List izhaja 20. vsakega meseca. Za člane v „2vezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 —; posamezne številke 2 Din. Cena Inseratom: '/48 strani D 5'— vključno davek. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. —Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. =-■ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-- ■ seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. t— Štev. 7. V Ljubljani, 20. julija 1924. Leto XI. OPOMIN. V zadnji (6) številki »Gostilničarja" smo prosili vse, ki bodo po pošti prejeli položnice, naj plačajo 20 Din naročnine, da zamoremo plačati tiskarniške stroške za Vaš list. Od 800 opominjanih je poslalo doslej komaj četrtina dolžno plačilo. Kaj naj rečemo k taki ljubeznivosti — nič; kdor do 20. avgusta ne bo plačal svoje obveznosti, mu ustavimo pošiljanje, dolžno naročnino pa bodemo zahtevali od zadrug, katere so po sklepu lanskega zvezinega občnega zbora zato skrbeti obvezane. Upravnijtvo Vabilo na III. redni občni zbor zadruge gostilničarskih obrti ,za novomeški politični okraj v Novemmestu ki se bo vršil dn£ 10. avgusta 1924 ob pol 2. url popopoldne v gostilniških prostorih podpisanega načelnika v Kan dl ji. DNEVNI RED: 1. Pozdrav. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Letno poročilo o delovanju zadruge. 4. Poročilo o računskem zaključku za 1. 1923. 5. Proračun za tekoče leto in sklepi o njega kritju. 6. a) Sprememba pravil, b) Zvišanje članarine v smislu § 14 pravil. 7. Vpisovanje in oprostitev vajencev v smislu § 11 pravil. 8. Raznoterosti. Ker se list „Gostilničar" pošilja vsem članom zadruge, se posebna vabila ne bodo pošiljala. Kdor brez upravičbe od občnega zbora izostane, se ga lahko po § 24 z. pravil kaznuje. Ako v določenem času ne bo zadostno število navzočih, se bo po 1 urnem čakanju zborovalo in pravomočno sklepalo. Dogovoriti se je o zelo mnogih in važnih zadevah našega stanu, zato se pričakuje prav številne udeležbe. Novo mesto, dne 11. julija 1924. Načelnik: Zurc. Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". Vabilo XI. redni občni zbor Osrednje Zveze gostilničarskih zadrug za Slovenijo ki se vrši v sredo, dne 20. avgusta 1924 ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Fran K a v č i č a v Ljubljani, Karlovška cesta — Privoz št. 4 po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Letno poročilo o delovanju zveze. 4. Poročilo o računskem zaključku za leto 1923. 5. Proračun in njega pokritje. 6. Predlogi za spremembe taksnega zakona oziroma njega pravilnika. 7. Predlogi k osnutku novega obrtnega reda. 8. Raznoterosti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, zato prosimo cenjena zadružna načelstva, da st ~>ijo za zadostno udeležbo. Za vsakih 20 članov zadruge se -ine udeležiti po en delegat občnega zbora. Želeti je, da bi t .e vse zadruge zastopane. Udeležencem je pri tem dana tudi prilika posetiti Ljubljanski velesejem. Ljubljana, dne 25. julija 1924. Franjo Kavčič Anton Cerar predsednik. podpredsednik. Poštnina paviallrana. Naša strokovna šola. Kakor pri vseh drugih obrtih, tako tožijo tudi gostilničarji in kavamarji o pomanjkanju dobrega, uporabnega in izučenega, v vsakem položaju točno zanesljivega osobja. Današnje, zlasti povojno doraslo osobje, nima čuta dolžnosti do stanu, išče dragih zabav in čezmernih dohodkov, kar povzroča pogosto menjavanje delojemalcev. Ako so take in podobne tožbe opravičene — in žal v premnogih slučajih resnične, — se nehote vprašujemo, kaj je vzrok takim opravičenim tožbam in kako bi se dalo to zlo odpraviti? Ali so gostilničarske in kavarn arske stanovske dolžnosti res tako težke, da zahtevajo večjega napora kot v drugih obrtih, ali zahtevajo večjega samozatajeva-nja? Oboje se čestokrat zanika. Pritožuje se pač vsaki stan, težkoče stavi vsaka obrt in učna doba zahteva v vseh strokah podrejenost