Celje - skladišče D-Per 582/1980 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva V delih svojih sam živel boš večno... Prišla je vest, da ji nihče ni hotel verjeti. Ko da se je nenadoma ustavil čas, dih, korak, srce. Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije in Predsedstvo SFRJ sta objavila: »Delavskemu razredu, delovnim ljudem, občanom, narodom in narodnostnim Socialistične federativne republike Jugoslavije UMRL JE TOVARIŠ TITO. Dne 4. maja ob 15,05 uri je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce Josipa Broza Tita. Radio in televizija sta prenehala oddajati program in okoli 19. ure sporočila najbolj žalostno vest, ki jo je kdajkoli slišala Titova Jugoslavija. Deževalo je tega nedeljskega majskega popoldneva, kakor da je tudi nebo zajokalo — skupaj z Jugoslavijo. Na cestah so zastale kolone avtomobilov delovnih ljudi, ki so se vračali domov po prvomajskih praznikih. Ljudje dostojanstveno pristopajo drug k drugemu in si v nemi bolečini čvrsto stiskajo roke. Na avtobusnih in železniških postajah je tišina. Pionirji, mladinci, borci in vojaki, delavci in kmetje spuščajo zastave na pol droga. Prekinjeni programi veselja in prvomajske radosti. Titova štafeta mladosti se ustavi v Slunju. Ulice mest postanejo neme. Z ust Jugoslovanov se slišijo najlepše besede, ki jih človek lahko izgovori. To so res besede bolečine, vendar tudi besede moči, ki lahko vzdignejo dušo, besede, ki se ne sramujejo, tudi če jih spremlja vroča solza bolečine, besede, ki se spreminjajo v pesem, tako kot je zape- lo na tisoče ljudi na splitskem stadionu enoglasno edinstveno zaobljubo: »Druže Tito mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo« ... Jugoslavija s ponosno dvignjeno glavo kliče: »Bilo je častno boriti se in živeti s Titom. Jugoslavija bo tudi v bodoče od- ločno stopala po Titovi poti!« Jugoslavija pred vsem svetom zagotavlja, da bo ostala to, kar je bila. Tudi pri nas, v vsakem kolektivu, v vsaki krajevni skupnosti se je učvrstilo spoznanje o veličini dosežkov, ki smo jih dosegli pod Titovim vodstvom. Sprejeli smo veliko obvezo do Tita in do nas samih, da se bomo še bolj kot doslej borili za uresničevanje vseh sprejetih nalog, da bomo branili našo neuvrščenost, našo samostojnost. Čeprav je naša pot jasna in čeprav uživa Jugosavija v svetu spoštovanje vseh naprednih sil, pa vseeno vemo, da še bodo po- (Nadaljevanje s 1. strani) izkušali razrahljati našo enotnost, obrambno sposobnost in vpliv v neuvrščenem gibanju. Še nas bodo skušali prepričati, da je naše mesto v enem od vojaških blokov, v večstrankarskem ali centralističnem sistemu. Napovedujejo naš propad, notranja mednacionalna trenja, v svoje načrte vpregajo našemu sistemu sovražne posameznike. Toda zmotili so se! Jugoslavija danes ni več tisto, kar je bilo 1941. leta. Mi ne priznamo kapitulacije, socialistični in samoupravni sistem ni le politika partije in vlade, postal je del nas vseh, del vsakega Jugoslovana. Zgradili smo učinkovit sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V tem sistemu ima vsak član naše družbe svoje mesto, svoje pravice in naloge. Sposobni smo se postaviti po robu vsaki agresiji, naša moč je v enotnosti in pripravljenosti braniti domovino. Preprečiti moramo, da bi sovražna propaganda našla plodna tla, krepiti moramo zaupanje v naš družbenopolitični sistem, v katerega je vložil tovariš Tito vse svoje delo. Opraviti bomo morali tudi s tistimi, ki jih je stalno potrebno opozarjati, da bi uresničili sprejete zakone ali politične odločitve, ki se izogibajo obveznostim, a so vedno v prvih vrstah, ko je potrebno uveljaviti svoje pravice. To terjajo delavci, ki se zavedajo svojih obveznosti in pravic. Prav ti delavci soustvarjajo vsakodnevne in dolgoročne odločitve. To je sila, ki je ni mogoče odpraviti niti s propagando niti s čemerkoli. Težko bi danes našli delavca, ki bi se sprijaznil s tem, da bi mu odvzeli pravico odločanja o ustvarjanju in delitvi dohodka, da bi mu omejili svobodo izražanja mnenj. Tega se v vsakodnevni praksi ne zavedamo vedno dovolj, zavemo se šele takrat, ko smo priča različnim pritiskom od zunaj. V svetu je bilo nekaj špekulacij na račun nasprotij med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Skušajo zasejati seme razdora ter nas tako oslabiti. Mi vemo, kako se je bratstvo, ta osnovna Titova ideja, kovalo med NOB, vemo, kako smo ga negovali in razvijali, vemo pa tudi, da ga ni mogoče enostavno razbiti! V tujini ne razumejo, da različni objektivni interesi posameznih območij Jugoslavije, ki jih rešujemo z dogovarjanjem, ne predstavljajo mednacionalnih trenj, ampak so del samoupravne prakse, so metoda oblikovanja takšnih rešitev, ki bodo sprejemljivi za vse. V tem času smo priča tudi zaostrenim pogojem gospodarjenja doma in v svetu. Vseh teh problemov se zavedamo, vemo pa tudi to, da jih ne bo rešil nihče drug kot mi sami. Vsak delavec in občan lahko in mora dati na svojem delovnem mestu svoj delež pri tem. Treba bo pretehtati, kaj v tem trenutku zmoremo, čemu se bomo za nekaj časa odpovedali. Pri tem ne gre le za odpovedovanje, s tem si pravzaprav ustvarjamo pogoje za hitrejši in stabilnejši razvoj jutri. S tem, ko ugotavljamo, kje so še problemi, kaj vse še mora- mo storiti, z ničemer ne moremo zmanjšati vseh zgodovinskih dosežkov naše samoupravne graditve. S tem le dokazujemo, da vemo, kaj je naša naloga, kaj moramo storiti. Tako bomo lah- ko rekli, da uresničujemo Titovo in s tem našo pot. V nobenem primeru ne smemo dopustiti, da bi najširša pripravljenost občanov ostala brez odme- va v praksi. Našo ljubezen in spoštovanje do tovariša Tita bomo torej najbolje pokazali s tem, da bomo dosledno uresničevali njegove ideje. S TITOM Tovariša Tita ni več. Ostalo je njegovo delo, ostala je naša socialistična družba, ostali smo vsi mi, zvesti njegovemu delu, njegovi poti. Tito je v nas, v naših srcih. Srca Jugoslovanov, srca naših ljudi govore. Prisluhnimo jim. Jakob KNEZ — Dobje Osupnil sem. Jokal sem kot za svojim očetom. Velik človek je bil in takšen bo ostal v naših srcih. Njegova pot je moja pot — pot vseh nas, njemu v zahvalo za to, kar danes uživamo. Pokazal nam je primer velikega človeka, borca, človeka za naš danes in jutri. Nande BOŽIČ — Planina Danes še ne morem verjeti, da ga ni. Bil je velikan med velikani. Tito bo večno živel med nami. Tito, to smo vsi mi. Fric RADEJ — Planina Bil nam je kot oče. Bil je človek, v katerega smo imeli veliko zaupanje; on je bil tvorec našega danes, naše družbe. Velik je bil, ostane z nami, on je naš, naša je njegova pot. Zinka GRAČNAR — Planina Iz suženjstva si nam priboril srečo in socializem. Umrl si, v naših srcih bije žalost in po licih drsijo solze. Tito, to je naš jutri. Lojzka BUSER — Hotunje Ljudje, ki smo uživali sadove tvojega dela v teh trenutkih neme bolečine z besedami ne moremo izraziti vsega, kar doživljamo in čutimo. Stanko GOBEC — Ponikva Življenje je kratko — dela so večna. Slavko PLEVNIK — Vrbno Bil si največji med velikani. Milena GOLOB Človek živi, dokler živi njegovo delo. C. JOKLIČ Tito, ti si za nas sonce, ki ne