajini, Poskrbeti pa. bi bilo treba tudi. da bi se ustanovila stalna zimska tkalska šola, ker je to potrebno'. Svoj. čas so nameravali ustanoviti v Metliki go-spodinjisiko-oibrtno šoto, pa je zadeva zasipala.. Zdaj postaja vprašanje spet pereče; gre za vzgojo novih strokovnih kadrov. Iz koruznega ličkanja se delajo prav čedni izdelki, ki gredo v denar, če so seveda lepo izdelani. Skušali bomo najti praktično- obliko cekarjev in jih okrasiti z domačimi ornamenti, da jih bomo napravili privlačnejše. Mcfc'---e bo do jes, ni četa zadeva že toliko dozorela, da bo mogoče vpeljati izdelovanje cekarjev iz ličkanja že v osnovnih šolah po nekaterih krajih, ki imajo za to zanimanje-Ko bo novi kader dovolj izvežbnn, bo prevzel vlogo razširjevalcev domače obrti po Beli krajini, rra,- v tem pa jo pomen 0-tošnje akcije za vzgojo kadrov- Razveseljivo je tudi dejstvo, dia je mladina s posebnim veseljem, prijela za delo in vztrajala do konca, ki je bil uspešen. Vodstvo te-čfiiev in organizacija je bila v strokovnih rokah in je zato tudi uspela. B. Račič- Samo v drugeui. p dlet ju lanskega leta so frontovci pri raizni h delih največ pa v ponoči kmečkim delovnim zadrugam napravili čez iliO.OOO ur prostovoljnega' dela v vicdnosti preko eney,a milijona dinarjev. Kulturno, prosvetno delo na vasi usmerjajo predvsem naši učitelji in drugi prosveini ueiavci kot najoailjši frontovci Lahko trdim, o i ni v okrajni nobene akcije, pri kateri ne bi sodelovala Fronta. Seveda pa imamo v okraju tudi še nekaj vasi, kjer Fronta, ni raznila svojec,, dela kot bi bilo pričakovati. Za to so krivi predvsem izvoljeni člani od-.'.ara. Take osnovne organizacije imamo n-ur. v Prečni, ždinji vasi, Dobravi, Zame-inem in delno v Prekopi. Vprašanje: Kako se pripravljajo trontne organizacije! na proslavo ustanovitve tO. obletnice OF, kje in na kakšen, način? Odgovor: Več kot sto osnovnih frontnih organizacij je že lani v oktobru sprejelo plan tekmovanja v počastitev 10. obletnice OF. Točasno tekmuje v okraju 7 tekmovalnih skupin, v katerih je vključenih 21 osnovnih organizacij in 11 uelovniih Kolektivov. Najboljše skupine prejmejo vsak mesec prehodno priznanje. Za mesec januar so jjiiejeie diplome organizacije: St. Jernej, Viseljc in Sto-pice} oui utiovum Kolektivov pa *e ceiriic Industrija perila v Novem mestu, Kremen in kovinarska delavnica^ Prehodno zastavico ima organizacija v Dol. Toplicah, izgledi pa so, cu jim jo bo odvzela organizacija v Gu>rnjin .-ulicah. Tekmovalna plani osnovnih organizacij so zelo obširni in različni ter na splošno zajemajo vso gospodarsko in kulturno dejavnost Kraja. Organizacije v Dol. Toplicah, Gornjih dušicah, Žužemberku in Straži se trudijo, da bodo do praznika OF dokončale gradnjo za-oružnih domov. Ni nobenega dvoma, da bodo proslave teh organizacij že v novih zadružnih domovih. Frontne organizacije vodijo sedaj akcijo za čiščenje in škropljenje sad-aega drevja. V Hinjah je frontna organizacija, z dobro propagando uspela odkupiti 35.000 kg sena preko plana. Se v Prekopi, iijer v začetku niso sprejeli plana tekmova-uja, so že napravili precej udarniških ur pri jepravilu vaškega pota. Na okrajni odbor OF prihajajo dnevno poročila iz raznih vaških odborov OF o iz-tšenih akcijah na čast 10. obletnice OF. V tem oziru so najslabša poročila s področja Skocjan in Dobrava, kjer se z delom, res ae morejo veliko pohvaliti, dočim je po ostalih krajih tekmovanje frontne organizacije zelo razgibano. Pretežna večina osnovnih organizacij ne bo v zadregi ob zaključnu tekmovanja, ker bodo na letošnji 27. aprii lahko pokazale nad vse lepe uspehe svojega dela. Vprašanje: Ali je fronta zajela v j ;ivoju vrste v okraju vse, ki imajo pogoje in so pripravljeni sodelovati odnosno že sodelujejo pri graditvi socializma v naši domovini? Odgovor: Reči moram, da je v tem oziru Fronta v našem okraju veliko premalo naredila. Res je bilo pri zadnjih volitvah sprejetih v organizacijo čez 1000 novih članov, toda to je še vedno premalo, saj je v frontno organizacijo vključenih komaj t>0 •/• volilnih upravičencev- To je vsekakor premalo in je treba število dvigniti vsaj na 80 cdštotkov. Tak je bil tudi skiep okrajnega ibora Fronte. Imamo še primere, da zaradi nedelavnosti VO OF marsikdo še danes ni član organizacije. Tajko imaimo v St. Petru zadružnika, ki ni član Fronte. Prav tako je na, Težki vodi primer, da je v vsej vasi le 7 članov Fronte. So pa organizacije, ki stalno skrbijo za vključevanje novih članov. Taka organizacija je n. pr. v Dolnjem Suhanoiu, itjer so samo v enem mesecu vključili i4 novih članov. Naj pripomnim še tole: lahko ponovno poudarim, da zna ljudstvo našega okraja v lej nejasna mednarodni situaciji ločiti zrno od plevela, da pravilno ocenjuje napore našega državnega vodstva za gospodarski napredek in neodvisnost naše socialistične durov ine in je pripravljeno, da svoje vodstvo vedno podpre. Prepriča|n sem, da bodo volivci našega okraja to tudi dokazali s svojo udeležbo pri volitvah dne 18. marca. Fronta v Zburah gre naprej »Teden cest! Gremo na prostovoljno, dcio!