in vzdržnost. Ako pa prisojamo gostilničarski obrti res nekaj več samozatajevanja, moramo najprej'»upoštevati posebne razmere, v katerih raste in se giblje naš vajenec in v katerih živita gostilničarski in kavar-narski natakar. V gostilno in kavama zahajajo čestokrat ljudje, ki žive potratno in lahkomiselno in razsipavajo denar. Kaj čuda, ako tudi natakarja in mladega neizkušenega vajenca mika uživati in voditi1 tako navidez brezskrbno življenje, ako mu omahuje trdni sklep do učenja in poštenja ter se čuti v svojem poklicu nesrečnega? Vajencu treba1 torej predvsem dveh odličnih, za bodoči izvoljeni stan neob-hodno potrebnih lastnosti: ljubezni do poklica in sposobnosti za izvrševanje obrti. Ljubezen do poklica se ne da niti vcepiti, niti p|riučiti, ona mora biti v va-jenčevi duši že tako krepko dozorela, da lahko prenaša in premaga vse stanovske težave. Vajenec pa vse težave tem lažje premaguje, čim spretnejši je v izvrševanju poklica, čim hitreje si prilagodi ono prijaznost,, usjužnost in izvoljenost, ki so pozneje neobhodno potrebne kreposti gostilničarskega stanu. Kadar je vajenec tudi zvest svojemu gospodarju, varuje njegov ugled in njegovo korist, ako je zanesljiv in molčeč, potem mu vajeniška leta nikdar ne bodo v breme. Že splošna naklonjenost, ki so jo tak vajenec pridobi pri gostih, ga bo veselila in povzdigovala nad vse težave in ' gotovo mu bodo naklonjeni ne le njegovi tovariši in natakarji, ampak tudi gospodar. Usposobljenost za gostilničarski poklic se pridobi le s potrebno izobrazbo. Čeprav stoji na prvem mestu praktična izobrazba, vendar ta danes ne zadostuje, in kakor potrebujejo v drugih obrtih znanja neobhodno potrebnih stranski^ pred- metov: strokovnega risanja, knjigovod- stva itd., tako se mora tudi gostilničarski naraščaj vaditi marsičesa, kar mu bode za praktično izvajanje obrti neobhodno potrebno. Potreba stanovske izobrazbe za gostilničarje je travno tako nujna in velika, kakor pri drugih obrtih; trdimo, da naj bodo gostilničar, kavarnar, hotelir in njegovo prvo osobje jako izobraženo. Ako hočejo biti možje na svojem mestu, morajo pokazati ne le popolno stanovsko, ampak tudi splošno izobrazbo in v tej dosegati ali celo nadkriljevati goste. Čeprav je še dandanes splošno razširjeno mnenje, da gostilničarju ni potrebna kaka posebna predizobrazba, katero mnenje izvira iz dejstva, da se je tej obrti, ki doslej ni zahtevala posebne usposob-ljenostne preizkušnje, posvečalo iz do-bičkaželjnosti v prejšnjih časih več ali manj malo ali celo nič izobraženih ljudi, vendar je tako, mnenje popolnoma napačno in izvira le iz nepoznanja razmer in zahtev tega stanu. Tako sodijo ljudje, ki nimajo pojma, kaj mora gostilničar znati in česa mu je treba. Koliko ljudi mirno trdi, da je znanje čitanja, pisanja in nekaj računstva, v praksi $a mešanje vina z vodo že vse, kar potrebuje gostilničar. Kakšna zmota! Ker se danes potreba temeljite izobrazbe gostilničarjev v obče priznava, si moramo biti na jasnem, katera učna pot in kolika izobrazba je za bodočega gostilničarja najprimernejša? Gotovo tista, ki ga za bodoči stan najbolje usposoblja. Vajenec, ki vstopi po izpolnjenem 14. letu v to obrt, mora imeti že potrebno predizobrazbo: absolvirati mora meščansko šolo ali pa vsaj 3—4 razrede srednje šole. To je minimum — najmanj — kar se zahteva, ako naj uspešno in smotreno sledi strokovnemu pouku. Dandanes pa silijo v to obrt vajenci, ki jih v izobrazbi čestokrat prekašajo kravji pastirji, vajenci, ki znajo komaj za silo podpisati svoje ime, ki stokaje čitajo, ne znajo rešiti najlažjega računa in pravilno napisati kratkega stavka. O koristi knjigovodstva, o umnem kletarstvu, konserviranju živil in najpriprostejših pravilih občevanja z gosti in tujci niti ni misliti. Kakšne gostilničarje, restavrateiije, hotelirje in kavar-narje bi dal tak naraščaj, si