SoimUji

PROSVETA
CL4S/LQ slovenske narodne podporne jednote
Urvdntikl in upravniškt prostori Mt7 8. LswndaU Av«.
Off k« of Publico tlom: >667 Sooth LowndoU Aro. T« I« p bono, Rookwoll 4904
—' «»	Chicago, III., pondeljek, 9. julija (July 9), 1934.	** STEV.—NUMBER 132
Komentarji
JL ^-Očetov konj ki
r hUie
> gutlerT pred»^nLk uni-^¿Jumbije. je odpotoval v *m in od tamkaj poroča,
Jjik d*»" božji j€ 8Vobodl1
iJjLoeriki. Amerika ču-¿dragoceno svobodo tiska
»Ameriki.
Amerika, ču
burbonski tisk Je ¡jButlerjevo svarilo na Letnem mestu in zabelil u a gvarečimi komentarji. L poslušaj Butlerja, pa-¡¡'moža, in čuvaj si dra-g ivobodo tiska! (tonski tisk je tudi najel g, drja. Wirta iz Garyja, ki zdaj potuje okrog po tyki in svari narod, naj bo Iflii, da mu "možganski ' v Washingtonu ne zada-ibode tiska.
tkaže, da ni "možganski »dodane« naredil še nobe-ide svobodi tiska, namreč i kapitalističnega tiska; irobe, vsa škoda, ki jo je ragt" doslej povzročil, gre io ameriških delavcev, d nekaj dnevi smo pa či-ekaj zanimivega. V Gary, jj«r stoluje učeni dr. Wirt »r ge šopiri mogočna trd-jeklarskega trusta, je pri-rocevalec nekega dnevni-Indianapolisa. To je bilo lobrimi štirinajstimi dne-je se strašila jeklarska
t
ičevalec je hodil med toni, ogovarjal delavce in toma nekaj zapisaval na papirja. Nenadoma so jele močne roke treh hru-a predno se je reporter I kaj se godi z njim, je l! v privatni jeklarski po-I pisarni. Povedali so i je prekoračil mejo Zdru-irfav in stopil na tla jek
A^t», f.,	prorld.d tw „ wlioo „M, Aft „ ^ , ,.„ .„„,„„._ „ »
HITLER ORHO VIL TEROR V NEMČIJI
Rebelna naci>ka napadalna ar mada poplavila deželo z "izda jatekimi" letaki. Eksekucije se nadaljujejo
tanp.nije. kjer -a. P^ S'
imeriske ustave in vseh israncij, ki gredo z usta-ijbrž ga bodo zaprli čez
nekaj hipov so se pre-in rekli poročevalcu, da pe nazaj v Združene dr-impak vse svoje zapiske pustiti v pisarni jeklar-trusta...
»je ta reč. Svoboda tiska? i!
k bi vražji "možganski imel ono pamet, o toliko kriči čez vse svo-"rbonski tisk! Ce bi . . .
nekaj dnevi je čikaška
*	objavila dva uredniška ; v prvem jamra o 1 ki čaka Ameri-¡»vrie filozofijo svojih Glavnikov, ki so stali ob «Združenih držav. Ti so »i delajo in postavili so »«Vobodi posameznika,
*	ni bilo.
i,anku « -pa jezi, mestna uprava še ,ai ki»k konj prikima in JVoz v glavni del mesta. " V® * j'' Že davno pre-Ae ovira Mestna upra-m* Prepovedati!
^. UtaTribka! Konj-' * 'lavno preživel r razvaža - fi-ameriških držav-
odstraniti s ce-^ življenja in polo-
b fuior *pada
nazadnjaki!
s° »,ri voiji pf>. j. 'r«'tove oguljene
■or y	deUvf j /magali
m	^rog dvesto
it»,.,,	"'"ul, pri gradnji
INS..	' ■ ^'a Quincy, so
t k	' zmagali.
	®s*ta\« uii L i, r 1 KHI>. ker jim
R ..	'Min irana na 60
% r,	. v kate-
K*,	^'"lani stavkarji
H h	• *aW«*mu je na-
L ,	' '«i razMidnik,
^ v.	/ "v "'avkarjem.
	»J prejemali $j
b	"►Ijšimi de-
Berlin, 8. jul.—Hitler je da nes apeliral na svoje nasprot nike za "politično premirje Nemčiji.—Senzacionalna vest je prišla iz Koenig8berga v Vzhod ni Prusiji, ki se glasi, da je Hit lerjev minister Rudolf Hess iz javil na zborovanju nacijskih glavarjev, da je vojna med Nemčijo in Francijo neizogibna, nato pa je apeliral na Francijo za "dobro voljo in sporazum."
Berlin, 7. jul. — Na podlagi neuradnih poročil je bilo nekaj čez 600 nacijskih in drugih u-pornikov ustreljenih, odkar je Hitler začel pred enim tednom dušiti *drug<o revolucijo" v Nemčiji. V Berlinu je bilo 160 oseb ustreljenih, v Monakovem 120, v Breslauu 64 in čez sto v drugih krajih. Hitler je obljubil, da bo seznam mrtvih objavljen brž ko bo vstaja docela "likvidirana".
Danes javljajo, da se kuha nova revolta. Sorodniki in prija telji likvidiranih rebelev so prisegli maščevanje Hitlerju. Neka vest se glasi, da je Hitler že obupal nad zmago in je poslal privatno denarno premoženje v Italijo, kamor pobegne, če bo mogel.
Druga vest pripoveduje, da je Hitler komaj ušel smrti, ko je 30. junjja zjutraj udri s svojo gardo v stanovanje Ernsta Roe-hma. Edmund Heines, drugi vo-
tamkaj, je skočil proti Hitlerju z revolverjem v roki, toda Hitlerjev gardist je prej ustrelil Heinesa predno je mogel oni sprožiti. Koliko je vest resnična, še ni znano.
iPo najnovejših poročilih je med "likvidiranimi puntarji" tudi Gottfried Treviranus,' ki je bil minister v Brueningovi vladi.
Dunaj, 7. jul. — Tukajšnja "Abendzeitung", glasilo kneza Starhemberga, poglavarja fašističnega Heimwehra v Avstriji, piše, da je Hotler dokončal svojo diktatorsko karijerj v Nemčiji in njegov padec je vprašanje nekaj dni. Hitlerja nadomesti tri-umvirat, v katerem bodo bržkone sedanji vojni minister, general Werner von Blomberg, sedanji finančni minister Heinrioh Hlmmler in Viktor Lutze, novi glavar napadalnih čet. Goering in dr. Goebbels, glavna nacijska voditelja poleg Hitlerja, bosta "likvidirana".
Berlin, 7. jul. - Hitlerjevi krvniški strelci so spet na delu na dvorišču kadetske šole Lich-terfelde v Berlinu. V poslopje dovažajo polne avtomobile ljudi in avti se vračajo prazni, iz poslopja pa odmevajo streli. To se dogaja kljub naznanilu vlade, da so bile eksekucije ustavljene,
Izven vladnih krogov ne ve nihče, kdo so te nove žrtve in odkod so jih pripeljali.
Splošna napetost in zmešnjava se nadaljujeta po vsej Nemčiji. Med ljudstvom se razširjajo fantastične govorice, katerih ne more nihče potrditi, a mnogo znamenj je, da niso brez podlage.
Govori se, da Hitler ni udu-šil vstaje v svoji rjavosrajčni napadalni armadi, pač p« jo Je še bolj razpihal. Dokaz temu ho letaki, ki ao se pojavili po vseh mestih in v katerih razočarani nižji voditelji napadnikov "pojasnjujejo", da oni niso izdali Hitlerja in države, temveč "vo-dja" (Hitler) je njih izdal! To
v katu-ih pripovedujejo, kakšen je "vodja", ki pobija lastne to-
Varite.
Vse kaže. da je Hitlerjeva "šturmarska" armada uničena. (Dalj« nt t. «tfosi.)
Mesto New York pred novo relifno krizo
Nikdo ne ve, kje bo dobilo sredstva za vzdrževanje enega milijona brezposelnih. La Guar-dia postaja histeričen
TERORIZIRANE FARMSKIH DELAVCEV
Glassford zahteva preiskavo proti Aerifu in drugim uradnikom, ki ho sapleteni v ugrabljenje linijskih voditeljev
Brawley. ( al. — (FP) — Majhna skupina ljudi, ki lastuje velikanska zemljišča v dolini Imperial, terorizira poljedelske delavce, ki se upirajo izkoriščanju, kakor tudi male trgovce, ki ji nasprotujejo. Tako si* glasi obtožba generala P. D. Glass-forda, člana vladnega spravnega odbora, ki se mudi v tej dolini že več tednov.
Glassford je sam veleposestnik in je pokazal precej predsodkov proti mehiškim delavcem, ko je prišel v dolino Imperial. Ti predsodki so bili tako jasni, da je Unija za ameriške civilne svobodščine zahtevala pri vvashingtonski administraciji njegovo odstranitev, Nekaj dni pozneje je drhal ugrabila odvetnika Civil Liberties unije, ko je izstopil na neki železniški postaji v dolini Imperial, nakar je prišlo med Glassfordom in veleposestniki do preloma prijateljskih odnošajev in je potem razkril njihov terorizem napram farmskim delavcem.