« Navdušeni smo se zbrali na. cesti iz Zbur proti Klevevžu- Tekmujemo s sosednjim krajevnim ljudskim odborom. V enem dnevu je bilo opravljenih 168 prostovoljnih ur- Mlado in staro je bilo na delu. Starček nas je prostovoljno nadziraj d;a je delo lepše teklo. Strajnarjeva Ančka, 'zastopnica žena, je pomagala z delom itn šaljivimi razgovori, prišle so tudi gospodinje in se pridružile frontovcem. Pohvaliti moramo Sinikovčevo Micko in Vovkevo Francko, Pa druge, prav tako fante, ,kl so fekmovali v vožnji gramoza itd. Uspešen .dlan smo zaključili s šalami Micke in Gelce in se zmenili, dif bomo prihodnji j teden popravili cesto iz' Zbur proti Zagradu. Naše ceste bodo vzgled drugim krajevnim ljudskim- oidlborom. Aktiv mladine $e Je s prihajajočo spomladjo prebudil — po dolgih mesecih poči-vanja. Prvega aprila 'bodo igrali »Verigo« in že zdaj vabijo na prireditev v svojo prijazno vasico. G. V. Ob novi premieri na Po daljš.m presledku je dramatski odsek i SKUD »Dušan Jereb« v Novem mestu na-stnpil z novim delom' Ussoja in Gowa »Glo- | »oko so korenine« 6. in 7. marca oib polno zasedeni dvorani. Precej skeptično smo čakali na prvo predstavo te drame iz sodobnega življenja v Sev. Ameriki. Težko je dobro zaigrati malo-mestnemu igralcu amaterju realistično, vlogo iz sodobnega življenja Amerike, saj ga poznamo samo, iz filmov, raznih romanov in dnevnega, časopisja. Težko tudi kritik presoja v koliko se je to igralcem SKUD posrečilo, ker sam- ne pozna nič bolj tega življenja- Vendar lahko mirno trdim, da je kritično! nastrojena novomeška publika zelo povoljno sprejela to uprizoritev. Drama je bila v režiji S. Salija skrbno pripravi jena in se v primeri z že običajno naglico (ki prehaja, včasih naravnost v improvizacijo) kaže očitno dolgotrajen študij. Režiserju je uspelo ustvariti pravilno vzdušje, ki je pritegnilo vse igralce in jih povezalo v igralsko celoto, kar na amaterskih odrih redko opazimo. Besedna vigranost igralcev je bila dobra, prostorna igra pa še ne popolnoma dognana. Inscenacija odra, izvedena po zamisli J. Zamljena, je bila zelo razgibana in je omogočila igralcem' pestro igro. Čutila se je le pomanjkljivost tehnične opreme odra (brez krožnega horiconta in dobre razsvetljave), da ni prišlo do izraza vroče vzdušje tamkajšnjega podnebja. Obleka je v splošnem ustrezala maske bolj po zamisli kot po tehnični izdelavi (potreba po poklicnem maskerju!). Posebni problem so- bile za igralce vloge črncev Dobro a ne vedno dosledno' so poka- novomeškem odru zali svoj podrejeni položaj v kretnjah, mimik f in izgovorjavi. Brett P- Zajca je njegova doslej najmočneje igrana vloga, čeprav je še semintja neuravnovešen v igri. Bella S. Krampljeve je bila v svoji igri dosledna, le proti koncu preveč patetična v izgovorjavi. Honev L-Knafijičeve je bila zelo dobra v kretnjah, manj v mimiki in izgovorjavi. Senator L. Šetinca je bil odlična' pojava, dosleden v svoji igri, le včasih je rahlo* motil patetičen prizvok izgovorjave. M. Glonarjeva je skrbno izoblikovala vlogo Genevre. ki jo je najboljše podala v 2. dajanju. M. Salijeva je poka:-zala močno igralko v vsej igri, le semintja je bila opazna negotovost pri vpada nju v igro. Lik Hovvarda-jc odlično podal F. Ko-šele s svojo umirjeno in odkrito igro. Dober kontrast mu je bil R. Urh, ki je spretno zaigral nadutega in, br.bljavega Roya. J. Zam-ljen in spremljevalca. So s svojim nastopom dobro poudarili brutalno silo belega juga proti črncem. Razne pomanjkljivosti v igri, inscenaciji in maski so predvsem' posledice objektivnih težav s katerimi se mora boriti sindikalno kulturno umetniško društvo Novo mesto-Včasih opaizna negotovost igralcev gotovo ni samo posledica njihove preobremenjenosti v delu, temveč predvsem redke prilike za vaje na odru. Cas bi že bil, da se že enkrat reši vprašanje kino dvorane v Novemi mestu tako, da ne bo v škodo novomeškemu gledališču. SKUD »Dušan Jereb« odi Tartuffa, s katerim si je 1949. leta priborilo republiško prvenstvo, še ni podalo tako skrbno pripravljene igre. , M. D. Oče, stara kmečka korenina, brani hčerki \ zeti fičfiriča, človeka z rokami do komol-( ev v žepu, kakor ga imenuje sam. Mati, ki očuti ljubezen dekleta do mladega agro-::ma, je na njuni strani. Segavi poštar, mlada vdova in mlinar pomagajo k zbližan ju dveh ljubečih se src Na čelu delovne brigade, ki pride v vas na, pomoč v času žetve, je dekletov fant. Z žuljavimi rokami, pametnimi nasveti in kot udarnik se Branko-Janko priljubi očetu. Ko, spozna slednji hčerkino ljubezen, takoj privoli v zakon. Neprisiljeni, življenjski odnosi igralcev do soigralcev so vseskozi prepletali in zapletali dogodke med v滚čani. Petje solistov in žanjcev je poka- zalo izvirno vaško življenje v veselju pri delu. Takih iger si želi naše ljudstvo. Prireditelju tov. Tavčarjevi in komponistu tov. Ma-rinču vse priznanje! Kulturno življenje, sodelovanje starejših in mlajših, zavest .skupnosti in potreba po pravem kulturnem izživljanju, ki ga kažejo v St. Jerneju, naj bo vsem zgled z želj(t, da bi tudi ostala društva nudila tako izživljanje. Igralcem Pavli Recljevi, Petru Dur-javi, Francu Kegloviču, Radku in Minki Je-iv krtovi in mlajšim pa priznanje za požrtvovalno delo na polju kulturnega udejstvo-vanja! —Ringo— 0 ljudskih knjižnicah t LEPO JE BILO Zadovoljni in veseli smo bili v preteklem tednu v St. Jerneju. Na povabilo sindikalnega, kulturno _ umetniškega društva »Brata Pirkovič« smo si ogledali knjižnico, gospodinjski tečaj in spevoigro »Nezaželeni zet«v.. Ziv-žav šolskih otrok, reden in pogost obisk starejših, to je zgovoren dokaz, da knjižnica dobro dela. Sam prostor je lepo urejen. Imeniki knjig na stenah povedo na- Kaj pa črnoiueljsko društvo »Miran Jarc«? V Črnomlju imajo sindikalno kulturno umetniško društvo »Miran Jarc«, ki je pa lani skozi mirno spalo »spanje pravičnega«, pravzaprav — lenuha. Njegovi odborniki se sicer opravičujejo na ta in oni način; vzrok je pa v tem. da niso pritegnili k sodelovanju ljud.., ki imajo veselje in sposobnost za kultumo-prosvetno udejstvovanje. V prejšnjih letih, ko sta društvo, predvsem dramatsko