lahko mislimo. Čeprav dajeta meščanska in srednja šola, zlasti realka, bodočemu gostilničarju prav dobro predizobrazbo, vendar mu obisk teh šol ne daje strokovne predizo-brazbe. Tako mu more dati le strokovna šola in uvidevnost ter nujna potreba te šole je postala zadnja leta pereče vprašanje že z ozirom na druge obrtne ustanove, ki imajo take šole že mnogo let in katerih koristno in uspešno delovanje priznavajo vsi obrtni stanovi. Res se da manuelna izobrazba in ročnost več ali manj priučiti pri praktičnem izvajanju obrti, toda je še mnogo drugih znanosti in ročnosti, ki se jih bodoči go-stlničar kot natakarski vajenec, kot jedilni ali plačilni natakar med izvajanjem obrti ne more priučiti, ker je z delom obložen in mora prosti čas porabiti za od-počitek. Vse priznanje gre odličnim faktorjem, ki so že pred več leti, ne boječ se truda in ovir, pričeli s praktičnimi kuharskimi in servirnimi tečaji in zadnje leto pospešili ustanovitev strokovne šole za te obrti v Ljubljani in Celju. Toda ustanovitev take šole, pa četudi je najboljša in ustreza vsemi stavljenim zahtevam, ne zadostuje, ako se redno in pridno ne obiskuje. Od rednega in marljivega obiska je vse odvisno; vajenci naj bi v rednem obisku tekmovali; pa tudi učni gospodarji naj bi strokovno šolo krepko podpirali v zavesti, da so nele po zakonu in svoji vesti dolžni skrbeti za strokovno izobrazbo naraščaja s tem, da vajence klub marsikaterim potrebam Jn prilikam redno pošiljajo v to šolo, ampak tudi s polnim prepričanjem, da s tem pripomorejo k dobremu naraščaju in povzdi-gi svoje obrti. Žal nam je vsled bridke izkušnje trditi, da vsi učni gospodarji takoj ob rojstvu te šole nočejo tega uvideti, misleči si: Kakor sem delal jaz, tako in podobno naj pa še naraščaj dela! Ne pomislijo, da so zanje srečni časi bili in da se le težko ali nikdar več ne vrnejo! JCer pomenja pri sedanjem pičlem številu 6 tedenskih učnih ur in pri obilno odmerjenem učivu vsaka zamujena ura za vajenca težko izgubo, morata tako vajenec kakor tudi šef njegov živeti v zavesti, da je šola osnovana njima In povzdi" gi stanu v korist! Le ob taki zavesti bodeta prepričana, da obisk šole ni prislljna, temveč nad vse koristna zahteva; šola in nje ugled prideta do priznanja in uspehi bodo presenetljivo naraščali do popolnosti. Vajenec, obiskajoč to šolo, pa ne. le da jo zna ceniti, ampak naj jo čisla in spoštuje tudi s korektnim In dostojnim vedenjem v šoli in zunaj nje. Prestopajoč šolske predpise in disciplinarni red škoduje sebi, pa tudi gospodarju in ugledu stanu. S končano učno dobo, z rednim obiskom šole in lepim napredkom pa va-jenčevo učenje še ni dovršeno. Kot pomočnik skušaj s časom napredovati, obiskuj pametne in smotrene stanovske prireditve, izobražuj se s pomočjo dobrih strokovnih del in časopisov, potuj in bistro opazuj strokovno delo pri drugih narodih in uči se po možnosti tujih jezikov. Le na ta način postaneš sčasoma prav dober pomočnik in naposled resnično izobražen, samostojen gostilničar, restavra-ter, hotelir ali kavarnair. Išče te sreča, um ti je dan, Našel jo bodeš — če nisi zaspan! —It. Strokovna izjava. Obveščeni smo, da se po nekod gotovi organi vtikajo v gostilničarsko obrt in si dovoljujejo celo v imenu zakona razne šikane in postopanje proti gostilničarjem, katero mora težko obdavčenega obrtnika do skrajnosti razburiti. Čuje se, da si kjer bodi dovoljuje žandarmerija ne znano pod kakim pooblastilom in naročilom iskati 'krivcev gostilničarjev, da imajo previsoke cene pri vinu. Ne glede na to, da nima dotični varnostni organ najmanjšega pojma o kvalitetah in vrstah vina, da niti ne ve sodbe, kaj so navadna kaj so sortna i kaj so spe-cijalna vina. Gre prepotenca teh organov celo tako daleč, da si upa v imenu zakona in državne avtoritete zapečatiti in prepovedati nadaljnje razpečevanje nastavljenega vina. Tako