bo nikdar zatonilo. Mateja PODJED — novinar Umrl je človek, ki bo večno živel. To so besede, ki jih izrekajo srca vseh nas Jugoslovanov, besede, ki govore, da gremo in bomo šli po poti, ki jo je zastavil. Tito je bil naš in naš ostane. Mesec maj - mesec mladosti Mesec maj je mesec mladosti, zato je tudi mladinska aktivnost v tem mesecu največja, in to predvsem na področju interesnih dejavnosti. Uvod v vse aktivnosti je bil vsekakor sprejem zvezne štafete mladosti, ki je nosila čestitke in pozdrave tovarišu Titu. To leto svoje poti ni končala tako kot običajno, s pesmijo in mladostno razigranostjo 25. maja na stadionu JNA v Beogradu, ko jo je sprejel tov. Tito. Končala jo je prej, v trenutku, ko je umrl velikan naše revolucije in skupno z njim v najbolj žalostnem sprevodu prišla v Beograd. Toda, kot pravi mladina, Tito in njegove ideje živijo dalje. Spet smo praznovali 25. maj, rojstni dan tovariša Tita in dan mladosti. Težko je, ker ga pri tem praznovanju ni bilo več zraven, kljub temu pa smo praznovali dostojanstveno in trdno odločeni, da nadaljujemo izgradnjo našega samoupravnega sistema po začrtani poti. Tudi sprejemi pionirjev v članstvo ZSMS so bili letos še posebno svečano pripravljeni. Novosprejeti mladinci so se že predhodno spoznali z nalogami v mladinski organizaciji in sklenili, da bodo z vestnim delom dokazali pripadnost tej organizaciji. Zavedamo se, da leži na mladini odgovornost za naš skupen boljši jutri, prepričani pa smo, da bomo kos tej nalogi, saj nas vzpodbujajo tudi Titove besede: »Narodu, ki ima takšno mladino, se ni treba bati prihodnosti.« 13. maj - Dan varnosti Najvarnejša je tista država, ki jo brani celotno ljudstvo. To je bila temeljna in vodilna misel idejnega tvorca naše varnostne službe tovariša TITA. Letošnji 13. maj smo počastili v neizmerni žalosti in bolečini za tovarišem TITOM, ki je vse od ustanovitve prvega oddelka za zaščito ljudstva leta 1944 v Drvarju do svoje smrti temu vprašanju posvečal posebno skrb in pozornost. Predlagam, da se njegovemu spominu poklonimo z enominutnim molkom. Tovariša Tita ni več med nami, med nami in v nas samih pa so globoko vkoreninjeni njegovo delo in ideje, to je naše bogastvo, na katerem lahko gradimo vse naše nadaljnje delo. Osnovna zamisel tovariša Tita je danes stvarnost, ki jo potrjujemo na vsakem koraku, sledijo ji delavci na delovnem mestu, dijaki v šoli, kmetje na polju. Trinajsti maj že dolgo ni le dan ustanovitve naše varnostne službe in praznik njenih pripadnikov. To je preprosto dan, ki simbolizira celotno in nenehno delavsko in ljudsko čuječnost nad pridobitvami revolucije in svobodnim, varnim in neoviranim demokratičnim razvojem naše socialistične samoupravne skupnosti. To je dan vsakega delovnega človeka in občana, ki vsak na svojem mestu in po neodtuljivi ustavni pravici in obveznosti aktivno sodeluje v tej budnosti. Pomen neprecenljivih sadov te naše samoorganizirane budnosti lahko nazorno vidimo, če pogledamo, kaj se dogaja okoli nas. Ko v teh burnih časih večina držav, obremenjena z velikimi družbenimi protislovji in vretjem, s pogostimi spopadi, nemiri in terorizmom, išče rešitve za vse bolj pereče probleme ohranjanja notranje politične stabilnosti in legalnih institucij sistema, reda in miru, pri nas takš- nih skrbi nimamo. V socialistični samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji jih že dolgo nimamo več. Nismo se zaprli pred ostalim svetom in nismo z diktatom skušali odpraviti resničnih družbenih protislovij. Nasprotno, sodimo v tisti krog držav, katerih meje so povsem odprte tako za lastne državljane kot za ves svet, tako za pretok vseh idej napredka in dosežkov znanosti, kulture in tehnologije kot tudi za menjavo blaga, za vzpostavitev vsestranskega sodelovanja in prijateljskih odnosov in sporazumevanja na podlagi popolne enakopravnosti in vzajemnih koristi. Naša socialistična samoupravna družba pa ni družba brez konfliktov. Še vedno imamo notranja protislovja, predvsem tista podedovana, ki stopnjujejo negativne pojave našega razvoja, od tehnokratskih in birokratskih odporov in teženj do različnih oblik nevestnega dela in poslovanja, gospodarskega in družbenega kriminala, kar vse gre v prid rušilnim dejavnosti ostankov razrednega sovražnika. Niti najhujše težave in pritiski nas za trenutek ne morejo odtegniti od naše začrtane poti, ki jo lahko odkrito imenujemo Titova pot. Ta naša pot ie jasna in preprosta: varnost in s tem splošno stabilnost utrjujemo s širjenjem in krepitvijo človekovih pravic in svoboščin. S poglabljanjem in utrjevanjem novih svoboščin in pravic na vseh področjih človekovega življenja skušamo postaviti popolno in dosledno vladavino delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov, predvsem pa zgraditvi takšne družbeno-eko-nomske in politične odnose, v katerih bomo vsa protislovja in kopico različnih samoupravnih interesov reševali z družbenim dogovarjanjem in samouprav, nim sporazumevanjem. S poglabljanjem in utrjeva. njem novih pravic tudi na po dročiu obrambe in varnosti smo povečali našo obrambno in varnostno moč in učinkovitost, saj ie to pravica in naloga vseh občanov in delovnih ljudi. Zato moramo splošni pripravljenosti danes še bolj kot kdajkoli posvečati na j več j o pozornost v vseh delih družbe in pri tem upoštevati, da sovražniki socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije niti za trenutek ne mirujejo in da nas sedanji neugodni zaskrbljujoči razvoj mednarodnih odnosov v svetu sili. da moramo biti nenehno budni in pripravljeni braniti pridobitve revolucije in varnost njihovega poglabljanja in razvoja. Tako bomo nadaljevali Titovo pot, tako bomo ohranjali pot, ki smo jo začrtali pod Titovim vodstvom. Tovarišice in tovariši! Dovolite mi, da vas ob tej priliki vse prisotne prisrčno pozdravim in vam zaželim dobrodošlico v naši sredini, v občini Šentjur. Za vse tiste, ki našo občino slabše poznate, naj navedem nekaj predstavitvenih podatkov. Po površini zavzema 240 km2 v glavnem hribovitih predelov Kozjanskega, ki v severnem delu prehaja v nižji in gričevnat svet. Polovico površin naše občine pokrivajo gozdovi, zato so se ljudje na tem področju že od nekdaj ukvarjali s sečnjo in prodajo lesa. Na osnovi tega se je kot prva v občini razvila lesna industrija, ki danes sprejema lesno maso iz celotnega področja Slovenije, deloma pa tudi drugih republik in uvoza. Največ zaposlenih je v kovinsko predelovalni industriji — tovarni Alpos, ki izdeluje razne vrste šivnih cevi, šolsko pohištvo, gostinsko in trgovsko opremo. Kot prva v Jugoslaviji je bila ustanovljena pogodbena organizacija združenega dela »Tajfun« na Planini, ki proizvaja kmetijske stroje, zaposluje pa okrog 100 delavcev. Ostale pomembnejše organizacije so še Kmetijski kombinat, ki s svojimi predelovalnimi TOZD odkupuje oziroma predeluje proizvodne viške individualnih kmetijskih proizvajalcev. Na področju naše občine ima vsaj 1000 kmetij pogoje, da postanejo zaščitene in pogoje za usmerjeno kmetijsko proizvodnjo. Nadalje imamo še dislocirane TOZD oziroma obrate celjskih delovnih organizacij MODA, Elegant, Žična in Aero. V teh delovnih organizacijah, v trgovini, gostinstvu in v družbenih dejavnostih v občini je zaposlenih okrog 3000 delavcev, od tega je 180 zaposlenih pri nosilcih obrti, ki jih je v naši občini 215. 