sekcijo, vodila prof. Jesenovec in Tomažič, kasneje pa sodnik tov. Ločniškar, je društvo pokazalo prav uspešno in zadovoljivo delo, saj je z uspehom tekmovalo z vsemi ostalimi dolenjskimi društvi, danes pa celo belokranjska vaška društva in odri prekašajo črnomeljsko okrajno gledališče. Veseli smo sklepov, ki so bili sprejeti ob koncu lanskega leta na zasedanju okrajne skupščine Ljudske prosvete. Novoizvoljeni plenum se je zavezal, ob živahnem pritrjevanju delegatov čmomeljskega društva, da bo poskrbel tudi zato, da se sindikalno kultumo-umet-niško društvo »Miran Jarc« poživi in dvigne vsaj na ono višino, kot jo je imelo. slove knjig, pisatelja in številko kataloga. Lepo urejene knjige se iz omare kar same ponujajo. Z omaro, ki je bila dodeljena knjižnici in ne KLO' in še z nekaj mizami si bodo lahko uredili res lep izobraževalni kotiček v novi čitalnici. Zadovoljni smo bili že s prvim ogledom, še .bolj pa sta nas presenetila naslednja dva, Veliko število odraslih deklet si v dveh oddelkih pridobiva koristno znanje. V prvi grupi so se dekleta učila pletenja, v kuhinji pa se' je drugi oddelek pridno sukal okoli štedilnika in miz ter pripravljal večerjo. Vsem .kupaj je govoril okrajni inštruktor tov. Kastelic o pomenu in koristi tečaja in kako važno je, da bodo dekleta prenesla pridobljeno znanje domov na vas. Tovariš Zamljen jim je podal pregled dogodkov dmna in. j>:> svclu. Dekleta so nas nato povaibila na večerjo z željo, d'a poizkusimo, kar so skuhale. Same prinesejo1 s seboj potrebni material; kar skuhajo pa tudi pojedo. Tovarišici Slokanovi za velik trud in uspeh vse priznanje in pohvala! Ob osmih zvečer sm0 odšli v Prosvetni dom. Prijeten glas male dijakinje Lampctove, kr je zapela lepo pesem, je vse navdušil. S šolanjem v Ljubljani bo dosegla visoko stopnjo pevske izobrazbe. Lepo je zapel tudi ba,-sist težjo pesem. Zavesa se je dvignila'. Lepa scena je pritegnila vso, toda — že je življenje nai odru. Zadnji občni zbor delegatov ljudske prosvete novomeškega okraja je pokazal kultumo-prosvetno življenje v okraju. Med drugimi je bil razgovor tudi o ljudskih knjižnicah In o problemih, ki so v zvezi z njimi. Povsod primanjkujejo dobre knjige, primerni prostori, finančna sredstva in stanje knjig je že kritično, ker nima okraj knjigoveznice. Pred vojno je bilo v Novem mestu več ljudskih knjižnic, ki so temeljile na ideoloških razlikah prebivalstva. Danes tega ni več treba: zadostuje ena sama ljudska knjižnica, ki pa mora biti številčno močna in primemo opremljena. Take knjižnice v Novem mestu še nimamo, sedanjo ljudsko knjižnico bo treba preurediti in izpopolniti, da bo zadoščala vsem potrebam in zahtevam. V Novem mestu so popolnoma odveč razne sindikalne in ostale knjižnice po ustanovah in podjetjih, ker štejejo v najboljših primerih le po nekaj desetin knjig. Take knjižnice niso izrabljene in večinoma predstavljajo mrtev kapital: torej ne služijo svojemu namenu. In zakaj? Ko kolektiv knjige .prebere — ce jih j»pioh prebere — leže nerabljene po policah. Večinoma niso niti inventarizLrane in zaradi tega je njihova bodočnost negotova. Značilno pa je, da st člani takih kolektivov izposojajo knjige v ljudski knjižnici. Umestno bi bilo, da vse take knjižnice preidejo v last ljudske knjižnice in vsa bodoča sredstva za izpopolnitev takih knjižnic naj se naklonijo ljudski knjižnici, da bo ta služila z veliko izbiro knjig svojemu namenu. Seveda velja vse to za leposlovne knjižnice. Nujno in potrebno pa je, da si nabavljajo kolektivi strokovne knjige za svoj poklic — beletristiko pa naj prepuste ljudski knjižnici! Zakaj vse to? Povpraševanje po knjigah je zelo veliko. Knjigotržec v knjigami vam bo povedal, da je vsaka knjiga na mah razprodana. Knjige, ki jih ljudska knjižnica, zlasti na deželi, nujno potrebuje, pa leže zaprašene po policah raznih ustanov in podjetij, sindikalni ffirispepfa k 3godoi?ini loterijske: Velikega pomena za Novo mesto' so bili od nekdaj tržni dnevi in sejmi, po katerih je prišlo mnogo živeža in raznega blaga v mesto; sejmarji so prinesli tudi lepe dohodke tako za občino, kakor za prebivalstvo. Novomeški živinski sejmi so sloveli daleč po svetu p<> številu in kakovosti živine; obiskovali so jih kupci ne samo iz Kranjske, temveč tudi iz sosednih dežel, iz Hrvatske in celo iz inozemstva. Izbrali so si po želji živino, katere je bilo vedno dovolj prignane na sejme, tako goveje živine in prašičev; goveda po 500 do 1000 glav in već, prašičev do 3000 rilcev in so bili prašičji sejmi v Novem mestu največji v Sloveniji. Največ prašičev so postavili na sejem iz krškega in čmomeljskega okraja ter iz sosedne Hrvatske. Navadni tržni dnevi so bili ob ponedeljkih in petkih, in to na Glavnem trgu po Spomini na partizansko Dolenjsko Ivo Pirkovič; Z ilegalnim tiskanjem je začela Partija v Novem mestu vsaj že jeseni 1938. leta, v Sokolski knjižnici, najprej s šapirografitra-njem, pozneje s ciklostllno tehniko. Prvi delavci te nezakonite obrti so bili študenti, Niko Šilih, knjižničar Bogo Komelj in Jože Preželj. V prvem letaku, ki so ga napisali sami, ,so grajali raizmere na žagi v Soteski in njejne skrite delničarje — med katerimi p. bil škofov svetovalec za, lesno industrijo Karel Jordan, j.n Korošcev naslednik, dr-Franc Kuloivec Temu je sledil letak o kmet-skem vprašanju in morda še letak za dr- I žavne volitve, kV. so bile IT. decembra 1938. Letake so razmnoževali f .na tankem papirju, ki jim ga je diajal topliški mesar Rudi Zupane dn ki ga je le-ta' raihil menda za zavijanje mesa. Matrice so kupili pri malem trgovcu s šolskimi potrebščinami in knjigo- j vezu Vinku Kesu. Pozneje se ilegalnim tiskarjem v Sokol- ! ski knjižnici pridruži študentka agronomije, < Vilma Baeiblerjeva, ki prihaja z zagrebškega vseučilišča v Novo mesto k materi na po- , žitarice in se v Sokolski knjižnici loteva že ; tudi prevajanja iz tujih jezikov. V tem času 1 6o izdali Leninova navodila, kaj: vse lahko v revoluciji služi za napad in obrambo, prijavnice za pristop k Društvu prijateljev Sovjetske aveize in revolucionarne pasmi, ki so se razširile tja v Belo krajino in na Kočevsko. Nekaj poglavij Zgodovine VKP(b) pa so .razmnožili kar na' navaden način, s pisalnim strojem). Priredili so jih po ljubljanski ciklostilni in pariški knjižni izdaji. Vse tipkanje je opravljan knjižničar Bogo Komelj na isVojem uradnem. istrojui znairnke »Erika«. Tako je šlo nekako do oktobra! 