dejanje naravno razburja visoka davčna bremena plačujočega obrtnika in svobodnega državljana do skrajnosti ter moramo proti takemu postopanju naj si bo inspirirano od koderkoli z ogorčenjem protestirati. V prvo ni vino smatrati kot neobhod-no potrebno živilo, v drugo mora vsak gostilničar imeti cene živilom in pijačam vidno nabite, ter je vsakomur na prosto dano si kupiti po javno očiteni ceni pijače ali pa ne. Nadalje je strogo razločevati navadna, sortna in pa specijalna vina, ki so v cenah po 1, 2 do 3 dinarje pri Jitru in tudi več različna. , Potem oddaljenost dotičnega kraja od kraja produkcije radi neizmerne draginje dobavnih oziroma transportnih stroškov in obče vseh komunikacijskih tež-koč s pristojnimi uradi sosebno glede ci-mentiranja posod itd. Pri kalkulaciji cen za prodajanje vina se mora dandanes upoštevati ves položaj, predvsem neznosno podraženje vseh režijskih stroškov, steklene posode, n. pr. velja danes 1 kozarec najslabše vrste D 6.—, litrska steklenica D 20.—, 1 krožnik D 18.—, kar je veljalo nekdaj 6, 16 in 24 krajcarjev. Koliko se te posode ubije, pokrade in sploh uniči, o tem nestrokovnjak nima pojma. Nadomestitev se zamore kriti le s prištevkom na ceno pijačam. V normalnem poteku obrata je 100% povišek na nakupovalno ceno komaj toliko, da zasluži gostilničar kot obrtnik 15 do 20 % za svoje delo, dasi je po zakonu upravičen vzeti si 20 do 25 %. Ta kalkulacija, t. j. 100%" povišek na nakupovalno ceno je mogoč le tistim, ki obratuje v lastnih lokalih, oni' pa, ki morajo plačevati še najemnino, pa s to kalkulacijo ne pridejo na svoj račun. Užitnina, občinske doklade, vedno rastoči davek, nove točilne takse itd. znašajo povprečno 25 %. Režijski stroški, t. j. nakupovalni tro-ški, voznine, napitnine, plače osobju, obraba in izguba oprave, nadomestilo inventarja, posode itd., perilo, razsvetljava, bolniška blagajna, obresti založenega kapitala, izgube pri pivcih, najem’ lokalov itd. znašajo skupno 50 %. Osušitev in kalo pri normalnem hitrem potočenju 3 %, gošča in neporabni odpadek osobito pri lahkih ali novih vinih 5 do 10 %. Koder se toči vino le počasi, se pokaže proti koncu vedno ostanek, ki je neužiten, ter se mora tudi s tem računati. Kdor z vsem tem ne računa, ta ne zasluži niti 10 % meščanskega dobička kot obrtnik za svoje delo. Vsled tega je po okolnostih med nakupno in prodajno ceno šteti do 110 %. Vzemimo le nekdanje predvojne čase, ko se je kupilo vino po 20 krajcarjev in se prodajalo po 40 krajcarjev liter, pa ne pri takih gorostasnih draginjskih okolnostih kot so dandanes. Ni tedaj, če plačamo vino po Kron 24, 26, 28 ali še dražje nobenega vzroka in tudi nobene, možnosti, da bi ga smeli pravzaprav drugače prodajati, kakor po K 48, 52, 516 itd., ker še daleko ne zaslužimo tistega števila kronic, kot smo nekdaj krajcarjev. Zato morajo vsa pravična in objektivno sodeča sodišča spoznati, da gostilničarjev, ki obratujejo v okviru teh kal-kilov, ni povoda tožiti radi navijanja cen, ker niso storili nikakega kaznivega dejanja. , XIII. redni občni zbor »Gostilničarske zadruge v Kranju«. se je vršil v ponedeljek dne 23. VI. 1924. popoldne ob 2. v gostilničarskih prostorih g. Kuralta. Načelnik g. Kuralt otvori občni zbor, konstatira sklepčnost ob udeležb-' 27 članov in pozdravi navzoče. Ker sta pregledovalca računov odsotna, imenuje načelnik mesto njih g. Ant. Križnarja in Frana Juvana. Za zapisnikarja imenuje g. R. Ma-yrja in za overovatelja zapisnika g. Juvana in Šušteršiča. Gospod Gašperlin prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se na predlog g. R. Mayrja odobri. Načelnik g. Kuralt poroča: Poročilo načelstva: Zadruga je imela v preteklem letu precej normalno, običajno delovanje ter je imela 76 poslovnih spisov, 6 odborovih sej, v katerih se je rešilo 21 prošenj. Zadruga in odbor je rešil 11 prošenj ugodno, 10 