2200 delavcev pa se dnevno vozi na delo izven naše občine, največ seveda v Celje. Tako imamo od skupnega števila prebivalcev 18.400 zaposlenih 28 %. Ko se primerjamo z drugimi slovenskimi občinami glede na razne ekonomske kazalce razvitosti, se običajno razvrščamo na sam konec seznama. Vzroki za takšno stanje so predvsem v tem, da so se do nedavnega ljudje iz naših krajev odseljevali, s tem pa so odhajali tudi nujno potrebni kadri, na katerih bi bilo mogoče graditi razvoj. Razmere se v zadnjem času spreminjajo, saj tudi v naših krajih (Nadaljevanje s 3. strani) vlagamo velike napore v razvoj infrasturkture, gradnjo stanovanj in zagotavljanju drugih primarnih življenjskih pogojev, kar vse prispeva k temu, da ljudje ostajajo doma in ne beležimo več upadanja števila prebivalcev. To je le nekaj najosnovnejših podatkov o naši družbenopolitični skupnosti, ki je danes vaš gostitelj, ja z pa vam v njenem imenu še enkrat izrekam dobrodošlico in čestitam ob dnevu varnosti. Izkoristil bi to priložnost, da v imenu komiteja za SLO in DS podelim priznanja »13. maj« najbolj prizadevnim in ustvarjalnim posameznikom in organizacijam na področju podružblja-nja varnosti in družbene samozaščite. Ves čas njegovega dela je bil aktiven tudi v okviru družbenopolitičnih organizacij v občini. Zaradi njegove prizadevnosti pri delu, uspešnosti in vsestranske politične aktivnosti mu je bila nedavno zaupana naloga pomočnika komandirja v Slov. Konjicah. Prepričam smo, da bo tudi v novi sredini nadaljeval z aktivnim delom pri po-družbljanju varnosti. Vsem dobitnikom priznanj v imenu komiteja za SLO in DS čestitam z željo, da bi vaše izkušnje in ustvarjalne napore tudi v bodoče namenili ustvarjanju pogojev, v katerih bo občan ob pomoči strokovnih služb skrbel za svojo varnost, za čuvanje družbenih sredstev ter za ohranjanje pridobitev socialistične revolucije. 13. MAJ — DAN VARNOSTI ŠPORTNA TEKMOVANJA V počasitev dneva varnosti je bilo v Šentjurju poleg drugih manifestacij športno tekmovanje pripadnikov milice in uprave javne varnosti. Gostitelj teh športnih prireditev je bila Postaja milice Šentjur pri Celju. Tekmovali so v streljanju z malokalibrsko pištolo, kegljanju in šahu. Tekmovanja so se udeležile ekipe Šentjurja, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah in ekipe iz sosednje Socialistične republike Hrvatske: Krapine, Pregrada, Klanjec in Kumrovec. Tekmovanje je potekalo v duhu prijateljstva in športnega u-žitka. Doseženi rezultati govorijo o dobri pripravljenosti tekmovalcev — pripadnikov naših varnostnih organov. V streljanju z malokalibrsko pištolo je zmagala ekipa Slov. Konjic s 510 krogi, druga je bila ekipa SUP Krapina s 496 krogi in tretja ekipa SUP Klanjec s 487 krogi. Posamezni izidi: 1. SORŠAK Stane — Slov. Bistrica 184 krogov (možnih 200 krogov) 2. LOJEN Ivo — Slov. Konjice 3. FELDIN Milan 182 krogov — Šmarje 175 krogov KEGLJANJE ekipno: 1. Šentjur 559 2. Šmarje 512 3. Slov. Bistrica 510 posamezno: L FLISAR Janez, Šentjur 202 2. ŽIVICNJAK Josip — SUP Pregrada 3. CVRTILA Martin 190 — Krapina 189 ŠAH 1. SUP Pregrada 10 točk 2. Šentjur 8,5 točk 3. Slov. Bistrica 7 točk To prijateljsko srečanje se je končalo ob slivniškem jezeru, kjer so bili objavljeni rezultati tekmovanja in podeljena priznanja najboljšim. OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve občine Šentjur pri Celju je začel deliti enotne matične številke občanov. Številke je določil Zavod za statistiko SR Slovenije v Ljubljani na podlagi zakona o uvedbi enotne matične številke občanov (Uradni list SFRJ, št. 58/76). Vsak občan bo prejel po pošti obvestilo o določitvi enotne matične številke, na katerem bo vpisana številka, ki je sestavljena iz trinajstih številk. Občani, to obvestilo boste potrebovali za urejanje osebnih zadev, zato ga čuvajte! Oddelek za notranje zadeve SO ŠENTJUR KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR PRI CELJU n. sol. o. TOZD TRANSPORT razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: 1. skupinovodja ključavničarjev 2. varilca Poleg splošnih pogojev za sprejem v delovno razmerje zahtevamo še naslednje pogoje: pod 1. poklicna šola za ključavničarja, 3 leta delovnih izkušenj pod 2. šola za varilce, 2 leti delovnih izkušenj. Pismene prijave pošljite na naslov: Kmetijski kombinat Šentjur — kadrovska služba. JUNIJ 1980 1. 6. 1980 ob 18. uri, SUPER IN-FRAMEN — Hong Kong film. Režija: Hau Shan. Igrajo: Li Hsui-hsien, Wang Hsien, Yuan Man-tzu. 7. 6. 1980 ob 20. uri, 8. 6. 1980 ob 18. uri SMRTNONOSNO CVETJE — italijanski film — srhljivka. 8. 6. 1980 ob 10. uri matineja ameriške risanke Walt Disney TOM IN JERRY, NAJBOLJŠA PRIJATELJA. 14. 6. 1980 ob 20. uri, 15. 6. 1980 ob 18. uri ZBOGOM, MOJ LJUBLJENI, ameriški kriminalni film. Režija: Dick Richards. Igrajo: Robert Mit-chum, Charlotte Rampling, John Ireland. 21. 6. 1980 ob 20. uri, 22. 6. 1980 ob 18. uri, VOJNA ZVEZD — ameriški fantazijski film. Režija: George Lucas. Igrajo: Mark Hamill, Peter Cushig, Alee Guinness. 28. 6. 1980 ob 20. uri, 29. 6. 1980 ob 18. uri UVAJANJE V LJUBEZEN — kanadski ljubezenski film. Režija: Denis He-roux. Igrajo: Chantal Renaud, Danielle Quimet. Priznanja »13. « Komite je pri oblikovanju predloga za letošnje dobitnike priznanj izhajal iz ugotovitve, da sta varnost in družbena samozaščita vedno bolj uveljavljeni sestavini našega dela in življenja. Pri tem uveljavljanju so imeli pomembno mesto tisti posamezniki in organizacije, ki so s svojimi aktivnim delom in prizadevanji prispevali k oblikovanju varnostnih načrtov, k usposabljanju pripadnikov narodne zaščite, k splošnemu izobraževanju, k strokovnemu usposabljanju različnih enot CZ, tisti, ki so se v praksi izkazali pri preprečevanju ali odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Med takšnimi posamezniki in organizacijami je komite za SLO in DS izbral naslednje dobitnike priznanj: 1. Gasilsko reševalna enota CZ v KS Šentjur — center Ta enota, sestavljena iz obveznikov civilne zaščite, med katerimi je tudi veliko članov gasilskega društva, je uspešno sodelovala na vseh vajah in manife-stativnih nastopih. Je strokovno dobro pripravljena ter tehnično opremljena do takšne mere, da lahko uspešno posreduje ob vsaki gasilsko reševalni akciji v svoji krajevni skupnosti, pa tudi izven nje. Ta enota je prvič uspešno nastopila ob katastrofalnem potresu leta 1974. Ob tej priliki je pomagala prizadetim občanom pri začasni usposobitvi poškodovanih objektov za bivanje. Posebno se je enota zavzela za preprečevanje materialne škode ob gozdnem požaru na Resevni ter pri reševanju materialnih dobrin ob lanskem neurju s točo. To priznanje naj pomeni novo spodbudo za vsestransko u-sposodobitev enote, za njeno posredovanje povsod, kjer bo to potrebno, ter za stalno krepitev zavesti med ljudmi, da je vsak občan dolžan po svojih močeh prispevati k preprečevanju ali odpravljanju