1940. Ko pošlje CK KPS v Novo mesto na delo Vinka, Kristana, dobi v njem tudi ilegalna tehnika novega pomočnika. Delavnica 1e pri- Ilegalna tehnika v Novem mestu mitivne, kontrabantarske črne umetnosti se odslej nenehoma seli in je vsak čas drugje: v prostorih Splošne kmetijske zadruge nasproti Košakove krčme na Ločenski cesti, kjer .si je sekretar okrožnega komiteja, Vin* ko Kristan, našel delo; v skladiščih te zadruge v samotni; ulici za hotelom »Metropol«; v Kristanovem stanovanju pri Drašlerjevih na Seidlovi cesti; nazadnje, pred začetkom vojne, v sobi nekega železniškega delavca pri Medveščkovih v Žabji vasi. Sedemnajstega marca 1941 so izdali zadnji letak pred sovražnikovim napadom na domovino. Ponoči so aktivisti letake razši-rilii zjutraj že žandar ji aretirali Vilmo Baeblerjevo in sekretarja Kristana. Zdi se, da je bilo izdajstvo kakega prijetega aktivista- Vilma je pred orožnišklm komandirjem Gandetom, ki je bil po žamdairsko surov, izmikala roke, da topogiavi orožnik ni opazil, da jih ima še vse črne od: tiskarskega črnila, ki ga ni mogoče zlahka spra,vit,i s kože. Toda oba, neotesani Gande in preve-jano vljudni oirožniški častnik Sabič, sta ostala na docela napačni sledi, češ, da prihajajo letaki zadhje noči, kakor že vsi prejšnji, ,iz Zagreba, kjer da mora biti prevratni ško gnezdo tudi za Slovenijo. Vilma Baeb-lerjeva da je kurir te komunistične centrale in da se za izgovori studiranja na zagrebškem vseučilišču le skriva. Zaman je bilo vse prizadevanje preiskovalnega isodnika Ferjana iln upravnika ,za,po.rfcrv, gegbaipovi-skega poverjenika Anltona Sonnenvvalda, ki je zatrjeval, da s preiskavo isamio kot upravnik nima nobene zveze, ampak da se za, stvar zanima čisto zasebno in zgolj' iz prija znositi do Vilme in da bo vse' ohranil se* veda zase. Vilme in Kristana je rešili samotne jeit-niške celice konec kraljeve Jugoslavije veliki tedtetn, ko so se jetnikom šele po odloč- nem posredovanju rodoljubov zadnji hip odprla vrata v že docela zmedeno svobodo, okrožnemu sekretarju Kristanu celo šele po vdoru Nemcev. Kolikor sem mogel dognati, sega prvo tiskanje ilegalne literature v Novem meatu po sovražnikovem vdoru neposredno v tiste dni, po napadu. Nemčije na Rusijo. Ohranil so je namreč spomin, da, so med delam govorili o tragični smrti Sandija Majcena, ki jim je dan ali dva prej prinesel iz Mokronoga nabrani prispevek za »rdečo pomoč« še v starih ddnarjih, ki so jih Italijani zamenjavali v dneh od 19. do 26. junija 1941. Tiskali so menda »Slovenskega poročevalca« — najbrž kako posebno izdajo ob nemškem' napadu na Rusijo- — v Moretovi leseni kolibi nad Ločenslko cesto zunaj mesta. Tiskal je študent prava Ljiub^n Jakše -- Zveličar, Zan More pa je zunaj, v zasedli, st ražil. Pozneje, kakor tudi že prej, prihaja literatura osvobodilnega gibanja .nekaj časa zopet iz Ljubljane. Za ra.zdeiljievanie skrbi Jože Košir iz ugledne 'trgovske hiše na Glavnem trgu. Že v juliju preda to delo študentu tehnike Cirilu Polajnarju - Cibeju, sinu hotelirja iz »Metropola«. Polajnar hodi po literalturo tudi sam v Ljubljano. Javka je /bila v Šiški na Jernejevi cesti, kjer je Zlatner Mirko povezal Polajnarja z nekim vrtnarjem. Konec julija ali v začetku avgusta, so Novomeščani mislili na to, da bi nevarno prenašanje velike naklade »Slovenskega poročevalca« ' opustili in osnovali rajši svojo lastno tehniko. Iz Ljubljane naj bi prihajali le "še po en izvod ilegalnega glasila »Osvobodilne f ronite«, M bi ga v mestu razmnoževali. Skrb za to nalogo )^ bila. poverjena Ljubanu Jakšetu. Dober šapirograf jim je izročil Dušan Povh, ki ga je izmaknil svojemu očetu v tovarni, predilnici na Ljubljanski cesti, pisalni stroj, staro znanko »Eriko« iz Sokolske knjižnice, pa Od našli pri Alojzu Ivanetiču, ki je stroj še pravi čas rešM pred Italijani. (Nadaljevanje) knjižnici v kurilnici dn tekstilni tovarni v Bršljinu pa naj bi se združili in naredili zametek javni knjižnici v Bršljinu. Z združitvijo takih knjižnic se bo okrepila novomeška ljudska knjižnica in bo lahko postregla vsem svojim čitalcem in knjiga bo služila svojemu smotru. Po opremi knjige se sodi kultura naroda, po opremi knjižnice pa kultura kraja. Na žalost pa se s knjižnicami v novomeškem okraju ne moremo postaviti. Tudi najboljši knjižničar ne bo mnogo opravil, ako ne bo imel zaslombe v krajevnem ljudskem odboru. Tekmovanje za lu-letnico OF je najlepša prilika, da preskrbimo knjižnicam dostojne prostore in opremo! Kateri krajevni ljudski odbor bi si upal to odkloniti! Novomeški ljudski odbor se je že zavedel svoje kulturne dolžnosti in je rešil knjižnico finančnih skrbi! s tem pa smo že prešli na finančno vprašanje. ML O Novo mesto je namreč prevzel knjižnico v. svoj proračun z zneskom 116.000 