neugodno, glavarstvo pa je rešilo 11 ugodno, 4 neugodno, ostalo nerešeno, 5 koncesij se je dalo v zakup, 3 so odložili, 1 ugasnila. Vajencev se vpisalo 10, odpustili smo 3. Čla-\ nov šteje zadruga 136 koncem leta, ter je bilo precej izpremembe. Zadruga je vložila prošnjo za podaljšanje letnega Časa ter se je ugodilo, da se je določila policijska ufa na 22 uro, kavarne v poletnem času ob 23. uri, t. j. od 1. aprila do 30. septembra. Zadruga je tudi intervenirala glede šušmarjev, toda vedno le zahteva navedbo prič, da se zamore potem izreči kazen. Blagajnik g. Rici Mayr poda sledeče poročilo: Dohodki v. letu 1923 znašajo . 677.90 D Izdatki v letu 1923 znašajo . 275.— » ostane dohodkov . 402.90 D Splošna bilanca pa je naslednja: Aktiva znaša...................D 1.848.— pasiva (t. j. inkorporacijskb skl. D 314.12 in vajenski skl. Din 139.25; skupno ... D 453.— torej ostane po teh odbitkih zadrugi ...............D 1.395 — v »Mestni hranilnici« je naloženo na knjižico št. 19.752 D 1.648.50 Kot začasni pregledovalec računov g. Križnar predlaga, da se izreče blagajniku absolutorij. Soglasno sprejeto. Na predlog g. Šušteršiča se določi letni prispevek vsakega člana na Din 10. Glede novih taks poroča obširno g. načelnik in ostro ožigosa postopanje merodajnih faktorjev, ki so to neupravičeno breme naložili gostilničarjem. Nato se oglasi g. Križnar, ki je zastopal gostilničarje prbtozadevni komisiji ter omeni, da je bil v Ljubljani popolnoma brez moči. Taksa je bila že vnaprej določena in je bil vsak ugovor brezuspešen. G. Križnar predlaga, da se napravi tozadevni protest potom zveze gostilničarskih zadrug, v katerem se zahteva odpravo te takse. Temu predlogu se pridruži še g. Mayr in g. Kuralt. Soglasno sprejeto. O novem pravilniku poroča g. načelnik: K1 podeljevanju novih koncesij smo dobili nov pravilnik, ki ni prilagoden našemu zadružnemu stališču ter se zadrugo takorekoč ignorira ter gre preko nje ter tudi ni prikladen našim zadružnim pravilom. Po novem pravilniku lahko dobi osebno pravico vsakdo, ne da bi se zadrugo vprašalo, brez kake sposobnosti, torej zakaj smo toliko let delali na zadružnem izobraževalnem strokovnem polju, zakaj potem ustanavljamo šole. Zadruga nadalje tudi nima pravice do rekurza pri podelitvi koncesij. Torej dosedanje pravice smo po tem pravilniku pri podelitvah kon-’ cesij skoro vse izgubili, le pri podelitvi krajevnih pravic smo vprašani, da poda- . mo naše mnenje. Ker je navzoč vladni komisar g. Bavdek, ga g. načelnik naprosi, da poda natančna pojasnila o pravilniku. Isti se odzove in obširno razloži ves pravilnik, kakor tudi odgovarja na razna vprašanja potem, ko se razvije debata. Naposled se sklene, da se zvezi naroči, naj ista napravi potrebne korake za preureditev pravilnika, da ostanejo zadrugi i nadalje vse dosedanje pravice glede podelitve koncesij. Ker se k slučajnostim1 ne oglasi nihče k besedi, zaključi g. Kuralt občni zbor in se pred vsem iskreno zahvali za pojasnila g. vladnemu komisarju. Razglas. Po obvestilu generalne direkcije posrednih davkov z dne 18. junija 1924, št. 27.759, je odločil gospod minister za finance z razpisom dne 7. junija 1924, št. 27.759, o vprašanju ali morajo imeti proizvajalci vina za točenje lastnega pridelka osebno profesionalno pravico kakor tudi pravico za točenje iz tar. post. 62 taksnega zakona, takole: 1.) Vinogradniki, katerim se po predpisih, veljavnih v izvestnih krajih kraljevine, dovoli točenje vina lastnega pridelka, ki pa ne sme trajati več, nego tri mesece, so zavezani, plačati takso iz tar. post. 62 taksnega zakona, ker to izrečno odreja drugi odstavek 4. pripombe k tar. post. 62.; plačati po morajo najnižjo do-tično takso iz te tarifne postavke po številu prebivalcev kraja, kjer točijo. 