Glassford sedaj pravi, da ve-leposetniki ustrahujejo tudi profesionalce, trgovce in vse druge, ki nasprotujejo njihovim političnim in ekonomskim interesom. V njihovih očeh je vsak rdečkar, ki se zavzema za izkoriščane delavce in brani njihove pravice. Glassford direktno obtožuje okrajnega šerifa in njegove pomagače, da so v zvezi z veleposetniki in da so skupno odgovorni za ugrabljenje odvetnika in treh unijskih voditeljev. On sedaj zahteva federalno preiskavo zarote med okrajnimi avtoritetami in vele|>osest niki.
Glassfordovo stališče nudi u-panje, da bo federalna vlada končno vendar poslala svoje maršale v dolino Imperial, da uveljavijo federalno injunkcljo, ki je bila izdana, da se zaščiti svoboda zborovanja proti dr halskim nasiljem. Doslej ni federalna vlada storila še niče sar, da podpre injunkcljo.
Nova razslrelbe v Avstriji
Glavni Mtan "domovinske fronte" ra/dc>n na ^Štajerskem
Dunaj, 7. jul. — Glavni stan Dolifussove "domovinske fronte" v Knlttelfeldu na Štajerskem je bil včeraj razdejan z di-namltom. Druga razstrelim ls>m-be je porušila hišo vladnega komisarja v Kindbergu na Štajerskem. Obe ekaplozlji sta povzročili veliko gmotno škodo, toda ranjen ni bil nihče.
Danes zjutraj so poročali, da je bila najdena (»ortiba v Doli-fussovem uradu, toda vrst nI potrjena. V Celovcu na Koroškem so se danes sešli predatavniki katoliških napadalnih čet in zahtevali, da mora Dollfuns bolj «idločno nastopiti proti naeijcm, katere drže odgovorne za bombne napade.
V Gradrti fin bila včeraj dva hitk*rjevea obsojena v dosmrtno j«*čo zaradi bombnega terorja. Vlada je prepovedala nošo rde. čih kravat, ki jih nooijo socialisti in rjavih nogavic, ki jih nosijo žone In hč<«re hitlerjevcev,
komuni*!Uni izgrnfi v Amater, dama
Amsterdam. 7. Jul. - ^et ti-moč komunistov je v čet rt « k de-monstriralo ir Amsterdamu pro-ti znižanju brezposelnost ne 1**1-sta bili ubiti in
Fraaaija poslala oslar protest Hitlerju
Pobija obdolžitev, da je aaple-tena v revolto proti diktatorju
Berlin, 7. jul.—Francoski poslanik Andre Francois-Poncet je včeraj izrekel oster protest proti ohdoliitvi, da je Francija pomagala pri revoltl proti Hitlerjevemu režimu v Nemčiji, Poslanik je formalno obvestil Hitlerjevo vlado, da so vse zadevne govorice navadna izmišljotina. Francija ni ničesar vedela niti se ne briga, kaj počnejo naciji v Nemčiji med seboj.
Nemški nacijski tisk je takoj po "krvavi soboti" 80. junija citiral visoki» nacijske »voditelje, med katerimi je tudi Goering, ki so rekli, da je usmrčeni general KurtBchlelcher bil v zvezi s "tujo velesilo". Nekaj dni kasneje so pa fašistični listi odprto omenili Francijo. Pisali so, da je francoska vlada vedela kaj *e kuha v Nemčiji in francoski zunanji minister Barthou je le :)0. maja informiral Angleže v ženevi, da so Hitlerju dnevi šteti.
Francoska vlada ogorčeno zanika to podtikanje. Kolikor Je znano, Je ne,m*kl zunanji minister Neurath obljubil poslaniku, da bo Francija dobila zadoAče-njo.
Nogaviiarji v Los A«(o losu vztrajajo v boja
Htavkokazi, katere Je družba im portirala Iz drugih krajev, za puAčajo tovarno
New York. — (FP) — Najbogatejše mesto na svetu in dom milijonarjev je tudi dom enega milijona ljudi, ki se ne morejo «ami preživljati. Odvisni so od javne pomoči, nikdo pa ne ve, od kje naj pridejo sredstva za relif po juliju.
Situacija je groteskno tragična, skoraj neverjetna. Do 1. julija je bilo skoraj 300 milijonov dolarjev potrošenih za relif. Marca meseca, ko je bila potreba največja, je mesto izdalo skoraj milijon vsak "delovni" dan. Odkar je bila "depresija končana" marca 1933, so se re-lifne potrebe in "klijenti" podvojili.
Zdaj mesto potroši 17 milijonov na mesec — dvakrat več kakor je potrošilo za javno podporo prvi dve leti krize. Od te vsote prispeva mesto okrog pet milijonov na mesec, ostalo pa država in zvezna vlada. Na podlagi sedanjih izdatkov bo mesto letos potrošilo okrog dvesto mi-ijonov za relif, namreč vse tri vlade skupaj.
Pri tem pa je velik CE. Nikdo namreč ne ve, odkje bodo prišla sredstva po zaključku tega meseca. Vsaj mesto je izčrpalo svoje vire. Bankirski sporazum prejšnje tamanitske administracije pa skoraj izključuje najetje novega posojila.
Župan LaGuardia si puli lase kako bi prišel vsaj do 40 mi-ijonov, kar naj bi z državnim in zveznim deležem vred zadostovalo do konca prihodnjega marca. Kaj bo pozneje, se ne briga, ker je mnenja, da mora zvezna vlada do takrat uzakoni-brezposelnostno zakonodajo ali pa prevzeti vse breme. Slednje bo mogoče morala že prej.
Situacija, težka kakor je za mestno administracijo, bi ne bi-a toliko komplicirana, če bi I*a Guardia zadnje čase ne postajal liisteričen in ultra-reakcijona-ren. Kot kongresni k ima on najboljši delavski rekord, kot župan je pa zadnje čase pričel igrati izredno reakcionarno vlo-
h uredniki meščanskih listov ma tajne tedenske sestanke, na katerih pledira, naj ne poročajo o policijskem pretepanju brezposelnih ter kolikor mogoče prezirajo relifno situacijo. Pred vsako delavsko ali relifno depu-tacijo se je zaprl, če pa slučajno kdo kljub temu pride do njega, zgubi kontrolo nad seboj. V nekaterih krogih je bojazen, da bo njegova administracija zgubila glavo in da bo svet priča velikemu policijskemu masakru brezposelnih, kar je sam ImGu-ardia že napovedal. Z masakri-ranjem nekaj sto brezposelnih pa vlada ne bo rešila pnrblema, le pogoršala ga bo.
Z bližanjem petletnice wall-streetskega kraha in nastopa depresije je na mestni relifnl listi več ljudi kakor šteje katerikoli mesto v Združenih držs-vah z izjemo Chicaga, Philadel-phi je in l»s Angelesa. Potreba je pa čedalje večja, dani se zdi, da ne more biti bolj fantastična. Ljudje faktično umirajo na cesti in v parkih radi lakote. Nikjer pe ni nobenega znamenja, da bo prišlo do kakšnega izboljšanja dotlej, dokler ne pride do drastičnega preustrojs sedanje družiš-.
Obtožen i provinčni premier v Kanadi reaigntral
Edmonton, Alta. — J K. Brownlee, |»remier kanadske fK»re Dve o» province Alberte, ki je bil pred mnogo ranjenih,, ko Je polletja nekaj dnevi spoznan pred Aodi-Ureljala v mmižico. ki je zgra-«i. kriveva sedukclje neke- <i(Ui barikade na ulicah. l/fgrwdl TSSiuvplačil.....traiali ve. dan .n Isgrednlkl! d. je v Albaniji izbruhnila vsta
116,000 zapeljanem I dekletu, j«-1 so poWII ns stotin* oken ter rsr. ja proti kra
rtiignirml svojo premkrsko čast. dejali eden most.
San Francisco pred generalno stavko
Delavske unije solidarne h stavkujočimi pristaniščnimi delavei. Miliea terorizira stavkarje; dva ubita in okrog 40 ranjenih v eni najkrvavejAih bitk v San Franciticu. Pristaniščniki odklanjajo arbitražo, katero jim ponuja Booseveltov posredovalni odbor.— Delavski nemiri v drugih mestih
I/Oh Angele«, (al. —'(IV) -Nogavičarji, ki so zastavkali v tovarni Mission Hosiery Mills, upajo na popolno zmago sedaj, ko se vrste stavkokazov, katere Je kompanlja Importirala iz drugih krajev, redčijo. DezertacIJe so na dnevnem redu in produkcija je paralizirana.
Stavka traja že dvanajst tednov In kompanlja je doslej trdovratno odklanjala pogajanja repre/entanti stavkarjev. Po konferenci z nekaterimi proml-nentnimi osebami je predsednik kompanije končno pristal na sprejetje deputacije stavkarjev. Nadejajo se, da bo na tem sestanku prišlo do sporazuma med stavkarji In kompanijo glede končanja stavke.