materialne škode, k zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja. 2. ZUPANČIČ Bogomir Kljub odgovornim nalogam pri vodenju Postaje milice je posvetil veliko pozornosti po-družbljanju varnosti oziroma družbene samozaščite. V času, ko so se ta spoznanja v praksi šele uveljavljala, si je vztrajno prizadeval, da bi postala skrb za varnost stvar vsakega posameznika, vsake krajevne skup- nosti, vsake temeljne organizacije. Z uveljavljanjem varnostnih okolišev ter povezovanja vodij teh okolišev z različnimi organi in posamezniki v KS in TOZD je praktično odpravljeno pojmovanje, da so za zagotavljanje varnosti zadolženi le delavci milice in drugi strokovni organi. Vedno več je medsebojnega sodelovanja, strokovne pomoči itd. Tako zastavljeno delo je brez dvoma garancija, da se bo varnostna kultura še bolj okrepila ter da bo postala družbena samozaščita sestavni del življenja in dela vseh občanov. Tovariš Zupančič pa je aktivno deloval v okviru sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu, zlasti pa si je prizadeval pri strokovnem usposabljanju pripadnikov Narodne zaščite ter s tem prispeval k njihovi usposobljenosti. 3. GORJUP Vlado Tovariš Vlado Gorjup že dalj časa opravlja odgovorna strokovna dela na področju splošnega ljudskega odpora. Kljub obilici nalog pa je vedno našel čas, da je vsestransko pomagal pri razvijanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite tako na ravni občine kot v svoji krajevni skupnosti Ponikva. Njegove bogate izkušnje in znanje so prispevale k temu, da smo lahko našo aktivnost u-smerjali v smislu podružbljanja obrambnih in varnostnih aktivnosti, pomagal je iskati najučinkovitejše strokovne in organizacijske rešitve, v krajevni skupnosti pa dela tudi pri vseh konkretnih aktivnostih na področju SLO in DS. Pomembno je tudi njegovo predavateljsko delo, pa naj gre za usposabljanje rezervnih starešin ali pa občanov nasploh. Želimo, da bi s svojimi bogatimi izkušnjami tudi v bodoče pomagal pri razvijanju družbene samozaščite oziroma varnosti s ciljem, da postanejo občani še bolj kot do sedaj nosilci čuvanja pridobitev naše samoupravne družbe. 4. MLAČNIK Edvard Kot delavec Postaje milice si je tovariš Mlačnik aktivno prizadeval, da bi se v zagotavljanju varnosti in zakonitosti vključili tudi organi KS in TOZD oziroma vsi občani. V tem smislu je deloval tudi kot vodja varnostnega okoliša ter ob tem dajal strokovno pomoč pri oblikovanju varnostnih ocen in načrtov. Vlak bratstva in enotnosti V Sloveniji praznujemo 8. junij kot dan izgnancev. Tega dne se spominjamo tistih mračnih dni iz narodnoosvobodilnega boja, ko je Hitler začel uresničevati svoj nečloveški odnos in izseljevati zavedne Slovence in njihove družine. Mnogi Slovenci so bili izgnani izven svoje ožje domovine, pregnani v Srbijo, Hrvatsko, Bosno. Toda izgnani Slovenci niso prišli med tujce. Čeprav so se prvič srečali s svojimi bratskimi narodi, so se med njimi stkale trdne vezi prijateljstva, skovala sta se prava bratstvo in enotnost, največji vrednoti našega narodnoosvobodilnega boja pod vodstvom tovariša Tita. To bratstvo ni bilo nikoli skaljeno — nasprotno, vsako leto postaja trdnejše. Svoj izraz dobiva danes v »vlaku bratstva in enotnosti« in v navezovanju mnogih konkretnih oblik sodelovanja med občinami in krajevnimi skupnostmi. Leta 1961 je proti Srbiji znova odpeljal »vlak bratstva in enotnosti«. V njem so bili skorajda isti udeleženci kot v prvem vlaku pred dvajsetimi leti, vendar s to razliko, da so bili nekdanji pregnanci svobodni ljudje, ki so se peljali na obisk k svojim bratom in sestram, na obisk v kraje, kjer je hotel Hitler, da bi za njimi izginila vsa- ka sled. Od tega leta vozi vlak »bratstva in enotnosti« vsako leto izmenoma v drugo smer. Enkrat pelje nekdanje pregnance v Srbijo, drugič njihove gostitelje v Slovenijo. Sedaj po tolikih letih so se niti prijateljstva prenesle od nekdanjih gostiteljev in izgnancev tudi na njihove potomce, vendar so ta srečanja tudi danes prav tako prisrčna, ganljiva, bratska, kot so bila v tistih grozovitih letih naše pol pretekle zgodovine. Letos bo »vlak bratstva in enotnosti spet pripeljal v Slovenijo. V našo republiko bo prispel 5. junija, udeleženci pa bodo ostali gostje do 8. junija. Tudi v občini Šentjur se skrbno pripravljamo na sprejem nekdanjih gostiteljev in njihovih potomcev. V okviru občinskih družbenopolitičnih organizacij je bil v ta namen formiran poseben koordinacijski odbor. Vlak bo pripeljal v Slovenijo nad 900 udeležencev, v Šentjur pa bo prišlo približno 25 udeležencev iz različnih občin Srbije. Gostitelje pregnancev iz naše občine bomo nadvse toplo pozdravili že v Celju. Od tam jih bomo peljali v Šentjur, kjer bo v novem centru Šentjurja slovesen sprejem, nato pa bodo odšli s svojimi gostitelji na domove. Naslednji dan bodo gostje pri gostiteljih na njihovih domovih, delegacijo pobratene občine iz Požege pa bodo sprejeli predstavniki občinskih DPO in SOb. Skupno bodo ocenili rezultate medsebojnega sodelovanja v preteklem obdobju in se dogovorili o tesnejšem sodelovanju v naprej. Udeleženci »vlaka bratstva in enotnosti« bodo v času bivanja v občini obiskali nekatere delovne organizacije, krajevne skupnosti, zanje bo organizirano tovariško srečanje ob slivniškem jezeru itd., skratka seznanili se bodo z zgodovinskimi in drugimi značilnostmi občine. Delovni ljudje in občani bodo ponovno dokazali svoje spoštovanje in ljubezen do gostov in jih bodo sprejeli odprtih src prav tako, kot so oni sprejeli Slovence pred leti. Tako bodo ponovno dokazali, da se zavzemajo za utrjevanje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, ki sta se oblikovala v težkih dneh NOB in v socialistični revoluciji. Priznanja OF 1980 1. Jože ČEH za dolgoletno in vestno delo na področju socialnega skrbstva Poznamo ga kot aktivista na različnih področjih zdravstva in sociale v okviru KS in občine. Vedno je našel čas in primerno besedo za občana, bodisi na delovnem mestu kot pri vključevanju v družbeno življenje. S svojim dolgoletnim in vestnim delom je nenehno dokazoval pripadnost socialistični stvarnosti in je vse naloge odgovorno uresničeval. Na področju socialnega skrbstva je opravljal vrsto nalog in bil med drugim tudi predsednik sveta za zdravstvo in socialna vprašanja pri skupščini občine. Sedaj opravlja funkcijo predsednika izvršnega odbora skupnosti socialnega skrbstva v občini in je član republiškega iz-vprašanja pri skupščini občine, nega skrbstva kot delegat več občin. 