2.) Če ti vinogradniki ne točijo na leto* več, nego tri mesece, niso zavezani pla" čati takse iz tar. post, 63 taksnega zakona, ker ni to profesijonalno točenje pijač. Če pa se bavijo s točenjem več nego tri mesece v letu, morajo imeti tudi osebno pravico, in če zahteva narava točenja, tudi gostilniško pravico. Točenje lastnega pridelka torej ne sme trajati dalje, nego tri mesece v letu; drugače si mora dotični točitelj pridobiti osebno pravico in, kakršni so pač prostori, kjer toči, tudi krajevno pravico. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 30. junija 1924. Za delegata: Kostanjevec, s. r. Trgovci z vinom in takse. Tarifna postavka 61. taksnega zakona predpisuje takso za gostilniško in kavarniško pravico v določenem poslopju. Pravilnik ministrstva notranjih del k temu zakonu določa v členu 1., d!a mora dobiti poslopje, kjer naj se izvršuje gostilniški ajli kavarniški obrt (gositilna, hotel, kavarna, krčma), krajevno plravico. Niti zakon, niti pravilnik ministra, v čigar področje spada podeljevanje krajevne pravice (za določeno poslopje), ne omenja nikjer, da se zahteva krajevna pravica tudi za trgovine z vinom na debelo. Jasno je torej, da za takšno trgovino krajevne pravice ni treba* ker se vendar ne more prištevati trgovinski obrit k gostilničarskemu (gostilna, hotel, kavarna, krčma). Tarifna postavka 63. taks. zakona zahteva osebno pravico za poklicno (profe-sionelno) izvrševanje gostilničarskega, kavarnarskega obrta, oziroma za poklicno točenje pijač vobče. Pravilnik ministra notranjih del, ki določa poglavje za, podeljevanje osebne pravice, ne omenja nikjer trgovine z vinom na debdlo. Trgovci z vinom na debelo torej ne potrebujejo osebne pravice za poklicno točenje pijač, ki jo podeljujejo obrtne oblasti. Ker so obrtne oblasti vezane na določbe pravilnika ministra notranjih del, ta pravilnik pa ne pozna krajevne pravice In osebne pravice tudi za trgovce z vinom na debelo, je jasno, da od oseb, ki priglasijo izvrševanje trgovine z vinom na debelo, obrtne oblasti ne morejo zahtevati, da plačajo takso za krajevno in osebno pravico po tarifni postavki 61. in 63- taksnega zakona. Pri izvrševanju predpisov o pobiranju taks po tarifni postavki 61. in 63. (za krajevne in osebne pravice) ter po t. p. 62. taksnega zakona (pravica za točenje) pa so v nekaterih konkretnih primerih zahtevale fin. oblasti, da trgovec z vinom na debelo pridobi tudi krajevno in osebno pravico ter plača seveda tozadevno visoko takso. Ta zahteva ima oporo v členu 1. in 2. pravilnika ministrstva financ k preje navedenim tarifnim postavkam, ki predpisuje, da je dati točarinsko pravico šele tedaj, ko se stranka izkaže s krajevno in osebno pravico. Dogajalo se bo, da bo politično ob-lastvo, ki se drži predpisov ministrstva notranjih del, odločilo, da za trgovino z vinom na debelo ni potrebna krajevna in osebna pravica, finančno oblastvo, ki izvršuje pravilnik ministrstva financ, pa bo odreklo izdajo točarinske pravice, ker se stranka ne bo mogla izkazati, da ima krajevno in osebno pravico. Ker je jasno, da obrti trgovine z vinom na debelo, ki se običajno sploh ne izvršuje drugod, kakor v pisarniških ali celo stanovanjskih prostorih ter trgovec dostikrat nima niti lastnih kleti, ni mogoče istovetiti z gostilniškim obrtom, ki se izvršuje v določeni zgradbi, je' zato določba gori omenjenega pravilnika fin. ministrstva, po kateri bi bila potrebna trgovcu z vinom tudi krajevna in osebna pravica, ne samo nasprotna z določbami pravilnika ministrstva notranjih del in zakona o taksah, temveč tudi nesmiselna. Opozarjamo zato one trgovce z vinom1 na debelo, od katerih bi politične oblasti zahtevale, da si pridobe tudi krajevno in osebno pravico, da se takoj pritožijo na ministrstvo notranjih del, oziroma generalno direkcijo posrednih poreza. Raznoterosti. Povlastice na žeijeznicama S H S za posjetioce Velikog Sajma u Pragu. Mini-starstvo Saobračaja kralj. Srba, Hrvata i