Stavkarji so se pied kratkim organizirali in pristopili k Ameriški federaciji " nogHvIčarsklb delavcev. V stavko so šli, ko je družba odklonila priznanje unije In zahteve po zvišanju mezde. Družba, ki ima na svoji strani policijo, kotirn Je |arkrat vdrla v glavni Man unije, da prestraši nogavimrje, j«« prve te dne Htuvk«' |#oiidarjala, da ne bo nikdar pristala na priznanje linije, bsi« v zadnjem času, ko je videla, da ne bo mogla obratovati Svoje tovarne * htavkokazi, ne kaže vrt prejšnje arogantnoat(t
V«e delavske unije v An-geU-Mii | »odpirajo noga viharje v njihovem boj« ProU-*t proti |>o-lieijskernu terorizmu,, ki so ga naslovile županu, je bil učinkovit. zupa» J« pr« iKivi dal |*dtcljl navale na utan unije w>gavičar-skih d«lavcev in irnportlranje stavkokazov tu 1 zunaj.
Italija hujnks AJhaare k rrvolli?
Dunsj, 7 ul. Tu poročajo,
menda imdkur
7.*>vsKevolto *o li Italijani, ki so
San Franelaco, Cal., H. jul,— Petnajst unij v San Franciscu je danes «Klobrilo sklep centralnega odbora za generalno stavko v prid stavkujočim prlstanišč-nim in mornarskim delavcem; med temi je tudi unija voznikov, ena najmočnejših delavskih organizacij v Umi mestu. Enako gibanje med unijami jo v teku v drugih mestih na pacifič-nem obrežju,
San Franciaco, Cal., 7. jul. — Centralni odbor delavskih unij v San Franciscu je sinoči odglaeo-val za generalno stavko v prid organizaciji pristaniščnih ln mornarskih delavcev s HW glasovi proti H. Dalje je centralni odbor imenoval "stavkovni atra-tegični odbor", ki lai v«*lll generalni štrajk kakor hitro bo o-klican, kar se lahko zgodi vsak trenutek.
Ta korak organiziranega delavstva v San Franciscu J« bil storjen, ko je stavka prlstanlšč-nih delavcev in mornarjev, ki traja že dva meseca, dosegla višek resnosti v četrtek. Tega dne je na odredbo začasnega gover-Derja Mcrrlama 2000 miličnikov napadlo plketne linije na pomolih In razvila se Je strahovita bitka, ki Je zavrela bližnjo okolico pristanišča in v kateri Je na strani stavkarjev sodekivak» o-krog 10,(MM) oseb. V tej bitki m«d bežnim streljanjem, metanjem bomb solzavic In divjim treskanjem z dolgimi policijskimi koli sta bila dva delavca ubita in okrog 10 ranjenih
Pristanišče je dane* imsI kontrolo vojaških čet. Milica ščiti stavkokaze, ki izkladajo blago s ladij. V mestu vlada silna na|»e-tost, toda delavci so hladni in odločni; zaupajo v solidarnost lu upajo, da jim generalna stavka prinese zmago. -
Rooseveltov.posredovalni <sl-ls»r, ki hoče za vsako ceno prisiliti stavkarje, da Izročil svoje s|M»rno vprašanj« razsodišču, toda pristanlščnl delavci prav t* ko odločno odklanJa,o ta načrt— razen |>od gotovimi pogoji—-Je sinoči Izjavil, da bo Izvajal oblast, katero ima jhi novem zakonu za poravnavanje Industrijskih konfliktov. Zaslišal Im» obe stranki In potem naredil svojo razsodbo
Voditelji organizacije prista-nlščnlh delavcev upajo, da se gibanje za generalno stavko raz« širi na druga mesta na obali Pacifika, na Portland,.Seattle itd.
Glavna s|s»rna t«»čka v tej stavki je inta kakor je bila v Toladu, MinneapolUu in drugod: priznanje unije kot predstavnice (bdaveev pri kolektivnem |*>-gajanju na |*idlagi zakona Nlre, Peoria, III. D« la vel pri ('*• terpillar Tractor ( o. v Kast Peo-riji so zantavkali za priznanje unije Družba je /.«prla tovarno, ko so se (Hijavili nemiri med pl-keti In stavkokii/.i,
Itailne, Wl*. Stavka je Iz bruhnila v tovarni llorlick M«l< Ud Milk (o m zadnji |»H«-k »o bili štirje Htavkokazi in trije |>o-li< aji ranjeni pri i/.gr««dlh pred tovarno. Več oseb Je l»ilo aretiranih.
Minneapolis, Minn. S|n»r m«*<l organa Uit voza^ev avto-trokov in njih ilelodajalcl h« Je olmovil v t< m rirentu, 1'nijM ob" tožuj«* družic, ds •«• fi«n ejo držati pogoj^'V, hi s** Jih isidpisaie (si veliki stavki v maju. Centralni «sMs»r delavskih unij & na delu, ds prisili delodajalrs, naj dri» besedo Odi** izjsvlja, da je »klep gh-d«- gen« ralne stavke še v veljavi iti »e lahko izvide,
jezni ns Z«»gs. k* r J< bet Mussoliniju.
(»tirnll hr-
PROSVETA
THE KNLIGHTENMBNT
C I. A SIM' IX L AITS IN A hUiVKKSSI NARODNE POI»P«'KSr J BUHOTE
Organ «f aai paklukarf kr	VMM
Naltaaal ba...lil HaeMjr
Glasoviiznaselbin
Zaaimire beieike Ii msdUi krajev
Chi
pol
ino-
Naro/Mria: ia lUlruim» driav« Mtvan raga i i» Ka/i«4o «<- IM» n«	ta
Uta, 11X0 ta /alrt lata, »a n.i*a®a I» C fit U ealu Mo. I» « K"1 ; umrli u |t M
jfcllllll ' raua for th. ITn»U4 Sl«U« 1 »inyl Chicago) «iM « anada M •• par »«ar. Ctiliago and « karo »7 tO V*	*«"•*«'»
toontrlaa I« <* p»r yaar
Can« «glaaov po dogo.oru.-- KukopUl a« v ra ¿ajo.
Advartiallig rata» «n rn^r—r—mL- Manu-•rrtpU Will not Im- Mrturnad.
Natlov i« vaa, kar lin« »tik f IUUioi prosvkta atSM« M«. U»md»U A.« . < hi^a. iniaaia
M KM MER OK IHK * klifcKATKD P*K»H
liaUim » ukl»p«Jii. primar lJun« M. 11*41, pol« »•*•«« «aMa»u M»l. Sa vam j« » um ii«iuiaoia pouki« »•fo4i.li.«. PoaovlU jo pr»^oAaao«, «I« ••m I lat na uaUvl.	_
Domač drobiž
Oblaki ra/.ntave
Chicago. — Svetovno razata-vo !n urad SNPJ mo obiakall: Joe Bahor z ženo in sinom, Brook lyn, N. Y„ na potu v Calumet Mich.; Erneat Jaeklich In Leonard Matfey, Detroit, Mich.
Smrtna nesreča na potu
Broughton, Pa. — Jos. Snaj der in njegova žena Kila, roj Šinkovec, sta ae odpeljala z av torn iz Detroita, da na praznik 4. julija obiščeta njene starše v JYnnl. Na cesti v Oh hi ju je pa doletela smrtna nesreča. V koli-ziji «ta bila na mestu ubita. Bila sta komaj nekaj meaooev poročena in Kili ae ni dopolnila 24. leta svoje starosti. Bila je članica društvu At. 709 SNPJ.
Operacija
Milwaukee. — Kristina Kralj je bila zadnje dni operirana v bolnišnici. Potrebna je bila transfuzija krvi, vendar «e njeno stanje obrača na bolje.
Poroka
Milwaukee. — Zadnjo soboto stu bila poročena Frank Sedmak ml., sin znanega slovrnskegu hotelirja, in Gertrude Steger.
Ae ena smrtna neareča
Chicago. — Zadnje dni je Edvard Hupar, star 19 let, izgubil življenje v tovarni Central Felt Products C/o., kjer je bil upoalen. Elevator ga je pritisnil k steni in ga tako zmečkal, da je kmalu potem umrl.
Novi grobovi
Cleveland. — V bolnišnici je umrl J oh, Kos, po domače Vratar, star 57 let in doma iz Ste-fanje vasi pri Ljubljani. V A-merikl je bil 27 let in v starem kraju zapušča dva sinova in hčer. — Dalje je umrl Anton ('.oleman, krojaški mojster, star 30 let In doma od Sam<»l>ora. V Ameriki je bil 14 let In tu zapušča ženo in dva otroka.
Nov grob v startni kraju
Cleveland. — Anton Palčič je prejel žalostno ve*t, da je na Vrhniki pri Lotu umrl njegov <aV Martin Palčič v starosti M Wit. V Ameriki je zapustil tri :ii-
iiovp.