din. Ljudski knjižničarji, ki so do sedaj delali brezplačno, bodo odslej honorirani, sicer skromno, toda njim je glavna zavest, da se njihovo delo upošteva in ceni! Krajevni ljudski odbori pa bi lahko svojim knjižnicam nudili stalno denarno podporo, kajti izkušnja uči, da se kvalitetna knjižnica ne more vzdrževati z lastnimi dohodki. Ako pa je knjižnica primorana vzdrževati se z lastnimi sredstvi, mora zahtevati visoko izposojevalnino, morda celo tudi članarino in tako knjige odtegne ljudstvu in s tem ni več ljudska Imjižnica. zato je nujno, da knjižnica dobiva podpore za vzdrževanje. Vsaki obrabljeni knjigi povečamo življenje z vezavo. Tega načina se v novomeškem okraju ne moremo poslužiti, ker nimamo knjigoveznice. Nujno je, da čimprej osnujemo knjigoveznico! S tem ne bo ustreženo samo knjižnicam, temveč tudi vsem ustanovam' Slovenci imamo bogato knjižničarsko tradicijo, treba je, da jo gojimo in izpopolnjujemo, kajti ves trud in vsa sredstva, k: mj"*»:tti v knjižnice, bodo bogato poplačana. k b vsej njegovi dolžini; tam so prodajali tudi razna živila, semena, sadje, cvetlice. Sloveli so novomeški letni sejmi, šest po številu. Blago je bilo razstavljeno po Glavnem trgu, kjer so zavzemali sejmarii s svojimi izdelki glavno mesto, živina pa je bila razstavljena na živinskem sejmišču. Konji in govedo je bilo na prostoru med starim pokopališčem in sedanjim teniškim prosto rom, prašiči pa so bili na Loki. Živina je bila vedno živinozdravniško pregledana in le nesumljiva in zdrava pripuščena na seoem, kar je bilo zelo potrebno, ker se je večkrat, posebno iz sosedne Hrvatske, prignala in uvozila okužena živina, kakor garjavi konji, govedo s slinavko in parkljevko, zlasti pa prašiči z navadno kugo in rdečico. Te bolezni so se zelo razširile po naših krajih in povzročile ogromno škodo, saj so bile zaradi njih večkrat zaprte meje in prepovedan vsak promet z živino. V tem času je cvetelo tihotapstvo hrvatskih prašičev na Kranjsko; ponovno so bile vtihotapi jene črede od naših varnostnih organov zajete in na javni dražbi po nesum-ljivo prestanem kontumacu — prodane. Tako je bilo decembra 1895 na novomeški postaji že natovorjenih, iz Hrvaške vtihotap. ijenih 70 prašičev zaplenjenih in na javni dražbi prodanih; 3. januarja 1896 zopet 260 po 25 do 85 kg težkih prašičev prodanih. Veliko število vtihotapljenih rilcev pa ni bilo zasačenih in so prišli v promet ter razširjali kugf). Oblast je odredila klanje vseh kužnih in v dotiko s tdmi došlih prašičev, da bi čimprej zatrla kugo, vendar je bilo vse brezuspešno. Pozneje so z zaščitnim cepljenjem omejili razširjevanje bolezni. Proti prašičji rdečici —- zelo nevarni škodljivki —- so tudi z uspehom vpeljali zaščitno in zdravilno cepljenje; v novomeškem okraju je tako cepljenje pričel 1. 1908 veterinar Skale z zadovoljivim uspehom. Pocepil je 1500 do 200Č prašičev na leto. Razen letnih sejmov so se v mestu vršili še mesečni živinski sejmi vsak prvi ponedeljek v mesecu, ki so se ljudem zelo priljubili in bili dobro obiskovani od prodajalcev in kupcev. V Kandlji so se pričeli novi živinski sejmi 17. januarja 1907. leta na prosioru štaci i ona. Vsak semanji dan je bilo življenje v mestu zelo živahno od ranega jutra db pozne noči; vse ceste in trgi so bili polni valujočega ljudstva. Po prodajalnah in gostilnah se je trlo veselega in glasnega občinstva. Prišlo je tudi do'manjših in večjih prepirov, pri katerih so morali posredovati varnostni organi. Občina je kupila za živinsko sejmišče zemljišče med Loko in starim pokopališčem meseca aprila 1897. Oimar Skale star. »DOLENJSKI LIST« — 3 Že čez 2.300 ur prostovoljnega dela pri obnovi ceste v Novem mestu Od začetka del pri obnavljanju ceste v Novem mestu, to je od 15. februarja do 7. marca, so člani sindikatov in frontnih organizacij napravili že čez 2300 ur prostovoljnega dela. Slabo vreme je oviralo prostovoljce, da niso mogli narediti še več. Med sindikalnimi organizacijami so se v zadnjih dneh posebno dobro izkazale podružnice »Pionirja«, vojnih invalidov, odkupnega podjetja in grmske šole. Postavili so se tudi privatni obrtniki; kar 33 jih je prišlo na delo v enem popoldnevu (od 40, kolikor jih je na področju mesta). Med terenskimi organizacijami OF je še vedno na prvem mestu I. teren iz Pionirskih organizacij.- tako po številu ur kakor po številu udeležencev. Precej težav povzročajo vodstvu del nekateri nedisciplinirani frontovci, ki po končanem delu ne oddajajo v redu orodje v skladišče. Težave so tudi z nekaterimi skupinami iz podjetij, ker bi radi delali skupaj na majhnem prostoru znanci in znanke, delo pa zahteva porazdelitev na prav male skupine. No, dobre volje ne manjka — pomlad nas bo našla pripravljene in sredi dela, marsikaj pa bo do 27. aprila, praznika 10. obletnice ustanovitve OF, že izvršeno. Tako pravijo frontovci Novega mesta, ki se z delom pripravljajo na volitve in na 27. april 1951. Pionirji se pripravljajo na praznik pomladi Smo že v drugem polletju šolskega leta; ne bo napak, če se ozremo na delo pionirske organizacije. V novomeškem okraju dela 30 pionirskih odredov in prav toliko pionirskih svetov, v katerih je vključenih že lepo število odraslih, ki pomagajo v številnih krožkih naši1^ najmlajšim članom mladinske organizacije. Največ pomoči nudijo članice AF2; te se najbolj zavedajo odgovornih nalog. Pionirska organizacija ni več šolska, temveč izven-šolska vzgojna in zabavna organizacija. V okraju dela 146 pionirskih krožkov; marsikje sodelujejo v njih strokovnjaki, člani sindikatov, Fronte, nekaj manj pa je mladincev. V pionirski organizaciji