Slovenaca dozvolilo je na svim jugosla-venskim žeijeznicama posjetiocima Pra-škog velikog Sajma, koji če se držati od 21. do 28. septembra o. g. 50% popusta na voznoj cijeni kao u odlasku, tako i u povratku uz propisnu legitimaciju, koju izdaje uprava velesajma u Pragu. Ova povlastica važi za sve osobne i brze vozove osim Simplon Orient Express. Isto je ministarstvo dozvolilo popust od 50 % od normalne tarife za izložene predmete. Ove povlastice važu od 11. septembra do 8. oktobra 1924. ♦ Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega svojega ukrepa: Počenši z me- secem julijem t. 1. urad plačilnih nalogov, ki znašajo na mesece 30 Din in manj, ne bo več razpošiljal vsak mesec, temveč za tri mesece skupaj tako, da bodo obsegali prihodnji plačilni nalogi mesece julij, avgust in september itd. Gg. delodajalci, ki bi s tem ne bili zadovoljni, se naproša, da to sporoče uradu po dopisnici, sklicujoč se na opr. št. X-9448/24, na kar se jim bo dostavljalo plačilne naloge kakor doslej za vsak mesec posebej. Prodaja piva v originalnih steklenicah za konzum izven poslovnih prostorov in točarinska taksa. — Generalna direkcija posrednih davkov je v nekem konkretnem primeru z razpisom z dne 21. aprila 1924, št. 15.095, nastopno odločila: Prodajalci piva v steklenicah, ki prodajajo pivo v originalnih steklenicah, kakršne dobivajo iz pivovarne ali iz pivovarniške zaloge, niso dolžni plačevati takso po tarifni postavki 62. taksne tarife, ako se steklenice v njihovih poslovnih prostorih ne odpirajo in pivo v teh prostorih ne pije, ampak šele izven posilovnih prostorov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razglaša, da je prijavnice in odjavnice za člane, prijavnice in od-javnice obratov in druge tiskovine, ki so se doslej dobivale le pri njegovih ekspoziturah, oddal v razpečavanje trgovinam, prodajalnam tobaka, zadrugam in občinskim pisarnam tako, da delodajalcem poslej ne bode več treba naročati jih po pošti ali hoditi po več ur daleč ponje, temveč jih bodo lahko dobivali vsak v svojem kraju. Povsod se bodo dobivala tudi potrdila o zaposlenosti obolelih članov in kuverte za poštnine prosto pošiljanje prijav, odjav in službenih dopisov ekspozituram in uradu. Vsa oddajna mesta tiskovin so označena z opozorilnimi tablami. Ako bi v katerem kraju oddaje tiskovin še ne bilo, blagovolijo naj prizadeti na to opozoriti pristojno ekspozituro, ki bode potrebno ukrenila. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n Novo in staro vino, belo haloško lastni pridelek in jabolčnino nudi po ugodni ceni DAVORIN T0MBAHH Št. Vid pri Ptuju I. kranjska tovarna mineralnih voii, sodavice i. t. S. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: ■odavlco, pokalice, naravni malinov in dtronov sok, nadalje Izborne sadne pijače v pat, steklenicah: fagodoveof nektar, krietalno oltronado, jabol-čnl biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! | ZALO GO | VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. tnait gostilničarske zadruge v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 16 posreduje brezplačno m vse slnibo ličofie : v gostilničarskem obrtu : Gospodaril Iz Ljubljane plačajo 25 p, —: z dežele 1 Din. ■ Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I Z A »JJK E oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA. AVGUST AGHOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE inrrinnnnr^nnnDnaaDaaaDaaaaanaaaPDnDDno-^110-0-11-*-11-^^ GOSTILNIČARJI! AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI KTER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI. CENIKI NA RAZPOLAGO I X Veletrgovina z vinom in žganjem LUDOVIK DEKLEVA v Ljubljana — Sp. Siska Celovška cesta št. 76 X —— Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kayarnarjem tvrdko JOSIP PETELINC Sy. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine. Nizka cena. Pošilja po pošti. Točna postrežba. TooarlSi inserirajfe u našem listu! Raznovrstno rudninsko vodo a M tf kakor: Rogaški Tempel vrelec, Styria vrelec. Donati vrelec, Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo, Gubersko Srebernico priporoča A. Šarabon, Ljubljana. Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina. Ceniki na razpolago! 1886 Ustanovljeno leta 1886 s s M u iooo ustanovljeno EL:******** SSSSSSS Z \t emi v Špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namznlmi In buteljskiml vini postreže gostilničarjem najceneje / In najsolldneje tvrdka T. MENCINGER, LJublJma, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste. Vcl.pp.iama za kavo m olektrl Snlm obratom. Zaloga mineralnih vod. Pivovarna „UNI0N“ v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor: marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dobi so tndl tropino In Blodno cimo, U so kot ilvlnska krma solo priporočljive. priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Din Iz dolenjskih, hroalsklh In štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. * H M N M iti Mil liM f« Ml pr E1? pekarija, slaiSHanu in * if kavama $ jjf Stari trg 21 se priporoča sl. občinstvu $3 posebno z dežele | na zajutrk. #s*ssaf*»»ans* SODE vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter soddVskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repiž sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica Stev. 18. Inserirajte u »Gostilničarju' Tomaž Gotz pivovarna in sladarna ===== v Mariboru = V. priporoča svoja sploSno znana in priljubljena visokoodstotna marina in Bock piva v sodih in steklenicah pod najugodnejšimi pogoji, Iranko katerokoli postala v Slovenili. m mnnnm nummmtiojr rrrrTTTDTOnnaHnri^ mrn- n»i NOVO! POZOR! Za izgotqvitev vsakovrstnih ogledal in brušenih kozarcev, kakor tudi za nanovo obložite v že zamazanih ogledal se priporoča „OGLEDALO“, d. z o. z. LJUBLJANA- ŠIŠKA, Kolodvorska c. ISO „c7ribuna“ J. <33.13. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Ceniki se .pošiljajo franko! Im M M M M M Proda se 60 hi dobre transportne vinske posode po zelo primerni ceni. Naslov pove uprava „Gostilničarja*, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16. N KAR NE VES VPRAŠAJ Univerzalni Informativni Biro N »ARGUS^ N Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6 — 25. BEOGRAO N (Pasaž Akademije Nauka.) Oddo se v nojem tinski paviljon no velesejmu. Gostilničar, ki bi se interesiral za točenje v tem paviljonu, naj se nemudoma oglasi pri Osrednji vinarski zadrugi za Jugoslavijo v Ljubljani, Kongresni trg 2. Delniška pivovarna Laško marčno pivo priporoča svoje dvojno marčno pivo temno porter pivo V v v •s v v •s v » e \f V V !* V ^ * V » e V * v •> ^ V •s * V ^ * V V Utemeljeno 1908. god. Utemeljeno 1908. god. Hrvatska središnja vinara Zagreb PODRUMIi Zagreb, Jaška, Križevci, Vršac, Belacrkva. Največe uzorne pivnice i skladlšte odletanlh vina iz avlju vlnogorja Jugoslavije: dalmatinsko, hrvatsko, srijemsko, banatsko, i 11 ut omoriko vino. Fina izbrana vina n bntUJama iz vlastltlh vinograda. V V •> e V s * v * v % A v ^ .• v v v v ^ • v *\p» v M \t V . & E. Skaberne Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šiyane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij fn omnibusov. — Platno za rolete In verande Itd. Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perllno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batistl in ceflrji za 5Podnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega Sifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota. bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd. * < Solidna in točna postrežba. Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem'1. — Odgovorni urednik Avgu&tin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".