Sianinka dvojčica ne dobi dovoljenja ca Ženltev
New York — Afera siamskih (skupaj zraščenih) dvojčic, od katerih ena bi ie rada omožila. toda uradniki ženitvenega biroja »o ji odrekli poročno licenco, je zadnje dni postala prava senzacija. Dvojčici ae pišeta Violet in Daisy lllltom. Violet se Je zaročila t muzlkantoni M. K. Utmbertom in ko Je ta vprašal za licenco, je dobil odgovor, da v New Yorku Jo ne d«»bi, kajti žen i te v z dvojčico bi bila "nemoralna" in kdo ve, če ne b| bila bigamija! Užaljena zaročerra sta ajielirala na višje oblastni-* ke in mestni pravdnik Wm C. I'hanler je <«tločno odklonil proš-njo rokoč. da v New Yorku je | taka poroka nemogiWji! ("hauler Je rekel, itn ; mata ve sie«-r nikjer ne omenjajo -iamskih dvojčkov! In dvojčic, t nla "ideja sama je, nemoralna'" Prizadeta dvojčica —- njena j^ntra popolnem« so glaAa « njo — in njen ženin f»a nočeta odnehati in pravita, da bnata Iskala i « ročno Ikefwo v. drugih državah
Izlet aoc. kluba
Bridgeville, Pa. — Soc. klub ¿t. 18 priredi v nedeljo, 29. julija, ob 2. popoldne svoj prvi islet za člane, simpatičarje in prijatelje delavcev in druge, ki «e radi zabavajo v prosti naravi, v senci košatih dreves. Piknik se bo vršil na M. Oblakovi farmi, ki je oddaljena eno miljo od Bridgevilla. Kažipot: Vzemite ceato ¿t. 28 proti stari slovenski naselbini Sygan ter »e obrnite na levo, kjer boste opazili znamenje. Iz Sygana do Bridge-villa pa na desno. Ceata je dobra do farme, na kateri ae bo piknik vršil. Z avtom ae lahko pripeljete prav na cilj.
Klub vabi občinstvo od blizu in daleč, da nas poseti v velikem ¿te vil u. Klub je ie mlad, star komaj tri mesece in to bo njegov prvi izlet v prosto uaravo. Rojake iz naselbin Sygan, Ca-nonaburg, Presto, Coverdale, Bridgeville in Library uljudno vabimo, da nas obiščejo na omenjeni dan. Klub bo skrbel za dobro postrežbo in godbo, katero bo proizvajal orkester Louisa Cmarušiča. Ob slični priliki smo vam pripravljeni vrniti poset. Pridite vsi na naš piknik, da se bomo skupno zabavali.
Frank Strah, tajnik.
terem je stalo pet policajev. V tistem momentu se je peka oseba približala s kamero, nakar so ljudje aiopili na policijski voz in se dali fotografirati.
Tretji dan stavke so vozovi ulične železnice obratovali samo dopoldne, popoldne in ¿«trti dan stavke pa se ni prikazal noben voz na ulicah. Zvečer je bila stavka končana s popolno zmago delavcev. K temu je veliko pripomogla solidarnost delav-
bom objavil svoje vtiae s potovanja v pozimskem času.
Na povratku domov sem obiskal svoje stare znance, ki se nahajajo v Belmont County Home pri St. Clairsvillu, 0. Ti so John Polanc, Frank June, John Stegel in John Prebik; slednji je Hrvat. Vsak od teh je star nad 70 let in vsi* so bili veseli, ko so me zagledali. Pro* sili so me, naj se v njihovem imenu zahvalim upravi Prosve« te, ker jim podilja list brezplačno. Rekli so, da bi jim bilo zelo dolg čas, ako ne bi prejemali Prosvete. Vsi so bivali v naselbini Glencoe več let in bili čita-
cev. Ako bi bili delavci povsod telji Proletarca. Izročil sem tako združeni kakor v tej stav- jim eno številko Proletarca in ki,'bi nedvomno izvojevali vse tega so bili zelo veseli. Ako bi svoje zahteve.
Dobro bi bilo, ako bi bili delavci združeni tudi politično in poslali v javne urade svoje ljudi, ki bi zastopali njihove interese. V tem primeru bi dosegli svoje zahteve brez prelivanja krvi, ker bi lahko narekovali u-radnikom, kaj morajo storiti v Pittsburgh, koriltt delavcem in farmarjem.
Tako priliko bomo imeli prihodnjo jesen. Takrat se morajo delavci in farmarji združiti in
jim kdo naročil Proletarca, bi jim s tem jako ustregel. Polanc je bil več let naročnik tega lista; on in Frank Junc sta bila več let tudi člana &NPJ. John Stegel, ki je doma iz Orehka pri Postojni, me je prosil, naj po-izvem za njegovi dve hčeri, ki
Ali rt* naročeni na rfner-nlk "Proeveto"? Podpira jI r svoj Halt
O stavki cestnih železničarjev Milwaukee, Wia. —. V torek
zjutraj, 26. junija, je izbruhnila stavka organiziranih delavcev, ki so uposleni na poulični železnici. Pred stavko so lokalni kapitalistični listi kot je "Wisconsin News" poročali, da jti družba pripravljena na dolg boj. Vozove električne železnice je zavarovala s precej debelo in gosto žično mrežo, da se je zdelo človeku, ki je opazoval potnike za omreženimi okni, da vidi ptice v kletkah.
Družba je najela privatne detektive in policaje in toliko stav-kokazov, da je prvi dan stavke pognala v obrat poleg rednih tudi rezervne vozove, ki so drveli neobičajno brzino po ulicah. Kapitalistični listi so kričali, da poulična železnica obratuje (ljub stavki. Rasume ae, da je ta vest silno pogrela stavkarje in ostalo občinstvo, ki je bilo povečini na strani stavkarjev. TI bo se zavzeli, da morajo ustaviti obrat za vsako ceno. Kakor litro se je stemnilo, je pridrve-o na ulice toliko ljudstva, da je iila povsod velika gneča. Promet na cestni železnici je bil pa-rallzlran in v nekaterih krajih je bil radi velike množice ljudi ustavljen tudi avtni promet.
Stavkarji so pretrgali električni tok in tako ustavili vozove. Pasaži rje, voznike in izpre-vodnike so potegnili iz vozov s silo in jim ukazali, da morajo takoj pristopiti v unijo in se pridružiti stavkarjem, kar so tudi storili. Ako se je kdo upiral, se mu je slabo godilo. Tudi korajžne policaje so obkladali z raznimi priimki in nekatere poslali v bolnišnico. Razbijali so vozove in vpili, da je izgledalo kakor v civilni vojni, žrtve so bile na obeh straneh, kajti mnogo stavkarjev je bilo aretiranih, na nasjirotni strani pa je bilo mnogo tepenih. Od kapitalistične strani ni bil nihče aretiran, čeprav so od tam izvirale naj več j? krivice, ker je znano, da vrana vrani nikdar ne izklju-je oči,
Tako se je godilo prvi dan stavke. Naslednji dan so pri-! čeli poulični vosov 1 ponovno u>-zitl in kapitalistični listi so spet cričjtli, da cestna železnica obra-tuje. Vozili so ves dan. čeprav j je prlAlo do malih prask tu in tam, ki |>a obrata nisi» ustavile, j Ko se je stemnilo, je pridrla n v ulice Ae večja množica kakor! prejJknji večer. Množica Je raz-1 bijala okna in vrata na vozovih in prttlo je do večjih bitk med stavkarji, stavkokazi in policijo. V teh bitkah je bilo več o«*h ranjenih In odprljatl so jih morali | v »MilniAnice Množica Je pre-vr»0*la tudi policijske vozove, ki so bili pripravljeni sa aretirane* in tako je kmalu uatavila prorprt. Množica ae je raz^U *rle potrm, ko so pričeli metati plinske bombe Na svoje lastne oči sem videl, kako je množica prevrnila policijski vos, pri ka-
je priporočljivo, da se takoj pedvzamejo potrebni koraki v ta namen. Ako bom?) Ml vsi na delo, bomo gotovo dosegli uspeh. Za take stvari je treba seveda požrtvovalnosti, kajti pregovor, ki je resničen, pravi, da se brez truda niti čevelj ne obuje,
Joeeph Knoy, 13.
Draginja povečava miza-rijo v Nemčiji
Cene potrebščinam se zvišale za 11%, plače pa trgajo povsod
Berlin. — (TIS) — Nemške mase najbolj občutijo finančno krizo, ki mora prej ali slej privesti do inflacije, v dviganju cen potrebščinam in padanju plač. V enem letu je draginja narasla za 11%. Hitlerjeva vlada sker trdi, da so cene narasle le štiri odstotke, ampak informacije iz zanesljivih virov govore drugače.	4
Cene v trgovini na drobno so
se nahajata menda v Clevelan- za nekatere poljedelske produk-du. Prosim ju, ako čitata te' te znatno višje. Jajca so napri-vrstice, naj pišeta starčku vsaj mer 14.7% dražja ko pred le-par tolaiilnih besed, katerih bo' tom, maslo 28%, zelenjava 10%,
on zelo vesel. Upravo Prosvete
oditi na volišče ter oddati svoje Proaim'. n»J starčkom še nada-
glasove delavskim kandidatom.