2. Vinko MARTINČIČ za dolgoletno delo v SZDL Svojo pripadnost in privrženost revoluciji in domovini je tovariš Martinčič dokazal že z odločitvijo, ko se jer vključil v NOB in socialistično revolucijo. Po osvoboditvi se je takoj vključil kot aktivist v družbenopolitično delo na terenu, kjer je deloval in deluje še danes. Tovariš Martinčič je bil aktivist, ki je v vsakem trenutku pripravljen žrtvovati svoj prosti čas za opravljanje vsakovrstnih družbenopolitičnih in samoupravnih nalog. Njegova aktivnost je močno povezana z rezultati dela vaškega odbora SZDL, katerega predsednik je. Poleg tega pa opravlja vrsto drugih zadolžitev in nalog v okviru vaške skupnosti in KS ter jih vestno in odgovorno izvršuje. Vključen je v delo sveta krajevne skupnosti, je poverjenik ZB, opravlja odgovorne naloge na področju SLO in DS in druge pomembne naloge v KS. 3. Marjan SKALE za aktivno delo v KO SZDL in KS Tovariša Marjana Skaleta poznamo kot aktivnega družbenopolitičnega delavca, ki se je v vsakem trenutku pripravljen žrtvovati, vključiti v razreševanje najrazličnejših nalog v okviru samoupravnega in družbenopolitičnega dela KS. Z vso odgovornostjo in zave-stnostjo sprejema in izvršuje vse naloge, ki mu jih družba postavlja. Bil je predsednik KO SZDL, sekretar 00 ZK v KS itd. Sedaj opravlja odgovorne naloge na področju SLO in DS v KS,- je predsednik občinske strelske zveze ter opravlja še druge naloge v okviru KS. Prepričani smo, da mu bo to priznanje pomenilo kot vzpodbudo za nadaljnjo aktivnost. 4. Alojz PERC za aktivno delo v KO SZDL in KS Tovariš Perc že ves čas aktivno dela v KS, prevzema konkretne delovne zadolžitve in jih tudi vestno in odgovorno izvaja. S svojim delom je prispeval pomemben delež k uspehu KS, prav tako pa je velik njegov prispevek pri delovanju DPO in društev v kraju, kjer živi. Tovariš Perc je vodja delegacije za DPS, predsednik poravnalnega sveta v KS, član IO SZDL in je vseskozi sredi dogajanj, skratka nikjer ni odrekel svoje pomoči in pripravljenosti za razreševanje družbenih vprašanj. 5. PROSVETNO DRUŠTVO »ZARJA« ŠENTVID PRI PLANINI za vztrajno dolgoletno delo Ljubljanska banka, Splošna banka Celje, odpira nove poslovne prostore v občini Šentjur. Najrazličnejše akcije, širjenje in modernizacija poslovne mreže, prilagajanje delovnega časa občanom ter najrazličnejše propagandne akcije imajo svoj cilj v aktiviranju sredstev občanov in so izrednega pomena za krepitev kreditne zmogljivosti banke, ki je pogoj za uspešno izvajanje nalog s področja investicij, likvidnosti gospodarstva in monetarno-kreditne politike. na področju kulturnega življenja Prosvetno društvo »Zarja« Šentvid pri Planini organizira in skrbi za kulturno dejavnost v svojem kraju kljub temu da za svoje delo nima ustreznih pogojev. Z glasbeno in dramsko dejavnostjo člani društva skrbijo za pestro kulturno življenje tako Šentvida kot drugih okoliških krajev. Poleg kulturnega življenja pa so se člani prosvetnega društva od samega začetka požrtvovalno vključevali v izgradnjo kulturnega doma v kraju, kjer so poleg zbiranja materialnih sredstev žrtvovali mnogo prostovoljnega dela. Zaradi takšne kulturne in druge dejavnosti prosvetnega društva se je žirija pri OK SZDL odločila, da mu podeli priznanje. Čeprav smo posvetili zbiranju sredstev občanov veliko pozornost, pa nismo pozabili na izboljšanje bančnega servisa, na odpiranje novih in modernizacijo starih poslovnih enot, na prilagajanje delovnega časa potrebam občanov in tako skušali na najboljši način čim bolj približati bančni servis občanom. Vsi ti napori pa se kažejo v stanju sredstev prebivalstva in tako znašajo zbrana sredstva prebi- ./© ljubljanska banka (Nadaljevanje s 5. strani) valstva na področju občine Šentjur preko 84 milijonov din. V stanju sredstev prebivalstva ima naj večji delež izplačevanje osebnih dohodkov preko banke, kamor je na področju občine Šentjur vključenih preko 3.000 zaposlenih. Zelo pomembne so tudi akcije odpiranja tekočih računov, nakazovanje pokojnin in štipendij preko hranilnih knjižic in mladinsko varčevanje, kateremu Ljubljanska banka posveča veliko pozornost. Tako zbrana sredstva prebivalstva vrača banka v obliki kreditov gospodarstvu in občanom in sicer preko potrošniških kreditov, kreditov obrtnikom in kreditov za stanovanjsko izgradnjo. Stanje kreditov danih občanom znaša preko 54 milijonov dinarjev. Poslovni prostori Ljubljanske banke v Šentjurju se nahajajo v sklopu poslovnih objektov v novem trgovskem središču in merijo 223 m* 2. Izgradnja objekta (od soglasij do komunalnih prispekov, na- bavljena oprema) je stala 4,95 milijona dinarjev. V poslovnem prostoru bo 21 delovnih mest, delovni čas za stranke pa se razširja na poslovanje preko celega dneva. Banka se v polni meri zaveda moralnih lastnosti varčevanja, ki se ne sme omejiti le na aktivnost občana. Pomen varčevanja ter njene naloge in cilje moramo poudarjati vseskozi, tako da bo postalo smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter varčevanje sestavni del našega gospodarjenja in življenja, kar naj ustvarja trajno podlago za hitrejšo in stabilno rast proizvodnje, dohodka in družbenega standarda. Z resolucijami o družbeno ekonomskem razvoju smo pojem varčevanja vgradili v vse oblike in faze družbenega razvoja in s tem bo postalo varčevanje del načina življenja in obnašanja posameznika in družbe. S tem namenom pa tudi odpiramo nove poslovne prostore Ljubljanske banke, Splošne banke Celje, v občini Šentjur. RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ IN UČNIH MEST TER ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1980 — 1981 Z namenom, da o razpisanih A. KADROVSKE ŠTIPENDIJE Kadrovske štipendije razpisujejo delovne organizacije oziroma skupnosti in zasebni obrtniki za kritje lastnih potreb po delavcih. Tako so za šolsko leto 1980 — 1981 razpisane kadrovske štipendije za naslednje poklice: (glej prilogo 1). Kandidati naj vse vloge na- štipendijah in učnih mestih obvestimo slehernega učenca in njegove starše, je pred vami po-poljen in dokončen razpis kadrovskih štipendij in učnih mest ter razpis štipedij iz združenih sredstev za šolsko leto 1980 — 1981. slovijo na kadrovsko službo delovne organizacije oz. skupnosti ali na naslov zasebnega obrtnika v roku 15 dni od dneva objave razpisa in naj vsebujejo: — lastno-ročno napisano proš- — izpolnjen obrazec DZS 1,65 (prošnja za štipendijo); — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov. KADROVSKE ŠTIPENDIJE IN UČNA MESTA Štev. Naziv delovne organizacije, oz. Pokhc štip. skup., ki razpisuje štipendijo AVTOLIČAR 2 2 AVTOMEHANIK 2 2 AVTOKLEPAR 2 AVTOELEKTRIČAR 1 BRUSILEC 3 ČEVLJAR 2 ELEKTROINSTALATER 1 ELEKTR. OBRATOVALNI 1 FINOMEHANIK 1 FRIZER 2 KAMNOSEK 1 KLJUČAVNIČAR 3 LESOSTRUGAR 2 MESAR-KLAVNIČAR 2 MIZAR 6 2 Kmetijski kombinat Šentjur KOROŠEC Ivan, Ul. Kozjanskega odreda 18, Šentjur Kmetijski kombinat Šentjur PREVOLNIK Andrej, Ul. Kozjanskega odreda 18, Šentjur Kmetijski kombinat Šentjur Kmetijski kombinat Šentjur POZD ORODJE-OPREMA Šentjur TOLO Šentjur KOŽELJ Anton, ml.. Ljubljanska 26, Šentjur BOHOR Šentjur TOLO Šentjur JANEŽIČ Ivan, Šentjur PEVEC Martin, Ipavčeva 33, Šentjur ALPOS Šentjur HORVAT Zdenko, Malgajeva, Šentjur Kmetijski kombinat Šentjur BOHOR Šentjur TOVORNIK Milan, Črnolica 11, Šentjur OSET Albin, Črnolica 18, Šentjur ORODJAR 2 PRODAJALEC 10 3 PRODAJALEC-MESAR 1 1 RESKALEC 2 STROJNI KLJUČAVNIČAR 1 2 4 STRUGAR 5 3 ZIDAR 2 1 2 ŠTIPENDIJE: KMETOVALCI 5 ČEVLJARSKI TEHNIK 2 EKONOMSKI TEHNIK 2 STROJNI TEHNIK 1 LESARSKI TEHNIK 1 DIPL. EKONOMIST 1 DIPL. ARHITEKT 3 ŠRAML Franc, Čnolica 2, Šentjur MERX Šentjur Kmetijski kombinat Šentjur Kmetijski kombinat Šentjur MERX Šentjur POZD ORODJE-OPREMA Šentjur ARTNAK Vinko, Nova vas, Šentjur BOHOR Šentjur TAJFUN Planina POZD ORODJE-OPREMA Šentjur TAJFUN Planina BANOVŠEK Jože, Laze 13, Dramlje BERLOŽNIK Zdenko, strojno ometavanje zidov, Proseniško 38 MASTNAK Jože, strojno ometavanje zidov, Proseniško 38 Kmetijski kombinat Šentjur TOLO Šentjur LJUBLJANSKA BANKA Šentjur TAJFUN Planina BOHOR Šentjur TAJFUN Planina ALPOS Šentjur B. ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV: Izvrnši svet skupščine občine Šentjur pri Celju je na svoji seji dne 29. 4. 1980 sprejel sklep, da bodo imeli prednost pri dodelitvi štipendij iz združenih sredstev v šolskem letu 1980/81 kandidati, ki se bodo odločili za šolanje v eni od naslednjih usmeritev: I. — KMETIJSTVO (za poklice na vseh stopnjah); — ŽIVILSKA (za poklice: klav-ničar, predelovalec mesa, me-sar-prodaj alee) ; — KEMIJSKA (za poklice: kemijski laborant, plastikar, kemijski procesničar, kemijski tehnik, inženir in diplomirani inženir kemijske tehnologije); — KOVINSKO PREDELOVALNA (za vse poklice na vseh stopnjah, predvsem pa na stopnji poklicne šole); — VSE GRADBENE (za vse poklice na vseh stopnjah, predvsem pa na stopnji poklicne šole); — LESARSKA (za vse poklice, predvsem na stopnji poklicne in srednje šole); — OBUTVENA (za vse poklice na vseh stopnjah); — EKONOMSKA (za vse poklice srednje, višje in visoke stopnje); — GOSTINSTVO IN TURIZEM (za vse poklice na vseh stopnjah, predvsem na stopnji poklicne šole); — DRUŽBOSLOVNA (za poklice: višji upravni delavec, pravnik in diplomirani pravnik, diplomirani novinar, diplomirani organizator dela); — NARAVOSLOVNO — MATEMATIČNA (za poklice: inženir matematike in inženir fi-zike) * — OSEBNE STORITVE (za poklice: krojač, šivilja). II. Prosilci iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin. Mnenje o tem daje služba socialnega skrbstva v občini. III. Prosilci, katerih lastnosti omogočajo uspešno šolanje in uspešno delo na izbrani poklicni u-smeritvi. Mnenje o tem daje služba poklicnega usmerjanja in šole. IV. Prosilci z boljšim učnim uspehom. Kandidati za štipendije naj vložijo prošnje najprej na delovne organizacije in šele v primeru, da bodo tam odklonjeni, lahko vložijo prošnje za osnovno štipendijo iz združenih sredstev (priložiti morajo vsaj tri potrdila OZD, da jim štipendija ni bila odobrena), za socialno razliko h kadrovski štipendiji pa se lahko priglasi vsak. Kandidati za osnovne štipendije in socialne razlike niso upravičeni do štipendije iz združenih sredstev, če dohodke na družinskega člana presega 55 % od povprečnega netto osebnega dohodka v Sloveniji za leto 1979, to je din 4.066,15. Prosimo kandidate, da to preverijo in tisti, ki ta znesek presegajo, naj ne vlagajo prošenj. Kandidati za pridobitev osnovne štipendije ali socialne razlike naj od 15. — 25. 8. 1980 predložijo službi za štipendiranje v sklopu Skupnega servisa SIS ali od 20. — 30. 8. 1980 službi poklicnega usmerjanja na osnovni šoli popoldne vloge, ker nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Vloga za štipendijo iz združenih sredstev naj obsega: — nekolkovano prošnjo za štipendijo — izpolnjeno (obrazec DZS 1,65); — potrdilo o vpisu oz. šolanju oz. frekventacijsko potrdilo; — prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih; (Nadaljevanje s 6. strani) — potrdilo o dohodkih staršev oz. skrbnika za preteklo leto (povprečni OD, pokojnina, invalidnina, preživnina ipd.); — potrdilo o katastrskem dohodku; — potrdilo krajevnega urada o številu družinskih članov; — fotokopijo pogodbe o kadrovski štipendiji oz. potrdilo o višini kadrovske štipendije; — izjavo, da ne prejema kadrovske štipendije in najmanj tri potrdila OZD, da mu je bila kadrovska štipendija odklonjena; — potrdilo o višini otroškega dodatka za kandidata; — potrdilo dijaškega doma v primeru, da kandidat biva v domu, oz. potrdilo zasebnega stanodajalca v primeru, da kandidat biva pri njem v času šolanja. OPOZORILO! Vloga za štipendijo naj bo izpolnjena čitljivo. Priložene morajo biti vse zgoraj navedene priloge kot zahteva razpis. Po-mankljivih vlog ne bomo sprejemali in upoštevali. Pred in po navedenem roku vlog za štipendije ne bomo sprejemali. JiJMZimririiiszmmjzsisijuTLszszsiszsiiiniHsinsisiriLnriririnsznjnLnsjriSTurmszn Predsedstvo občinskega sveta ZS Šentjur je na svoji seji dne 25/4-1980 sprejelo na podlagi predlogov, katere so posredovale OOZS, in Pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka ZSS, sklep, da se to veliko priznanje v letošnjem letu podeli: 1. Vikiju MAVRU, roj. 1949, zaposlenemu v Alpos TOZD Oprema. Tov MAVER je zaposlen v tej delovni organizaciji že 15 let. Vseskozi aktivno sodeluje v delu samoupravnih organov, v zadnjem obdobju kot delegat v 10 DO. Prav tako ga v teh letih srečujemo kot sindikalnega aktivista znotraj delovne sredine. Zaradi svoje aktivnosti je večkrat ostajal neopažen, vendar ga sodelavci samo zaradi tega in marljivosti pri delu in reševanju problemov cenijo. Vseskozi se bori za interese svojih sodelavcev, interese svoje DO in za uveljavljanje samoupravnega dogovarjanja. Njegove organizacijske sposobnosti in človeški stiki so prišli najbolj do izraza, ko je v težki gospodarski situaciji, v kateri se je znašla v letu 1977 njegova delovna organizacija, prevzel funkcijo predsednika OOZS v TOZD Oprema. V teh nedvomno težkih trenutkih je po besedah njegovih sodelavcev s svojo zagnanostjo in ugledom uspel strniti v okviru sindikalne organizacije vse delavce pri izvajanju stabilizacijskega programa in se pri tem vseskozi zavzemal za poglabljanje samoupravnih odnosov, večjo produktivnost dela in boljše medsebojne odnose. 2. Jožetu MLAKARJU, roj. 1943, zaposlenemu v KK Šentjur TOZD Lastna proizvodja. Tov. MLAKAR je v zadnjih nekaj letih vodja obrata na Planini in je vseskozi aktiven v delu sindikata in samoupravnih organih. Med sodelavci in tudi v okolju, v katerem živi, ga cenijo predvsem zaradi njegove skromnosti, tovariškega odnosa, poznan pa je tudi po tem, da se vedno in povsod zavzema za pravice delavcev, ki izvirajo iz dela. V okviru svoje družbenopolitične aktivnosti je največ pozornosti in moči posvečal razvoju obrata na Planini, predvsem pri razširitvi proizvodnje, organizaciji dela, produktivnosti; ob tem pa ni pozabi na nujnost istočasnega razvoja samoupravnih odnosov. Prav zaradi teh svojih osebnih kvalitet in delovnega pristopa, kateremu osnova so enakopravni, tovariški medsebojni odnosi ter samoupravno dogovarjanje, je u-spel ustvariti vzoren in homogen kolektiv v obratu, katerega vodi. 3. Marjana JELENKO, roj. 1948, zaposlena na osnovni šoli Ponikva. Tov. JELENKO je predmetna učiteljica. Kmalu po nastopu službe je s svojim odgovornim in ustreznim delom dokazala, da ji je delo najvišja vrednota. Že na učiteljišču se je vključevala v družbenopolitično delo in aktivno deluje tudi danes. Zaupane so ji bile pomembne družbene dolžnosti, ki jih je vedno odgovorno izpolnjevala. Pri svojem delu se je vedno odlikovala kot iskren, kritičen in tovariški sogovornik, ki sodelavce ocenjuje po njihovem delu in doseženih rezultatih. V okviru svoje aktivnosti in opravljanja raznih zadolžitev se tako v svoji delovni sredini kot tudi drugje, kjer jo srečujemo, vedno zavzema za uveljavljanje delavskih interesov, za razvoj samoupravnih odnosov in uveljavljanja sindikalne organizacije. Še posebno u-spešna je bila pri vodenju 00 ZS na osnovni šoli, še zlasti pri urejanju medsebojnih odnosov in uveljavljanju nagrajevanja po delu in rezultatih dela v tem kolektivu. 