je včlanjenih tri četrtine vseh naših šolarjev, ostale pa moramo še zajeti. Pionirski odredi tudi tekmujejo in se tako pripravljajo s skromnimi močmi na deseto obletnico OF. Med prvimi odredi je v okraju odred Matije Gubca v Gornjih Sušicah. Prvi je napovedal tekmovanje za obletnico OF in izpolnjuje sprejete obveze. Pridno igrajo, pozimi so smučali in skakali na lastni skakalnici; vsak j^roiir prebere vsak mesec po eno knjigo, šah zna igrati že polovica pionirjev. — Imajo svojo gredo na vrtu in pripravljajo prostor za breskve, zbirajo pa tudi sadeže in semena. Zbirka zdravilnih rastlin krasi njihovo delo. Roblekov pionirski odred v Skocjanu tudi pridno dela. Na igrišču za odbojko, ki so ga aami naredili, igrajo žogo, cicibanom so za Novoletno jelko izdelali precej igrač, pomagali so na ekonomiji, kjer so zličkali vso koruzo in podobno. — Pionirji na Dolžu imajo lastno sadno drevesnico in svoj vrt, v razredih pa goje lončnice. Po vaseh so pripravili bralne krožke. Marljivi pionirji v Stopičah imajo odred Franceta Prešerna; ne zaostajajo za drugimi odredi. So dobri šahisti; za nagrado, ki so jo dobili za dopis, ki so g» poslali Radiu-Djub-ljana, so si kupili nov šah. Prinesli so 150 smreke in jih zasadili okoli šole, imajo pa tudi vrt in se učijo cepiti drevesa. Zanimivo in pestro je delo pionirjev v Soteski; gozdna uprava jim je podelila hektar gozdne površine, kjer so že posadili 2000 sadik kanadskega topola! To bo lep gozd! V krožku izdelujejo krtače, metle, ribarice in druge drobnjarije ter jih prodajajo. Za izkupiček so si kupili knjig, ki jih radi berejo, To so pa tisti, ki ne privoščijo našim otrokom, bolnikom in starčkom žlice dobrega mleka Ze večkrat smo v našem tisku obravna1 vali prtmere slabega izpolnjevanja oddaje mleka, neobhodno potrebnega hraniva otrok, bolnikov in starčkov. Prav tako smo že po-ročalli o takih, ki nameisto mleka oddajo vodo ali pa posneto mleko. Navajamo imena nekaterih kmetovalcev in odstotek maščobe v oddanem mleku: Jerman Antonija, Veliki Slatetnk, 1.0°/.; Rudež Marija, Hrastje, 1.8%; žnideršič Janez, Smalčja vas, 1.9%; Bevc Janez, Smalčja vas, 1.9%; Mojstrovič Marija, Dol. Maharovc, 2.0°/o; Fabjančič Franc, Dol. Maharovc, 1.2*/*; Borse Anton, Dol. Maharovc, 1.5%; Jorga Ivan, Prekopa, 1.90/«; Cekuta Alojz, Kronovo, 1.8%; Luzar Terezija, Hrvaški brod, 0.9%; Dvojnovič Antonija, Zameško, 1.2%; Pene Janez, Vinf.ca, 1.6%; Strasberger Jože, Vini1-ca, 1.9%; Hočevar Alojz, Stara vas, 1.4%; Kirar Marija, Savink, 1.9%; Trebenc Jožefa, Stara vas, 1.0%; Povšič Jože, Zloganje, 2.0%; Bobnar Janez, Suhor, 1,5%; Koncilija Angela, Prul, 1.9%; Dremšek Janez, Dol. Kot, 1.9«/.; Zalokar Franc, Bela cerkev, 1.3%; Trante Karol, Breška vas, 1.3%; Bele Alojzij, Dol. Težka voda, 1.5%; Boboč Franc, Dol. Maharovc, 1.3%; Zagore Martin, Orehovica, 0.7%; Božič Janez, Orehovica, 1.3%; Kastelic Alojz, PrTstava, 0.9%; Rotar Anica, Podhosta, 1.3%; Tomazin Albin, Podgozd, 1.7«/.; Kumelj Kristina, Podgozd, 1.8%. Dolivanje vode mleku in oddaja pokvarjenega ali posnetega mleka je gospodarska sabotaža, ker se s takim »mlekom« v zbiralnici pokvari tudi dobro mleko, katero so oddali naši pošteni kmetovalci. To pa je hkrati zločin nad zdravjem naših najmlajših, bolnikov in starčkov, kater', prejmejo vodo namesto dobrega mleka. Pričakujemo, da bo okrajni ljudski odbor z dovolj strogo kaž> nijo zaščitil korist* upravičencev do mlek; i saj imajo v pionirski, knjižnici če čez 200 knjig. Knjižnico dobro vodi pionirka Anica Pavlin. Tudi pionirji v Novem mestu niso spali. Vključeni v dva odreda imajo več krožkov. Gimnazijski odred Mare in Bogdana Osolnika je imel več pevskih nastopov, lutkarji so igrali, modelarji so imeli prvo tekmo, šivilje pridno ubadajo igle, lizkulturniki so člani telovadnega društva, člani dopisniškega krožka pa si pridno dopisujejo s koroškimi pionirji. Se bi lahko našteval pionirske odrede, ki vsak na svoj način s pomočjo starejših ljudi vzgajajo svoje člane. V drugem šolskem polletju smo. Pionirski odredi se pripravljajo na proslavo Osvobodilne fronte. Gimnazijski odred je prav te dni na konferenci sprejel tekmovanje, ki mu ga je napovedal odred iz Gornjih Sušic. Pripravili bodo lepo proslavo, vsak krožek bo poslušal člane Osvobodilne fronte o nastanku in delu te organizacije, pionirji pa bodo tudi pomagali po svojih močeh pri urejevanju Novega mesta. Zasaditi bo treba marsikatero rožico, pomesti nasade in sploh lahkih del ne bo manjkalo. Vrtnarji odreda bodo uredili cvetlične grede okrog šole. V pomlad stopajo pionirske organizacije z novimi oblikami dela. — Proslavili bomo praznik pomladi in se v naravi razveselili. Povsod, kjer so šole, bomo uredili igrišče za pionirje. V počitnicah pa bomo z njimi pohiteli v kolonije. Letos bomo imeli prvič tudi dnevna letovanja v okraju. Novi, zanimivi načini dela, bodo vključili v pionirsko organizacijo vedno več pionirjev in odraslih, ki že v mnogih krajih pridno pomagajo otrokom pri njihovem izvenšolskem življenju. Učo PIONIRJI IZ SMIHELA SO NASTOPILI V DOL. TOPLICAH Pionirji osnovne šole iz Šmihela pri Novem mestu so v nedeljo 4. marca nastopili v zdraviliški restavraciji v Dol. Toplicah s pevskimi točkami in lutkovnim gledališčem. Pionirji so si zadali nalogo, da v proslavo 10. obletnice OF prirede 28 nastopov v raznih krajih Dolenjske. Pionirji so privabili veliko ljudi, ki so napolnili dvorano. Pesmi, ki so jih mladi pevci pod spretnim vodstvom svojega pevovodje zapeli, so bile tako lepe, dci bi jih poslušalci še in še poslušali. i Tudi lutke so bile kar dobre. Izzvale so mnogo smeha