Joseph Ule.
Poročilo agitatorja
Plney Fork, 0. — Uprava Proletarca me je poslala na agitacijo, da bi dobil nekaj naročnikov na list, toda sedanji čas, ko nas muči huda vročina, ni ugoden za tako delo. Dela se vseeno nisem ustrašil, kajti v teku enega meseca sem obiskal mnogo naselbin in ne brez uspeha.
Na tem potovanju sem spoznal, da se ljudje branijo dobrega časopisja. Imajo na tisoče izgovorov, ki pa ne bi smeli držati v teh kritičnih časih, Zdi se mi, da tisti, ki se v tem času branijo delavskih listov kakor sta Prosveta in Proleta-rec, Ae niso zreli za borbo, katere cilj je izboljšanje položaja delavcev in farmarjev. Nekateri pravijo, da uče svoje otroke prav tako kakor so jih učili njihovi starši v stari domovini. Mislim, da bi bilo za take ljudi bolje, ako bi bili ostali v starem kraju pri močniku, da ne bi mogli ovirati dela tistih, ki se borijo za odpravo obstoječega krivičnega sistema.
lje pošilja Prosvete.
Dolžnost me veže, da na tem mestu izrečem zahvalo vsem so-drugom in sodruiicam, prijateljem in znancem, ki so mi dali svoje avte na razj^olago kakor tudi brezplačno hrano in stanovanje ter mi šli v vseh ozirih na roke. Lepa hvala vsem skupaj.
Omenim naj, da bo društvo št. 176, Piney Fork, priredilo piknik s plesom na farmi rojaka l. Jereba dne 29. julija. Na tern pikniku bodo igrala Ber-gantova dekleta iz Power Poin-ta in društvo vabi vse, da se piknika udeleže v polnem številu, da se tako dostojno proslavi 30-letnica SNPJ.
tine 22. julija se bo vršila konferenca klubov J8iZ in društev Prosvetne matice v vzhodnem Ohiu, Bridgeport, v dvorani v Boydsville, O. Pričetek konference točno ob 10. dopoldne, popoldne pa se bo vršil piknik v korist konferenčni blagajni. Udeležite se piknika in konference v velikem številu.
Nace 2lemberger, 176.
Razne vesti Brldgeport, O. — Tukajšnje Bil sem v slovenski naselbini, delavske razmere so še vedno
kjer imajo poštenega katoliškega duhovnika, ki včasi da precej pametnih nasvetov svojim faranom. Za časa predsedniških volitev so ga na primer vprašali, komu naj oddajo svoje glasove — Hoovru ali Roose-veltu, odgovoril pa jim je, da bi morali delavci sami vedeti, kdo zastopa njihove koristi. On bo oddal svoj glas Normanu Tho-masu in delavci ter farmarji bi morali tudi glasovati za kandidate delavske stranke. Pobožne ženice sedaj sovražijo tega dui. hovnikn in pravijo, da je socialist.
Na potovunju sem precej veliko videl in slisal, čeprav sem na|K>l slep in gluh. Svoje vtise in dogodke bom natančno opisal, da t&ko ustreženi tistim, ki ho obljubili, da bodo naročili Proletarca pozneje, ker v poletnem času ne črtajo, lipam, da bodo obljubo izpolnili in vsled tega
pod ničlo. V nekaterih jeklamah so ustavili obrat za teden dni, o drugih pa se ne ve, kako dolgo bodo počivale. Premogovniki obratujejo en dan in včasi dva v tednu.
Tu se je mudil na obisku rojak Mike Jerala s soprogo in hčerkami. Domov grede so se udeležili priredbe soc. kluba v Stra-banu, Pa. Dalje se je mudil tukaj po trgovskih opravkih Ivoui.« Eršte, vinski trgovec iz Cleve-landa in dolgoletni član SNPJ. Z njim je bil Fr. Gabrijel in skupno sta obiskala več tukajšnjih naselbin. Dne 4. julija p» nas je obiskala Fradlova družina iz 1.4itrobe, Pa., ki se je ude-. i%il'a tudi proslave tridesetletnice SNPJ, ki jo je |>riredila tu kajšnja federacija društev SN PJ. 2al mi je, ker ni bil(nčuai za daljši razgovor p raznih stva reh.
Tukajšnji društvi «t. IH ii 640 še nista imeli proalave, zat«
meso 9.3%.
Hitler opravičuje to zvišanje cen, češ, da koristi kmetom, ki imajo poleg tega na razpolago tudi nad 200,000 cenenih (brezposelnih) delavcev, katere je vlada pognala na deželo in jih oddala kmetom, večinoma jun-kerskim veleposestnikom, za golo prehranitev. Poleg tega jim tudi še nekaj plača — namreč kmetom.
Iz tega bi sledilo, da bi se morali kmetje dobro počutiti pod Hitlerjem. Junkerji res nimajo vzrokov se pritoževati, saj jih je Hitler rešil — "marksizma". Ampak vesti iz raznih krajev dežele govore drugače. Tudi med kmeti je velik odpor proti vladnemu dekretu, da morajo oddati vse pridelke trgovcem po določeni ceni.
V več krajih je prišlo že do resnih spopadov med njimi in Hitlerjevimi šturmarji (to poročilo je bilo odposlano pred zadnjim "pučem"), O takem spopadu poročajo iz Trausteina, kjer je bilo mnogo ranjenih na obeh straneh, šturmarji pa so bili prisiljeni se umakniti.
Cene naraščajo tudi industrijskim izdelkom, pravi magazin "Wirtschaft und Statistik." Medeni tedni. in meseci so defini-tivno minili za nacije. Nemčija zre v obraz sivi mizeriji.
HITLER OBNOVIL TEROR V NEMČIJI
"piraisktg
faia
Zanimive zdr"^,
?	Pojavih
kmetici Ani MorJJ
Pred kratkim *mo j» p betici Ani M0 ana v Istri, na kal »Panju kažejo čudni Pojavi. Moranovopreu ¿as posebna komUija na klimki za živčne bo,«* tem Je prof. protti
imel senzacionalno p** piranskem čudežu" pr je podal prav zanimivo
verjetno skrivnosti.
razlago
(Nadaljevanje a 1. strani.) Splošna govorica je, da, da ta armada, ki šteje čez dva milijona mož, ni bila poslana na počitnice, temveč je bila razpuščena na zahtevo Hindenburga in generalov redne armade. To je bil glavni vzrok; da »o glavarji napadalnih čet zasnovali vstajo in se združili s skrajno nezadovoljnimi monarhisti in katoliškimi voditelji. Tri grupe so zapletene v revolto: prevarjeni glavarji napadalnih čet, centristi (katoličani) pod vodstvom dr j a. Klausunerja in monarhisti, katere je vodil general Sohleicher.
Nacijaki glavarji, ki so še nest i svojemu vodji, imajo te I ni zborovanje v Flensburgu. Gre za "očiščenje" nacijske «tranke, Uxk Hitlerja ni na tem ¿borovan j u.
Prof. Protti je bil edc prvih zdravnikov, ki « novo preiskali i« tedaj piranski bolnišnici, kam bili sprejeli zaradi neke prvič opazili svetlobne iz njenega telesa, o kat tlej sama ni ničesar ved ranova je poročena že leta in mati 12 sinov. V napade naduha, drugače toviti na njej nič po, kvečjemu še to, da je ze va, ker v zadnjem času lo je. .
Protti jo je preiskov tirni drugimi znanimi a pod najstrožjo kontrolo, je bilo vsako varanje izl Rabili so najrazličnejž trične merilne aparate ii te, s katerimi ae da ugot di radioaktivnost. Svetli jave same so snemali h i čutljivimi filmi. 54 mov je dokazalo, da nt samoprevare človeškega Med pojavom svetlobni! — to se zgodi vedno v ljem spanju — prične i kati, utrip ji poskoči <x 140, dih od 24 na 48 v Drugače pa ni bilo dog solutno nobenega abnori pojava v zvezi z elektrik dioaktivnostjo. Povpeši in utrip se dasta razloi činkom nekih hormonov, ni,povzročajo n. pr. tudi veku v strahu močno u< srca. Moranova pa trpi fiksni ideji, ki je prof. P sedaj ni pobližje označil baje z neko vrsto najii nejše avtosugestije spono vzročiti na telesu važn membe.
Vse to bi ne zadoatov bi si "piranski čudež" p na naraven način. Taki ravno pojasnilo pu bi bik če:
V krvi Moranove so u| izredno močno ultraviolii renje in po drugi strar Obilico žveplenih spojin su. Kot dokaz za prt žveplenih spojin navaj« Protti temno črto okrog kjer nosi Moranova *reb grlico. Znano je, da p srebro po žveplu črno. po je tudi to, da * P« žveplene spojine pod vpliv travioličnih žarkov svetiti to Je vsa razlaga, tega ža". Gre samo Ae za ug"U kakšni so vzroki, ki proif pri Moranovi v določene« nju preobilico žvepk-nih l oz. ultravioličnih žarkov i
Morganov odvetnik ^ * jal mladega l ant«»»
Jersey City, N J ~ 0 Lamonta, «¡na MorfU partnerja, ki Je bil tukaj ran vsled piketiranja pr tovarno zu pohiitv«* w varja! John W. D"**
«ki predsedniški k*n<W
1924 in Morgan«'* ^
Mladi Lament * ni j)o očetu, ki j«'rm " tokrati. amp»" - J« ^ komunizma- n',k
nistične «franke a»£« simpatik n .
dl v«i drurib pr»™ ..
vlOml.*"
j, ntop'1' «..ii *: J ... : i . .1.