4. Marija HVALC, roj. 1930, zaposlena v tovarni lahke obutve TOLO Šentjur. Tov. HVALČEVA je v tej delovni organizaciji že 17 let. Ves čas dela v tej delovni organizaciji, aktivno sodeluje v sindikatu in samoupravnih organih, nekajkrat so ji bile zaupane tudi odgovorne zadolžitve v okviru OOZS. Zaradi svoje aktivnosti, tovariškega odnosa je med sodelavci priljubljena in deležna velikega zaupanja. Pri njej vedno najdejo oporo in razumevanje za svoje predloge in zahteve, ki jih tov. Hvalčeva avtentično prenaša na ustrezne organe in se bori za njihovo uresničitev. Da njeno delo in aktivnost sodelavci cenijo, potrjuje tudi to, da jo večkrat izvolijo za svojega delegata v razne samoupravne organe v DO in tudi za svojega predstavnika izven delovne organizacije. Tov. Hvalčeva se tudi danes kljub napornemu delu in slabšemu zdravju ne odreka uresničevanju zaupanih nalog, katere vestno opravlja, ter se vedno trudi biti vzor vsem mlajšim sodelavcem. 5. Alojzu RECKU, roj. 1938, zaposlenemu v KK Šentjur. Tov. RECKO je družbenopolitičen delavec že od svojih mladih let. Spominjamo se ga kot aktivista ZM in že takrat smo spoznali njegov odgovoren odnos do izvrševanja sprejetih nalog. Ob zaposlitvi v KK se je aktivno vključeval v delo DPO in samoupravnih organov, še posebno aktiven pa je bil v sindikatu. S svojim delom izpričuje pripadnost interesom delavskega razreda, tovariški odnos za napredne samoupravne odločitve in prizadevnost za vsakodnevno uveljavljanje sindikalne organizacije in interesov njihovih članov. Da si je s svojim delom v sindikatih ustvaril ugled in zaupanje ne samo v svoji delovni sredini ampak tudi širše, nam zgovorno priča podatek, da so mu bile večkrat zaupane pomembne zadolžitve, bil je delegat na 6. kongresu ZSJ, član predsedstva strokovnega sindikata živilske in tobačne industrije SRS, član zveznega odbora sindikata v isti »branži«, je član predsedstva občinskega sveta ZS in eš bi lahko naštevali. Vse te naloge pa je vedno odgovorno in vesnto izvrševal. Tovariša Recka pa danes ne srečujemo samo v aktivnostih sindikata, temveč še v raznih drugih samoupravnih in družbenopolitičnih sredinah, povsod z enako zagnanostjo. 6. OO ZS TOPER TOZD MODA Šentjur. OO ZS v TOZD Moda Šentjur se pri svoji aktivnosti odlikuje v svoji homogenosti, akcijski enotnosti in je vseskozi akcijsko jasno usmerjena v urejanje samoupravnih odnosov v svoji sredini. Vse to je prišlo še posebno do izraza v lanskem letu, ko se je DO Toper znašla v težkem ekonomskem položaju. OO ZS je tako aktivno in z jasno opredeljeno aktivnostjo vključila v razreševanje nastale situacije. Pri tem se je tako kot že v preteklosti odlikovala predvsem pri razreševanju interesov delavcev in z izvajanjem začrtanih aktivnosti v okviru samoupravnih organov težila k čimbolj samoupravnemu razreševanju nastale problematike. Z svojo aktivnostjo in dobro organiziranostjo vedno znova uresničuje rek: »Nič, kar je pomembnega za delavca, mimo sindikatov!« Nagrajencem bodo priznanja podeljena na slavnostni seji občinskega sveta ZS Šentjur. Vsem letošnjim nagrajencem veljajo naše posebne čestitke, saj sprejemajo srebrni znak v letu, ko praznujemo 30-letnico delavskega samoupravljanja. Usmerjeno izobraževanje v občini V uveljavljanju usmerjenega izobraževanja so sedaj na potezi tudi občine. Nedavno sprejeti zakon o usmerjenem izobraževanju, ki obvezuje celotno združeno delo z vrsto zahtevnih in odgovornih nalog sedanje reforme vzgoje in izobraževanja, je zelo jasen tudi glede vloge občine v tem procesu. V prvi vrsti so družbenopolitični dejavniki v občini dolžni ustvarjati ustrezno reformno »klimo«, to je pripravljenost delavcev v združenem delu za aktivno sodelovanje v usmerjenem izobraževanju in u-strezno informiranost delovnih ljudi in občanov o vlogi in nalogah, ki so njihova neodtujljiva pravica in odgovornost v procesih in odnosih vzgoje in izobraževanja. Stvar vseh družbe-no-političnih organizacij je, da spreminjajo preživelo zavest in stare poglede v združenem delu na kadrovsko-izobraževalno politiko, ki v marsikateri OZD še ni postaal sestavina njene samoupravne razvojne politike in nepogrešljivi del skrbi za lastno razširjeno reprodukcijo in skladen družbeni razvoj. Uveljaviti morajo v sleherni organizaciji združenega dela prakso planiranja kadrov in izobraževanja, zlasti srednjeročnega in dolgoročnega ter na tej osnovi usmerjanja v izobraževaje mladine in delavcev iz dela ter ob delu. Planiranje kadrov predpostavlja tudi ustrezno razvite kadrovsko-iz-obraževalne službe v OZD. Brez njihove strokovne pomoči bodo samoupravni organi težko kos nalogam, ki jim jih zakon o usmerjenem izobraževanju nalaga v zvezi s planiranjem, usmerjanjem in organiziranjem usmerjenega izobraževanja. Samoupravna kadrovsko-iz-obraževalna politika v občini se mora aktivno zraščati s potrebami srednjeročnega in dolgoročnega razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Slediti mora ciljem naše gospodarske stabilizacije, ki vodijo proč od ekstenzivnega zaposlovanja s pretirano usmeritvijo na nekvalificirane delavce, ki zahtevajo prestrukturiranje gospodarstva v smeri večanja njegovih izvoznih možnosti in ki z večanjem produktivnosti dela na temelju večjega znanja nakazujejo edino realne izhode iz sedanjih neugodnih gospodarskih gibanj. Tudi stvar odgovornosti družbeno-po-litičnih dejavnikov občine je, če smotrno kadrovsko, štipendijsko in nagrajevalno politiko ne uspemo vplivati na večjo usmeritev mladine in delavcev v izobraževanje za dela in naloge v neposredni materialni proizvodnji. Pomembno vlogo pri usmerjanju mladine ima naša celodnevna osnovna šola ter organizirani družbeni dejavniki v krajevni skupnosti. Naslednji sklop nalog za uveljavitev usmerjenega izobraževanja je povezan s poglabljanjem samoupravne organiziranosti v OZD za naloge na kadrovsko- (Nadaljevanje s 7. strani) izobraževalnem področju. Potrebno je dopolniti samoupravne splošne akte, statute in samoupravne sporazume OZD glede nalog in odgovornosti, ki jih prevzemajo delavci v združenem delu v usmerjenem izobraževanju. Opredeliti morajo v njih pogoje in kriterije vključevanja delavcev v izobraževanje iz dela ali ob delu, naloge v zvezi s proizvodnim delom in delovno prakso šolajočih ter obveznosti pri uveljavljanju svobodne menjave dela in oblikovanju novih vzgoj-no-izobraževalnih programov za usposabljanje kadrov, ki jih rabimo v gospodarstvu. Pri tem, ko v občinah preko delegatov posebnih izobraževalnih skupnosti vplivajo na razvoj usmerjenega izobraževanja, seveda ni mogoče imeti pred očmi le svoje lokalne kadrovske potrebe. V dosedanjih dogovarjanjih o bodoči mreži srednjega usmerjenega izobraževanja se je pokazalo veliko