ne le mladine, temveč tudi odraslih. Graje pa je vredno, da je med predstavo v sosedni gostov prazni dvorani motil zvočnik radia prireditev, kar ni lepo od zdraviliških uslužbencev. Vse kaže, da mladina v dvorani, ki jo ravnateljstvo rade volje prepušča v take namene, osebju ni dobrodošla. Enkrat ni ključa od pianina, ki je sicer vedno odprt, drugič moti radio mladinsko prireditev.' Res, tudi v tem oziru je skrajni čas, | da bo dograjen zadružni dom, kjer bi so vršile tudi prireditve gostov. Gr. OKRAJNI PIONIRSKI SVET V TREBNJEM CAKA PRECEJ DELA Pred kratkim so se sestali v Trebnjem delegati krajevnih pionirskih svetov, da se pogovorijo o delu za razširitev in utrditev pionirske organizacije. Izvoljen je bil okrajni pionirski svet, katerega čaka letos precej dela, da bo organizacija postala res to, kar je njen namen. Pri 22 osnovnih šolah v okraju je sedaj v pionirski organizaciji 2000 pionirjev, še več kot toliko pa jih je izven organizacije. To predvsem zato, ker krajevni pionirski sveti ne delajo povsod tako kot bi bilo treba. Vzgleden primer dobre pionirske organizacije imajo v Tržišču, kjer imajo pionirji več krožkov kot sad-jarsko-vinogradniški krožek, pevsko-dramatski krožek, šivalni krožek in podobne krožke. Od njih bi se lahko marsičesa naučile ostale organizacije v okraju. Letos bo šlo približno trideset pionirjev na letovanje, čez 100 pa na tabore-nje. Organiziranih bo studi več izletov v razne kraje. Okrajni proračun za leto 1951 predvideva lepo vsoto 250.000 dinarjev podpore pionirski organizaciji, kar je dokaz velike skrbi ljudske oblasti za naše malčke. VF Kako jei podgorjansktiJ Mičuitjn napravil, da se je čista šmarniea, kar je v resnici bilo pripeljano vino, spremenila v najboljši »r,iz>-ling«, to je njegova skrivnost. Odnesel jo je s seboj pod Gorjamcei skupno z 12 dinarji in toliko boni za liter prodane šmarnice. —pf— belokranjski GASILCI SO ZBOROVALI V nedeljo 25. februarja so imeli belokranjski gasilci velik praznik. Na letnem občnem zboru, na katerega je pripeljal čete gasilcev najstarejši gasilski veteran, brigadni poveljnik tov. Julij Malešič, so poročali o skrbi, ki jo ljudska oblast dandanes posveča gasilstvu. Lani je belokranjsko gasilstvo dobilo raznega materiala za čez 800.000 dinarjev. Največ jim je pomagal Državni zavarovalni zavod iz svojih sredstev, imeli so 2 gasilski okrajni vaji, 4 sektorske vaje, čete pa 66 mokrih in 42 suhih vaj. Lani je bilo v okraju 21 požarov, od tega 2 v gozdovih in 19 na gospodarskih poslopjih. Večji gozdni požar je bil nad vasjo Dole, kjer znaša škoda čez pol milijona dinarjev. Skupno je bilo zaradi ognja lani v Črnomeljskem okraju škode za blizu 4 milijone 572.000 dinarjev. V okraju je 26 prostovoljnih gasilskih društev in 40 čet, ki imajo 2124 aktivnih in 100 častnih članov. V gasilskih društvih je napredovalo kult. prosvetno delo. — Pri volitvah so bih izvoljeni v nov odbor skoraj vsi dosedanji odborniki, ki so sprejeli važne sklepe za nadaljnji razvoj gasilstva v okraju. 98 LET JE DOČAKALA V Dolnjem Gradišču pri Dol. Toplicah je umrla 98-letna Frančiška Zupančič, ki je pred 14 dnevi praznovala šei svoj zadnji rojstni dajj zdrava in čila. Do zadnjega časa je bila prisebna in kljub visoki starosti spor sobna za marsikakšno domače delo. Prepričana je bila, da bo dočakala 100 let, vendar pa jo je, starost prej' premagala. Dr. LOVCI SE oglašajo Lovcem iz Bele krajine v letu 1950 puške niso rjavele. Uplenili so v celem letu 5 volkov, 27 divjih prašičev, 77 lisic, 16 divjih mačk, 422 vran,. 5 pižmovk in 835 zajcev poleg druge divjačine. Pridni so bili v zasledovanju roparic in škodljive divjačine, pa tudi zajcem niso prizanašali, da ne bo poleg kapa rja še zajec uničeval sadno drevje. Radi se zbirajo na posvete lovske družine in delajo načrte za novo lovsko sezono. V načrtu imajo, da bodo izboljšali lovišča brez škode z.a d>ruge gospodarske panoge. Preglavice jim dela dejstvo, da večina njihovih psov, čeprav imajo lepo zveneča imena, nima »krstnih listov«, kakor to predpisuje lovski zakon. Pravijo, da si bodo morali poiskati »botre« v sosednih okrajih. OBISKALI SMO RADIO LJUBLJANA Dobro leto že dela v okviru Ljudske tehr nike v Novem mestu požrtvovalni Radioamaterski klub, ki si je z lastnim; silami uredil v prostorih osnovne šole delavnico. Lani so imeli prvi radioamaterski tečaj, ki ga je opravilo 12 članov, ki se zdaj pripravljajo za drugi B izpit. Člani kluba so priza,-devni tudi sicer. Za praznik Novoletne jelke so razveselili z detektorji nekaj šol, v nar črtu imajo tudi izdelavo večeevnih sprejemnikov. Sodelujejo tudi pri novomeški Razv-glasni postajii, o čemer smo že pisali. Da bi si utrdili znanje, jim je uprava Radia Ljubljane dovolila obisk in ogled nove ljubljanske radijske postaje. Člani so bili zadovoljni z izletom, saj so si ogledali celotno poslo,-vanje Radia Ljubljane. Povabljeni pa so bili tudi" na ogled nove radijske oddajne postaje, ki jo postavljajo v Domžalah. Ponosni smo na delovni; kolektiv Radia Ljubljane, ki se trudi, da bi zar dovolj.il svoje poslušalce. Za 1Q. obletnico OF bomo lahko poslušali našo postajo že na novem 135 kilovatnem oddajniku. Obisk novomeških radioamaterjev naj bo vzpodbuda tudi drugim klubom te vrste na Dolenjskem, saj so nam v Ljubljani povedali, da smo jih mi prvi obiskali. Učo. LEPI USPEHI MLADINE PRI PREDVOJASKI VZGOJI V KOČEVSKEM OKRAJU V zadnjem času se je pouk v centrih mladinske predvojaške vzgoje v okraju Kočevje močno izboljšal. Mladina se je poglobila v predavanja, postala pa je tudi bolj disciplinirana kakor je bila pred