Liberties unu*.
sodnik prrpo
N
dal p<

dela % rev je hilo ubitih Jame*lo*nut N. Y.
mojega n*** mesece "
Jrr.r ^ kmalu mii*J°
ramenih.
tanki z 20,000 galuni gabina eksplodirali
UrAa žalosti."
'Saj *
m
Vesti iz Jugoslavije
(i»*!»*4 LETALO ^OGUVILO
NA

Pilat Čolnar
mrtev
25. junija.
dne šestih
,bu »e je včeraj
jQer okrog »¡•„ ¿1 „»jboljài Slo-
^"leUlo. ki J« ¡¡Su na aerodromu
80
Is JiiNlavt)«.)
Prometni minister torej misli, da bo s tem železniška blagajna prejemala 5 krat več dohodkov od železničarjev.
Toda to upanje je prazno. Železničarji so doslej potovali, ker so za vožnjo plačali zelo malo. Poslej pa ob svoji pičli plači in dragih kartah ne bodo potovali mnogo in tistega denarnega e-fekta, ki se ga nadeja minister, ne bo. Pač pa je veliko razburjenje med železničarji, ker jim je bila vzeta edina velika ugodnost.
S 1. julijem stopa v veljavo novi pravilnik. Ta določa, da u-živajo železničarji le 60% popust pri voznih cenah.
"Zakaj naš dijak podlega ko-munistični propagandi?" — Te dni se vrti pred ljubljanskim sodiščem velik proces proti 32 obtožencem, po večini dijakom in delavcem, obtoženim komunistične propagande. Razprave proti obtožencem zaradi komunistične propagande so zelo pogoste in zmerom sede na obtožni klopi dijaki poleg delavcev. Policija je odkrila že mnogo tajnih dijaških komunističnih organizacij in celic, pa tudi v javnih dovoljenih dijaških organizacijah razpravljajo na predavanjih predvsem o socialnih vprašanjih in tudi v teh predavanjih zahtevajo celo meščanaki govorniki spremembo družabnega reda. Bolj kakor kdaj koli poprej se zanima vse dijaštvo za socialna vprašanja ter se ogreva ne za reforme, marveč za temeljit prevrat. To širjenje komunističnih idej ali simpatij do marksiama opazujejo s strahom tisti, ki se marksističnega gibanja na moč boje. Javno o teh procesih in odkritjih in predavanjih ne piše noben list, kvečjemu razsodbe čitamo. Dne 20. junija pa je v "Jutru" objavil znani slovenski komponist in sodnik apelacijske-ga sodišča v Ljubljani, Anton Lajovic članek pod debelo natis-
Enost. Neki zagrebški K» zgradil letalo, s ,-je odpeljal pred dne-Lušnjo v Zemun in na-E je letalo dobro pre-f^rebiki aeroklub je . ««raj na svojem letali-l*H»t: krstili so prvo Ito doma izdelano leto svečanost so pohiteli titeri ljubljanski letalci j potniki. Peljali »o ae s avijonom, ki je sreč-¡lo ¡n pristalo. Šef ljubil aerodroma, poslanec * pa se je z najboljšim ukini pilotom Čolnarjem | w ljubljanskem sport-t»|u "Lojzetu". Srečno ipela v Zagreb. Rape je , Čolnar pa se je spet i xrak ter začel izvajati ije i avojim brzim "Loj-Nenadoma pa se je le-rišini kakih 300 metrov k tlom ter strmoglavi-most na letališče. Ko so kni tovariši pohiteli k in, »o potegnili izpod [t letala mrtvega pilota L Zračni meeting je bil fekinjen, publika ae je
l "Lojze" je bilo izdela-jubljani ter je bil torej tistega letala, ki so ga ti dan v Zagrebu krsti-ili ao ga I. 1930 po na-pod vodstvom inženirja
Bloudka. V letalo so . ,	,	„„ . .
li angleški motor, s ka- tnJ?mm naslovom: Zakaj pod-
v srbskem
Smrt dveh Slovencev rudniku
V rudniku Sisevac blizu Para-čina se je pripetila nesreča, ki je zahtevala dve človeški življenji. V rovu Nova Stubica sta delala med drugimi tudi Slovenca Franc Stooar iz litijske okolice in Ivan Živi* iz Slivnice v šmarskem srezu. Oba sta delala skupaj. Stopar je sredi dela odšel v stranski rov, a je najbrže pomotoma zavil v rov, ki je bil poln strupenega plina in kamor je bil vstop prepovedan. Stopar se je zgrudil omamljen od plina. Cez Ča8 ga je šel iskat 2i-vič, ki se je prav tako zastrupljen od plina zgrudil k tovarišu
Faiiztm in iatelaktvalci
(Nadaljevanje in konec.) Za take Človeške, razumne ugovore proti fašistovskemu gospodovalnemu sistemu so marsikateri častihlepni intelektualci in zlasti napolintelcktuaicl gluhi. Brezbrižni so za državljanske svoboščine in pravice večine v upanju, da se bodo sami pririli do voditeljske kaste. Naj si bodo na jasnem vsaj v tem, da o njihovem položaju ne odloča njihovo znanje in zmožnost, temveč edino-le dobra volja samozvanih isvoljencev. Milost gospodov je kaj nos talna. Pod fašismom ro-
[K^^B	. ma !;,,lko današnji srakoplovni
na tla. Ker sta oba delavca da- mini)iter žo jutri v progminiltVo
PreceJ dtt,e* od d™K>h ru- v Libijsko puščavo, če "vodi-
t dosezalo letalo hitrost liumetrov na uro. Krstili
["Lojzeta" in vsa Ljub-! poznala "Lojzeta", ki leče prepleskan in ki je no hitro, delal je lepe za-i katerim je pilot Čolnar vsakovrstne akrobacije, nedavnim je "Lojze" 8 Čolnarjem nastopil z a-«ni v Borovu v Slavo-bi kmalu odnesel prvo t Včeraj pa je letalo ne-KtrmotfJavilo in poko-I tabo veščega pilota Col-čolnar je bil star 38 let <1 za pilota že v avstrij-IX) prevratu pa je net élan aerokluba in u-ot«ki šoli mlade sportni-fonja. Kaj je zakrivilo ni znano. Omedlevica ' defekt v motorju? — » ugotoviti.
varčevanja . . . junija je jugoslovan-objavil, da je prometni Upokojeni general Mi-"I* «premenil pravilnik »Jianih voznin za želez-"Hčence. Z novim pra-ki stopi v veljavo 1. * ukinjajo tako imeno-vozovnice, za ka-JWevali železničarji le ^ potniške tarife. **mičarji je prišlo se-1 Urjenja. Plačo ima-iffieli *o vsaj to ugod-¡V!n »vojce, da so se ^ I» znižani ceni. Pla-. običajna vozne
»m, HO plačevali to-***rji i, 1() I)ln Rar_
' £ '"r«-J. da so železni-potovali in da ni delala težav. "K'sinost izgu-^ ministrstvo pravi, , 4 l^Marutvo drzav-
k ,w	in da
I y \ k[l- ' " tem
L ^ varčevali ni-k.,' " ' " režijskih I
| Ur r izločili no-
[► T ^ ""i'*1
L .. * stanejo isti. k 1 Prometni ** dohodkov, ' 10',, p,». !l	(Novi
da i-"rJi pravi. u v</ii„h cen.)
*n,t.
•►tri.,
lega naš dijaH komunistični propagandi?" Tu je prvič javno zapisano in potrjeno, da se med našim dijaštvom širi marksizem 8 silno naglico. Lajovic, ki se že več let ukvarja s publicistiko in objavlja svoje politične in kulturno-politične članke v "Jutru", našteva v članku vse tiste nauke marksizma, ki so dijaku simpatične. H koncu pa na kratko pove, da bi bilo treba u-stanoviti na ljubljanski univerzi sociološko fakulteto, kjer naj bi prejemali dijaki temeljito znanje iz sociologije, seveda tako, ki naj dokazuje, da je današnji družbeni red najimenitnejši in da se je treba zatorej boriti za njegov obstanek. In kdo naj bi na tej fakulteti predaval? Najbrže ruski emigrant, univ. profesor dr. Spektorskij. Ruski e-migrantaki učenjaki uživajo namreč silno spoštovanje pri naših meščanih . . . Toda če bi take sociološke fakultete lahko u-ničile marksizem in ustavile širjenji marksističnih idej, potem bi kapitalizem gotovo že ves svet posejal s takimi fakultetami. Publicist je namreč pozabil, da dijaki ne "podkgajo komunistični propagandi", marveč da "podlegajo" času, v katerem jim je le marksizem lahko kompas, da se vedo znajti v svetovnem dogajanju in pravilno tolmačiti vse pojave.
darjev, so šele kasneje zagledali, da sta Zivič in Stopar odšla s svojega mesta. Stopili so ju iskat v nevarni rov. Prvi rudar, ki je stopil v rov, Rudolf Jakšič, je prav tako podlegel plinu ter se zgrudil. S težavo so spravili potem ostali delavci vse tri rudarje na dan. Jakšiča so z umetnim dihanjem še obudili, Zivič in Stopar pa sta bila že mrtva.
