Povišanje plač v gospodarskih organizacijah Znano je, da je v gaspodarskih organi-zacijah po-vprečno majhna razlika med p5a-čami za nekvalificirano in kvalificirano de-lo. TolOtšna je, da ne daje nobene pobude za pridob'van.je višjih kvsJifikacij, to pa je ena izmed ovir za povečanja delovne storil-nosbi. Povišanje plač, ki ga določa zvezni družbeni plan za 1. 1957, je usmerjeno pr-vensfcveno v to, da se poveča razpon med plačami za nekvalificirano in kvalificirano delo. V v enakem odstolku povečajo vse ta-rifne postavke. Povišan je samo skupni zne-sek vseh tarifnih postavk za določen odsto-tek, določeno' pa je, da se v tem okviru ugotovijo novi zneski posameznih tarifnih postavk. Tako je bila pr&trgana neposredna vez z dosedanjimi tarifnimi postavkami, go. spodareke organizacije pa so dolžne, da se ob ugotavljanju novih zneskov tarifnih po-stavk čimbolj dosledno ravnajo po tej osnovni liniji — da povečajo razpon v ko-rist tarifnih postavk za kfalificlrano delo. K t«nu jih neposredno zavezujejo tudj raz-lični ,odstotki povišanja ravni — 10 odstot-kov za kvalificirano delo, 5 odstotkov pa za nekvalificirano deio. To povišanje je pra-viloma mogoče uporabiti samo za delovna mesta ustrezajoče sti-okovne izobrazbe. Sa-mo kot izjema je določe-na možaost, da se na račun zneska, ki pripada gospodarski or-ganiz.aciji za povvšanis ravni tariinih po-stavJc delovn:h most enž skuplne strokovne izobrazbe. poviša raven tariinih po&tavk de-lovnih meat druge skupine. Potrebo po taicih izjemah pa morajo pos&bej ocenK; organi. kl sprejemajo pravilnik. Kot naiela, po katerih bl se moraJe rav-nati go&podarsike organizaciie kot predlaga- teljice, pa tudi komisije občinskih ljudskih odborov in sindikalnih organizacij kot ude-ložanci pn sprejemanju tarifnoga pravilnika, bi mogli navesli naslednja: 1. ne »linearno« poviševati vise tarifne postavke za enak od. st&tek; 2. prizada.v&ti si, da se doseže tako razmerje mei>Ue posebno povišanje zneskov tarifnih poitavik (v indiifitriji 'usnja, gume in obutve), to posebno povišanje predvsem uporabiti za povišanje tanfnih postavk tistih delavcev, ki d&lajo v težjih pogojih, torej ne prven-stveno po kvalifiikacijah, ker je bilo to po-višanje rned drugim tudi doloi&no zaoradi težjih delovnih pccgojev. Ce upoštevamo, da bodo gospodareike or-ganizacije določale nove tarifnfe postavk© jn da ne bodo preprosto poviševale dosedanjih z-neakov, bo to verjetno v mnogih. primerih zahtevalo izprerneOTbo tudi v dragem delu tarifnega pravilnika. Tako bo potrebno, da bodo sprejele nov tarifni pravilmik v celotl. Po določbah plana kakor tudi po aavodilu, ki ga je izdal zvezm izvršni svet, so gospo-darske organizacije dolžne, da ob tej pri-ložnosti ugotovijo samo nove zneske tarif-nih postavk, So pa je potrebno, da sprej-mejo nove tarifne pravilnike v celoti, laiiko ocem detovnj kol&ktiv v skladu s svojimi razmeraimi. Spreme.mbe v ostajem deliu tarifnega pra-viinika bodo v zvezi s tem povečanjem ta-rifnih postavk veiinoma potrebne v določ-bah o razdelitvi plač iz dobička, posebno glede dodatnib. tarifaih postavk. Ce se s po-višanje.m tarifnlh postavk za delovna mesta, za katera so bile doslej določene tud; dodat-ne tarifne postavke, doseže nov znesek ta-rifne postavke, Jci je enak ali višji od prejš-njega seštevka tarifne in dodatne tarifne postavk^, ni potrebe, da se še naprej ohTani dodatna tarifn.i postavka za to delovno me-sto. V vsakem primeru ni potrebe, da bi ob-držali dodatne tarifne postavke kot pravilo. T. NAŠA SKUPNOST stran J2. I. 1957 3