meseci Najboljši centri predvojaške vzgoje so v Jurjevici, Banja Loki, Dolenji vasi, Stari cerkvi in v Kočevju. V nedeljo 4. marca so edlnicei predvojaške vzgoje, protiletalske zaščite, Zveze bon-cev in gasilcev priredile velik manever v Stari cerkvi pri Kočevju. Vaja je zelo dobro uspela in so bile edinice pohvaljene od okrajnega ljudskega odbora in vojnega odseka. Ob tej priliki je bilo nagrajenih tudi nekaj mladincev iz Stare cerkve za dobro izdelano orožje, s katerim se je mladina vadila. Manever si je ogledalo tudi precej pre-bivalstvai. Večje vaje bodo kmalu tudi v Rib) niči in v Kočevju. i. z. Žalostni konec krajevnega podjetja V Podzemlju ob Kolpi je zadnji dve leti obstojala čevljarska delavnica, podjetje klo Podzemelj. Se lansko leto je delavnica zaposlovala mojstra, 2 pomočnika in' tri vajence. Vsi so imeli dela na pretek, v delavnico so prinašali čevlje v popravilo ljudje iz najmanj 17 vasi. Poslovodja tov. Simonič je vodil podjetje v zadovoljstvo krajevnega ljudskega odbora in okoliških vaščanov. Odkar pa je bil lansko leto izvršen v delavnico vlom in pokradenega mnogo materiala, je pričelo delo v delavnici vidno hirati. Poslovodja je tožil, da ne dobi zadostne količine materiala za popravilo obutve, en pomočnik je delo že takoj po vlomu na lepem odpovedal, drugi je odpovedal delo pred tedni in bili so pogosti dnevi, ko je bila delavnica zaprta, ali pa sta v njej delala le dva nevešča vajenca. Zdaj je odpovedal delovno razmerje še poslovodja, edini vajenec, ki je še vzdržal v delavnici, pa bo nadaljeval uk obrti v 10 km oddaljenem Črnomlju. Toda kar je najbolj nerazumljivo: delavnica je zaprla svoja vrata! Vprašanje je, komu bo sedaj služil inventar delavnice, za katerega je KLO Podzemelj izdal lepe tisočake. Mnenja smo, da ni pravilno, opustiti to potrebno krajevno delavnico, ki je služila ljudem v vsakem pogledu, najbolj pa bo opustitev čevljarske delavnice v Podzemlju občutilo preko 200 učencev tamošnje šole, ki so bili doslej več aH manj biez skrbi vsaj zaradi popravila obutve, v Podzemlju je čevljarska delavnica storila žalostni .konec, ljudje podzemeljskega okoliša pa bodo morali poslej nositi čevlje v popravilo v Črnomelj ali Metliko. Znano nam pa je, da je v Podzemlju odličen čevljarski mojster brez strokovne zaposlitve. Tega naj bi KLO le pridobil, da bi prevzel mesto poslovodje v njegovem krajevnem podjetju. S tem bi bil zasiguran obstoj čevljarske delavnice, ustreženo vajencem, ki bodo lahko doma nadaljevali svoje učenje, ustreženo pa tudi ljudstvu, ki želi, da bi delavnica nadaljevala s svojim obratovanjem, PODGORJANSKI MICURIN IN VINSKI STROKOVNJAKI Dolenjec je brez vinske kapljice skoraj to, kar je riba brez vode. Malo pijače mora biti pri hiši, sicer je življenje pusto in dolgočasno. Zato vidite povsod na Dolenjskem vinograde ajl vsaj krpice vinogradov na vseh mogočih in nemogočih legah. Ce že drugega ni, pa jei velika brajda okrog hiše. Ce kje ne uspeva žlahtna trta, zadošča tudi samo--rodnica. Ta je sploh priznana kot zelo rodna trta; njeno vino je močno in prenese precej močan »krst« z vodo. Takega krsta se vinogradniki radii poslužujejo, kadar je letina slaba, še bolj pogosto pa, kadar je treba odi dati kakšno vino državi. Odkupno podjetje dobiva v svoje kleti vina čudovitih mešanic in kombinacij, napravljen* s pravo čarodejnliško spretnostjo, da je zelo težko določiti vrednost in sorto takega »vina«. Zato so doživellj pravo prese nečenje kletarji odkupnega podjetja, ko je pred dnevi pripeljal vinogradnik izpod Gorjancev pravi pristnji rizling. Vinometer je pri merjenju pokazal 12% alkohola. »To je pravi rizling«, so soglasno ugotovili »strokovnjaki« in tako tudi plačali vino presenečenemu vinogradniku. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. — Telefon uredništva štev. 127. — TekočI račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 - Letna naročnina 150 din, polletna 75 din. —■ Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. RAZPORED prostovoljnega dola v Novem mestu od 19. do 27. marca 1951 TERENI OF: 20. marca: Cankarjeva ulica, Ljubljanska) cesta od štev. 27. do 32. 21. marca: Seidlova cesta, Ločenska cestar Tavčarjeva ulica, Mestne njive. 22. marca: Ljubljanska cesta od 1 do 26. 23. marca: Gerdešičeva ulica, Šolska ulica, Streliška ulica, Kratka ulica. 24. marca: Glavni trg. 25. marca: Vrhovčeva ulica, Dilančeva ulica, Detelova ulica, Jenkova ulica, Frančiškanska ulica, Poštna ulica, K sodišču, V mlin. 19. marca: Bršljin, Foersterjeva ulica. SINDIKALNE ORGANIZACIJE: 19. marca: VTP, MLO, Gozdno gospodarstvo. 20. —22. marca: Mestna podjetja po razporedu, poverjeništvo za komunalne zad. MLO. 23. marca: Uprava Narodne milice, poverjeništvo za notranje zadeve, množične in druge organizacije. 24. marca: GAP, direkcija, privatni obrtniki, Odkupno podjetje. 26. marca: Tovarna igrač. 27. marca: Kremen, Okrajni odbor ZVVL Ne pozabite: tekmujemo z vsemi mesti na Dolenjskem! NE GODRNJAJ, IZOGNI SE GNEČI PRED POTOVANJEM KUPI VOZOVNICO V POSLOVALNICI ,,IP!UTT^I!IKA*il V NOVEM MESTU ČAKANJE PRED POSTAJNO BLAGAJNO PA PREPUSTI DRUGIM J OBJAVA Splošno gradbeno podjetje »PIONIRa, Novo mesto, sprejme na delo večje število zidarjev, tesarjev in navadhih delavcev ztat gradnje in ekonomijo. Hrana in stanovanje zagotovljeno, plače| po uredbi. 5 SPREJEMAMO male oglase in objave, — razne zahvale — reklamne oglase — preklice — uradna obvestila — pozive — vabila in obvestila vseh vrst- Uprava Dolenjskega lista ZAPISI: nova telefonska številka ured> ništva in uprave »Dolenjskega lista«: Nova mesto 127.