Rov, kjer se je pripetila nesreča, je bil označen kot nevaren in je bil vstop vanj rudarjem prepovedan. Čudno, da takih rovov ne zapro z vrati, ki se ne bi dala odpreti. S tem bi bila vsaka nesreča izključena.
Letalska nesreča. — Nad Beogradom so se pred kratkim vršili nočni manevri vojaških letal, pri čemer je bilo neko letalo zaradi defekta prisiljeno, da je pristalo izven letališča na nekem polju. Pri pristanku se je letalo na neravnem terunu prevrnilo in je bil pilot poročnik Nikoljančič ubit, izvidnik kape-tan Simonič pa je bil le lažje poškodovan.
Včaaih in aedaj. — V Celju je stopil v pokoj nadučitelj mestne deške osnovne šole Jože Bizjak. Listi pišejo ob tej priliki, da je bil Bizjak rojen 1877 v Mokronogu in da je učiteljišče v Ljubljani dovršil 12. julija 1897, za učitelja pa je bil nastavljen 26. julija 1897. Med maturo in nastavitvijo kot učitelja je poteklo torej le 14 dni!
Jedva je maturo položil, je zaprosil za službo in v nekaj
puščavo, če telj" opazi pri njem samostojne misli. Brezmejna moč enega človeka vodi v samovoljnost, muhavost, tiranstvo.
Vsak intelektualec bi moral zavračati sistem, ki odreka človeku pravico do lastnega življenja in ki spreminja državljana v čredno živaL Naj bo meja mini življenskitni pravicami posameznika in med pravico družbe, da zahteva žrtve od svojih članov, še tako sporna in teoretično sploh nedoločljiva; naj,velja, da zadnji namen naroda in človeš tva ni "grda udobnost," temveč veličina v izpolnjevanju zgodovinskih nalog, kljub temu se ne more in se ne sme priznati, naj se celi narodi, vsi ljudje slepo žrtvujejo za častihlepne namene poedincev, ki jih ti sami oznanjajo kot neke višje interese. Merilo za veličino državnega voditelja ne more biti Džingis-kan, ki je dal Iz svoje Častihlepnosti in krutosti pok lati milijone lju di. Nihče nima pravice zahtevati od človeka, da vse, kar mu je sveto in drago, ljubezen, prijateljstvo, prepričanje in znanje brezpogojno žrtvuje za neke temne namene drugega človeka.
Skladnost volje vseh državljanov z voljo državnega vodstvu je lep cilj, ki se pa ne da izsiliti Dokler bodo trajala nasprotstvo kapitalističnega gospodarskega sistema in dokler se bodo križali med seboj na vedno ožjem pro štoru različni interesi državlja nov, ne bo ta cilj niti približno dosegljiv. Popolna soglasnost do zadnje malenkosti, kakor ni
dneh je bil nastavljen. Tako je dosegljiva, bi tudi srečna ne bil« bilo včasih. In danes? Po dve,1 za Človeštvo.	s trenjem
tri leta morajo čakati maturan-| mnenj, dokazov in protidokazov ti učiteljišč, da dobe zaposlitev na šolah, pa še takrat ne kot od
države nastavljeni učitelj, marveč ga plačujejo iz bednostnega banovinskega fonda in dobi plače kakih 400 do 500 dinarjev! Pa bi najbrže velika večina učiteljev zamerila, če bi kdo rekel, da so Be proletarizirali.
"Izguba" Trboveljske premo-gokopne družbe. — Pred nekaj dnevi se je vršil v Ljubljani občni zbor Trboveljske premogo-kopne družbe, ki mu je predsedoval francoski bankir Andre Luguet, častni guverner Bangue de France (Francoske banke). Cisti dobiček družbe znaša po vseh odpisih vštevši lanski prenos 8 milijone 837 tisoč 228 Din. Taka je torej "izgulm" tega podjetja, ki stalno grozi z novimi redukcijami, ustavitvijo obratov, zniževanjem mezd itd.
Hamomor služkinJer-V Ljubljani se je zastrupila s plinom 32 letna služkinja lx»jzka Flter-jeva \i Zagorja ob iiavl. Ponoči je odprla v kuhinji plin, ki jo je zadušil. Našli so jo ležečo ob šte-dilniku. Kaj jO je »yialo v smrt, ni znano.
napredujemo k višjim oblikam.
Intelektualec v fašistovskem gospodarstvu
Fašizem ima svoje gospodarske korenine v malomeščanstvu. To je tista družbena plast, ki radi mehanizacije, tehničnega naprodka in kapitalistične mono-polizaclje vedno bolj pada na stopnjo proletarlata, to je v bresposestno stanje. Dokler so bili intelektualni delavci Mj redki, so imeli visoko ceno na delovnem trgu. H splošno šolsko obveznostjo, z velikim obiskom univerz Jn tehničnih šol in z mehanizacijo vsega dela |m> obratih je postal intelektualec zelo Cenena delovna sila. Cesto je slabše plačan od dobrega, kvalificiranega delavca. Samovolj, no* t i in izkoriščevalnosti podjetnikov je tudi lailj izpostavljen nego delavec. Nikdar ni ime! trdne strokovne organizacije, ki je omogočala v času gosj>odar ske konjunkture delavcu dosego višjega življenjskega standarda
To stališče intelektualnega delavca med pisljetnlki in ročnimi delavci pojasnjuje njegovo jmiII-tlčno usmerjanje: postal je so-
N emah I parnik Dr ob afcalo uod v
vodah.
pod vodo. Kii
pred pninpnm i »K»rve*MH H III ■ „lMdiča/,diU Mcijakega go^odanrt*. ia polil,k.
rte«« izletom 1000 nací Je v
vražnik kapitalizma, ki mu vedno bolj spodkopava prejšnji družabni položaj, in ja zato sa is-premembo tega sistema. Za socializem (ki ga v svoji neorien-tlranosti smatra le xa zadevo ročnih delavcev) se pa smatra za prevzvišenega in hoče zato imeti neki "višji," posebne vrste socializem in radi svoje nacionalistične vzgoje se navdušuje za neki "narodni socializem." Delavsko gibanje, njegove strokovne organizacije, njihov politični vpliv, bolniške blagajne in delavske zbornice jih navdajajo z zavistjo in sovraštvom* Intelektualec si prične domišljati, da je njegovemu vedno manj vrednemu položaju v gospodarskem življenj tj in v državi kriv politič. ni sistem demokracije. Meščanski časopisi ga potrjujejo v tej domnevi. Tako postane nasprotnik socialističnega delavskega gibanja, antimarksist, "narodni socialist," Gospodje «hI velike industrije in borse so hitro zavohali, da bi se dali vsi ti obupani malomeščuni in intelektualci izkoristiti kot prav dobri in kričavi zavesniki. Fašistovsko gibanje, ki je spočetka hotelo biti povsod protestno gibanje proti koncentraciji kapitala in pro-letarizaciji srednjega stanu, je kapital pokupil hkrati s njegovimi "voditelji" in ga spravil v svojo službo proti delavstvu. Danes so znane zveze med finančnim kapitalom in fašizmom raznih držav. Kakemu kapitalističnemu časopisu se včasih zareče, da sam prizna, da je edina naloga "narodnega aociuliznU" ali fašizma, da stre delavsko gibanje in da zavrti razvoj v resnični socializem. Tako piše glu-silo nemških rudniških kapitalistov "Deutsche HergvverkzeU Lung":
"Bolj nego narodnosocialistič-na agitacija so dejanja nove vlade vsbudila s|Miznanje, da jo socializem tretje države direktno nasprotstvo tega, kar marksizem označuje za socializem."
In to je res. Ker kapital še nikoli ni imel take neomejene moči, delavec in nameščenec f>a še nikoli nista bila tako zasužnjena in brez pravic kakor |kk1 ! fašizmom.
Intelektualna mladina je šla /.a fašismom ne zato, ker je ho-|tela umreti, temveč sato, ker bo-če živeti. Pod fašismom je upala dobiti službe. Fašizem je potreboval za svoj razhiah mladih ljudi, zato jim je veliko obljubljal. Ko pa je prišel na oblast, je prišlo do služb samo nekaj srečnih, ki imajo zveze in po» znanstva, ki segajo do vodittdj-tke kaste. Za desettisočo so pa ,»stale prisilne kompanije, ekser-ciranje in brezposelnost. Nebeška lestvica povsdige, o kateri so sanjali intelektualci, so je is-premenila v zasilne stopnico. Fašizem je razočaral intelektualce tudi v njihovih gospodarstvih naduh.