lokalizmov, zapiranja in ozkih skupinsko lastniških teženj v nekaterih občinah, namesto kadrovskega interesa celotne širše skupnosti. Pristop k uresničevanju teh okvirno nakaznih nalog terja seveda ustrezno organiziranost odgovornih družbeno-političnih, samoupravnih delegatskih in strokovnih dejavnikov. Vprašati se moramo, kako nam delujejo v krajevnih skupnostih koordinacijski odbori za celodnevno o-snovno šolo, kako delujejo posebne in združene delegacije za izobraževanje, zbori uporabnikov in druge delegatske strukture. Pomembno je, da v občini zaživi frontno sestavljeni koordinacijski odbor za usmerjanje izobraževanja, da stalno deluje koordinacijski odbor za celodnevno osnovno šolo, da prevzame nekatere strokovne naloge pristojni upravni organ za izobraževanje pri občinski skupščini, da se racionalno organizirajo strokovne službe občinske izobraževalne skupnosti in da problematika kadrov in izobraževanja z ustrezno aktualnostjo prihaja na dnevne rede delavskih svetov in zborov občinske skupščine. To je le nekaj aktualnih vprašanj v zvezi z reformo vzgoje in izobraževanja, ki jih ne more zadovoljivo izpolniti nihče drug kot samoupravno organizirano združeno delo na ravni občine, povezano preko posebnih izobraževalnih skupnosti s^ celotnim združenim delom naše republike. Prof. Emil Rojc Resevna Kmalu po osvoboditvi je bilo urejeno tudi grobišče na Resevni (Cvetka Jerinova in Dušan Lah). Celjska organizacija ZB NOV je na bojišču, kjer so padli borci 2. bataljona Kozjanskega odreda, postavila več spomenikov. Pred nekaj leti so Celjani postavili tudi spomenik na Križpotih na Resevni, to je ob meji med celjsko in šentjursko občino. Iz Planince pod Svetino je celjska občina speljala makadamsko ce sto do omenjenih spomenikov, ta pa je žal sedaj že v precej Slabem stanju. Srvoiječasno je že bil sklenjen dogovor med šentjursko in celjsko občino, da bodo Celjani nadaljevali z gradnjo omenjene ceste preko Križpot-ja do Resavne (do Plevnika). Istočasno pa se je Šentjur zavezal, da bi zgradil cesto iz Šentjurja do spomenika na Resevni, ki je v bližini domačije Jurkošek. Šentjurska občina je to svojo zadolžitev izpolnila, ostala pa je še gradnja ceste s celjske strani. Sedaj se predstavniki obeh občin že dogovarjajo o dokončni rešitvi tega problema. Priznati maramo, da imajo predstavniki celjske občine, kakor tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij za urejevanje Resevne precej razumevanja. Mimogrede naj še omenimo, da je cesta na Rifinlilk — kot nadaljevanje Resevne, že asfaltirana. Ta cesta je velikega turističnega pomena, saj pelje do zgodovinsko važnega nahajališča iz antične dobe. Omenili smo že, da nismo vsega napravili, da bi Resevno — njeno prirodno zgodovinsko bogastvo še bolj približali ljudem. Kaj torej storiti? Prvi začetki se že pojavljajo na obzorju: Občinska Skupščina je na eni zadnjih sej izvolila posebno komisijo, ki naj bi ob sodelovanju 'turističnih društev in ostalih dejavnikov izdelala podrobna izhodišča za vsestranski razvoj turizma v občini. V ta elaborat bi vnesli tudi podrobni načrt o nadaljnjem urejanju Resevne. Istočasno je bila pri občinski konferenci SZDL — Šentjur ustanovljena delovna Skupina, ki ima nalogo, da ob sodelovanju celjskih družbenopolitičnih organizacij izdela predlog podrobnega načrta za dokončno ureditev Resevne ter hkrati vsa dela finančno ovrednoti. Ta načrt naj bi v glavnem obsegal naslednje: 1. Ureditev spomenika na Resevni (Cvetke Jerin in Dušana Laha). 2. Spomeniško okolje zasaditi z ustrezajočimi sadikami, tako da ne bi kvarili naravnega okolja. 3. Planinski dom na Resevni je -treba usposobiti kot urejeno gostišče s primerno urejenimi prostori za prenočišče. Dom naj bi bil stalno odprt in naj bi imel stalnega oskrbnika. Stremeti je treba za tem, da bi lahko turiste postregli tudi s topimi jedili, predvsem kadar gre za kakšno večjo slkupino. Potrebna bo tudi napeljava vodovoda. 4. Asfaltirati je treba cesto od Hruševca do grobišča na Resevni. 5. Pri spomeniku moramo urediti zaporo (rampo), da ne bodo mogli voziti avtomobilisti do planinskega doma, kjer nii mogoče parkirati. 6. Na odkupljenem Jurkovško-vem travniku na robu gozda, je treba napraviti parkirne prostore. Misliti je treba tudi na otroško igrišče, to pa naj bo precej odmaknjeno od spomeniškega okolja. 7. S celjsko občino je treba reševati dokončno izgradnjo ceste Svetina — Resevna. 8. Na Resevni naj bi se ponov- no postavil razgledni stolp. 9. Za kompletno urediitey Resevne bo treba dobiti za to ustrezne strokovnjake, predvsem za ureditev spomenika in njegovega okolja. Vzpostavljeni so že razgovori z znanim kiparjem Stojanom Batičem, nekdanjim borcem Kozjanskega odreda. 10. Skupini, ki pripravlja izdajo turističnega vodiča, je treba posredovati tudi podatke o Resevni. 11. Misliti je treba tudi na zimsko špartno rekreacijo, za katero ima Resevna lepe pogoje. 12. Predlagamo, da bi nsalednje leto, ko obhajamo 40-ietni-co ustanovitve I. celjske čete, celjska občina organizirala proslavo občinskega praznika na Resevni in do takrat naj bi bila vsa navedena dela izpeljana. Janez Rauter Košarka Članska ekipa KK Šentjur sodeluje v medobčinski letni ligi Celje. V skupini »B« sodelujejo naslednje ekipe: Rudar Trbovlje, Zlatorog Laško, Kovinar Štore, Rimske Toplice, Rogaška Slatina in Šentjur. Rezultati: 1. kolo Zlatorog : Šentjur 66 : 87 (24 : 46) Koše so dosegli: Hernaus 10, Pusar 10, Pokier 7, Božič 12, Senica 9, Zorko 6, Jug 19 in Pre-celj 13. Šentjurčani so si že do polčasa priigrali večjo prednost, katero so kasneje v povprečni igri obdržali. Ekipa Zlatoroga je igrala s pomlajeno ekipo. 2. kolo Rudar : Šentjur 94 : 88 (54 : 45) Koše so dosegli: Hernaus 3, Esih J. 6, Pusar 14, Polner 15, Božič 16, Jenštrle, Zorko 3, Jug 6 in Prezelj 24. Kljub porazu je ekipa prikazala eno izmed najboljših tekem. Predvsem v drugem polčasu so se z natančnimi meti in dobro obrambo močno približali domačim. Najmanjša razlika je bila 5 minut pred koncem srečanja, in sicer 2 točki (82 : 80), nato pa so si doamčini preko centrov zagotovili zmago. Za dobro igro proti popolni ekipi Rudarja so zaslužni vsi igralci Šentjurja. Atletika V mesecu aprilu je ŠŠD Mladost iz Šentjurja organizirala občinsko tekmovanje v KROSU. Udeležba je bila iz vseh osnovnih šol zelo dobra, rezultati pa dobri. V mlajši kategoriji je zmagala MAJER (Ponikva) 3’08 in KUKOVIČ (Slivnica). Med starejšimi pa sta bila najhitrejša GUZEJ (Slivnica) 3’02 in ARTNAK (Slivnica). Ekipno je prišlo do enakega vrstnega reda, tako pri dečkih kakor pri deklicah. 1. mesto Slivnica 2. mesto Planina 3. mesto Šentjur 4. mesto Ponikva 5. mesto Dramlje Artnak — OŠ Slivnica 9 UREDNIŠKI ODBOR: Francka VIDOVIČ — glavni In odgovorni urednik, Goce • KALAJD2ISKI — tehnični urednik, Irena RAUTER In Mira PEČAR — lektorici, Hinko PAP — član, Franc ŠKOBERNE — fotografije. • Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 Iz- • vodov — Tiska -Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od pro- 0 meta proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij In rokopisov ne vračamo.