List 31.
Za kmetiške kramarje.
Nase „Novicea zmiraj pridno uče, kako naj se polje obdeluje, in veliko izgledov in skušinj na svetlo dajejo, pa tudi rokodelcom mnogo dobrih svetov ponujajo.
Le samo kupčija na kmetih je večidel brez vsega poduka; in vendar je na kmetih dosti kramarjev, kteri, kadar začnejo na svojo roko kupčevati, se še le učiti začnejo. Taki skušajo in poprašujejo, kaj in kako bi prav bilo, pa le redko pravi svet najdejo. Zato bi rad nektere svete in poduke dal, ker sem v kramatstvu že dosti skusil.
Naj pervo začnem od tega, kar se pri kramarii dobiček imenuje.
Vsak drug delavec pravi: „toliko in toliko sem z a-služil", kupčevavec pa pravi: „toliko in toliko imam dobička". Ta beseda meni ni prav všeč, zato, ker vidim, da je veliko ljudi, kteri z besedo „dobičeku ne zastopijo pošteno zasluženega dnarja ali blaga, ampak krivično vkup spravljeni dnar. Zato je že navada, da se kupcom goljufija očita, — al s tem se krivica godi mnogim poštenim kramarjem in štacunarjem.
Kmetiški kramar začne kupčevati brez vsega poduka v kupčii.
Nekteri so tako neumni, kadar začnejo blago kupovati in skupaj nositi, da se ljudem hvalijo, kako so dober kup kupili, in jim tiste kupove povedo, kakor so sami plačali, ali pa v svojo škodo še bolj i kup. Lej kramar! če greš za 100 gold. blaga kupit in ta pot te košta 3 gold., tedaj te kupljeno blago že 103 gold. stane.
Zdaj pa se moreš še prepričati o meri in vagi pri vsaki reči posebej. Vedi, da tudi potlej boš še nekoliko zgubil, kadar boš na drobno prodajal. Ce boš pa pičlo mero dajal, jo boš pa spet kmali staknil. Vse to moraš pregledati pred; potlej boš še le vidil, koliko te blago stane (košta).
Pa to še zadosti ni, — kaj veš, koliko boš zamudil, preden boš to blago prodal in še vsega ne? Skušnja nas uči, da pri vsakem kramarji nekoliko blaga obleži, da ga ne more lahko prodati ali pa saj brez škode ne.
Vsak kupčevavec tudi več ali manj med ljudi raz up a. Je veliko ljudi, kteri znajo plačilo prav dobro obetati, pa blago popred raztergajo kakor ga plačajo. Le raztresi kakih 100 gold. med ljudi, malokdaj boš vse nazaj dobil.
Tudi ti, če si priden kramar! boš kmali dobil blaga na upanje. Pa boš mogel dobro paziti, kdaj bo zadnji čas ga plačati. Tisti pa, kterim si ti zaupal, bodo prav malokrat vedili, da ti moraš blago že plačati; dobrovoljno si dajal svojemu prijatlu, kadar te je prosil za obleko; kadar pa boš ti mogel dnar imeti, boš pa s strahom za njim postopal in mislil in mislil, kako bi ga opomnil za plačilo.
Lej, ljubi moj kramar! tisti dobiček, kteri se ti je od začetka tako velik kazal, ga ti nazadnje prav malo ostane! Ker te je pa tako goljufalo, kje hočeš dobiti, da boš namestil? Ce pa hočeš pri svojih štacunarjih, kadar boš blago naberal, veliko odtergovati in pritiskati, te bodo tudi kmali Biti, in če boš veliko žugal za namečke,   bodo gledali, da
te bodo pri drugem kraji za toliko ujeli. Lej! tudi gospod ni na Dunaji, v Berni ali kjer koli drugod blaga zastonj dobi).
v
Ce si že kje kaj kredita dobil, glej, da ga ne zapraviš; kar moreš, si ga še povišaj.
Plačaj skerbno; če te pa kaj zamede, prosi za poter-pljenje in plačaj kar moreš. Sam za se ne smeš preveč skerbeti, če hočeš, da bodo drugi za te skerbeli.
Nikar ne misli: ker sem kramar, se mi to in to spodobi. Dobro preudari, koliko smeš za svoje potrebe izdati. Da te ne goljufa, kar najpred moreš, naredi si zapisnik, da zapišeš, kar za se potrebuješ; pa zapiši tudi, kar si skupil. Pa moraš dolge skušnje delati, koliko zaslužiš, kadar za 100 gold. prodaš, da ne boš sam sebe z rajteugo goljufal. Večkrat natanko preglej, koliko je tvoja zaloga vredna; kadar boš vse dolgove odrajtal, potlej boš še le vidil, koliko tebi ostaja ali če si si kaj pridobil. Zago-tovljam te, da s tako natanjnčno rajtengo sam s sabo boš več zaslužil kakor pa z vsem drugim trudom.          (Dal. si.)