Po velikem ovinku v fašistovsko zablodo in strahovlado bo intelektualcem jasna izbira: ali naj bodo zaščitna garda propadajoče preteklosti ali udarna četa bodočnosti. Našim inteicklu-jaleen i naj bo glasen memento ta Ispovod nemškega jurista, bridka izkušnja intelektualcev v državah, kjer je zmagal fašizem, da ne Ixsio sledili vabam raznih pustolovcev, ki tudi v naših kra-jih delajo reklamo za "narodni
socializem/Lila a* bo treba še
nam izpiti do kraja tega kallha trpljenja
Človeštvo mora zgraditi novo družbo, če noče propasti. Ta nova družba čaka svoje pionirje In inženirje. V družbi s aoclalizl-'aalml produkcijskimi sredstvi M' ne Ih> več Intelektualni dWa-vae izrabljal in žrtvoval za Id-'anee delniških družb, temveč bo lelal vsej družbi In sebi v ko rist, Kočnf ^n*duhovni delavec d bosta v s<* islizmu podata ro ke k ve<*nl zvezi znaiioetl in dela, /nanopfi in ljudstva,
. elj v Svobodi
DA U8TKKÍKMO NICKATKjUM
ČLANOM ki ao želeli «aro#lll al p« mlianl «eni knjigo TMK NATI V KM NK-TIJKN, katere je -pl«»al L. Ada lil amo jih naročili šo (S0> pet soH kn hs I ore J sedaj hitite s va¿lm naročilom predite fl ga poide. % naročilom p<*IJtU ludi Mooey Ordtr 12 00, kar kajlga stane s poštnino rmd Naročnila pošljite na aanlo*: PKCmVrrA. 2«r,7 H. U«n4al* Ave„ «Tifragn, III. - ItilOpj (»odina, upravitelj.
Izdajalska karlji«» krvi
Nov va>en zakon na Švedskem
Švedska je sprejela sakon, ki določa, da se osumljencu kakšnega prekrška ali sločina v al-kohollzirnnem stanju odvzame in preišče kaplja krvi, po kateri se da določiti, da-li je osumljenec pil alkohol ali ne.
Švedski učenjak prof. Wid-mark je našel posebno metodo, ki omogoča takšno določitev v najkrajšem času In s najmanjši-mi sredstvi. Posebno važen bo ta poskus v primeru prometnih nesreč, k jer gre n. pr. često sa to, da-li je bil vosaČ ob Času ne-sroče pijan ali tresen,
V tem pi lmeru so imoll zdravniški izvedenci doslej na raspola-go samo dva dokaj nezunosljivi metodi, klinično in eventualno preiskavo seči. Krvna pruiskuš-nja sicer ni popolnoma nova, a zakoni vseh držav smatrajo odjem še tako majhne količine krvi sa "telesno poškodbo," ki jo lahki» izvršiš do neke mera samo s privolitvijo pacienta oz. obtoženca. Švedska je zdaj napravila izjemo, ki bo gotovo spodbudila tudi drugo države, kajti preizkušnja krvi omogoča sklepe o množini alkohola, ki jo je nekdo zuužil. Alkoholna koncentracija 0.02 promilov v krvi pomeni n. pr. normalno stanje, 1 promile pomeni "rožice," 2 pro-mlla lahko pijanost, H promill ttžko pijanost, 4.8 promilov pa že smrtno zastrupitev z alkoholom.
Oporoka
Mož na smrtni postelji ženi: "Posteljo dobi najstarejša hčerka."	..
Zena: "Ne, posteljo dobi najmlajša."
Mož: "Uro s kukavico zapustim najmlajšemu sinu."
Žena: "No uro dobi najstarejši."
Mož: "Knjigo zapuščam srednjemu."
2*na: "Ne, knjige al otroci rasdale.
Mož: "Tristo vragov kdo pa umira, Jas, ali ti 7"
e
Odločen nudi
' "Zdaj pa niti besedice več!" zakrlči mož.
"Kaj praviš? Komu si dejal to?" se oglasi žena.
"fiebi sam sapovedal molčati,"
hitro popravi mož, •
Potrpeli jivoat
A: "Za svoje blagoNtanJ« se moram zahvaliti samo svoji izredni potrpežljivosti."
B: "HaJ si vendar pmiedoval svoje imetje po stricu."
A: "Da, toda čakati sem moral 80 lot, da Je stric umrl."
PIJ KM MLEKO
da ontanem zdrav
Moški In ženske |*otn». bil jejo sveže pasterisira-no mleko vsak dsn, da l*OM|M*šujejo dobro zdravje, Vsebuje flragoeene prvine, ki jih |H»lr»buJe telo pr« |M»l»i|anju Iml**-ni. Tudi Je lako ishko sa prebavo. Naročite svojemu mlekarju, naj vam dostavi k vai t za vsako oeobo v vaši družini. Dostavil ga Ihi varno k vašim vrat mt}.	,
Pričnite danes piti najmanj 4 kosane mlaka vaak dan Počutili sm Imate ladje,
MII.K rm'N!MTION, Inc.
K ROD |»rwfit tirimiMlkrn
t« t'" "«J' MOeatl-
fk forU on |rea*eel Haall*. m W W«#fcrf I Mre, < atest«
PROSVETÄ
Vsa kolonija je bila pokoncu in v prazničnem razpoloženju, val so nestrpno čakali, da bi čimprej pokosili, potem pa krenili v tropih v Montaou. Otroci so tekali v rojih, možje šve-drali goloroki okoli, malomarno se gugajoči, ob dnevu počitka. Okna in vrata so bila ob tem lepem vremenu odprta na stežaj, da se je videlo v vse izbe zapored, kjer so s šumnimi kretnjami in kriki vrvele družine. Od enega konca hiš do drugega je dišalo po zajcu in dišava bogate kuhinje se je danes borila zoper staro zasmrajenost po prsženi čebuli.
Ko je bilo poldne, so Maheujevi sedli k obedu. Ni jim bilo kdo ve kaj do hrupa tu sredi čenčaja od vrat do vrat, v tej soseski, kjer imajo Ženske svoj večni križem kražem s klici, odgovori, posojenimi rečmi in otroci, ki jih odganjajo in spet podijo s klofutami nazaj domov.
Drugače so bili že tri tedne s svojimi sosedi, z Levaque-ovimi, skregani zavoljo Caharijeve in Filomenine poroke. Molki so sicer govorili med sabo, ženske pa so se delale, kakor da se več ne poznajo. Ta razprtija jih je zbližala s Pierronko. A Pierronka je pustila Pierrona in Lidijo svoji materi in odšla zarana v Mar-chiennes, da bi tam preživela dan pri svoji se-stričnl, in na to so zbijali šale, ker so jo, to njeni sestrično, poznali: brkata je bila, bila je višji paznik v Voreuxju. Maheujka je menila, da ni lepo, pustiti družino o takem prazniku samo.
Razen zajca, ki so ga mesec dni redili v baraki, in krompirja so imeli Maheujevi še mesno juho in govedino. Prav prejšnji dan so dobili plačo za štirinajst dni. Kar pomnijo, niso imeli take pojedine. Celo za zadnjo sveto Barbaro, za ta rudarski praznik, ko tri dni nič ne delajo, ni bil zajec ne tako debel ne tako mehak. Vseh deset parov čeljusti, od male Estel-le, ki je dobivala zobe, pa do starega Bonne-morta, ki jih je že izgubljal, je mlelo s tolikšno vnemo, da so izginjale celo kosti. Meso je bilo dobro, toda slabo so ga prebavljali, ker so ga le redkokdaj videli. Vse je pošlo, le kos govedine je ostal za večerjo. Vrhu tega pa bi lahko kdo dobil še kruh z maslom, če bi bil lačen.
Prvi je izginil Jeanlin. Bebert ga je čakal sa šolo. Dolgo sta se klatila okoli, preden sta izvabila s sabo Lidijo, ki jo je Ožganka, odločena, da ne pojde ven, hotela pridržati doma. Ko je opazila, da ji je otrok ušel, je rjovela in opletala s suhimi rokami, medtem ko se je Pierron, naveličan tega direndaja, šel lepo sprehajat kot človek, ki se zabava, ne da bi ga pejcla vest, ker ve, da se tudi ženi dobro godi.
Zatem je odšel stari Bonnemort, a tudi Maheu je sklenil, da pojde na zrak, ko je bil prej vprašal Maheujko, ali bo prišla za njim. Ne, ona ne bo mogla priti, kajti toliko garanja je z otroki; morda bo pa vendar prišla, preudari-1a bi), ga bo že kje našla. Ko je bil zunaj, se je obotavljal, nato pa je odšel k sosedu, da bi videl, ali je Iieva<|ue že pripravljen. A tam je našel Caharijo, ki je čakal Filomeno; toda Le-vaque-ovka je začela spet staro pesem o poroki, kričala je, da je nihče ne posluša, a da se ž«» enkrat za vselej pogovorila z Maheujko. Ali je to kakšno življenje, pestovati hčerine otroke, ki so brez očeta, ona pa se vlači s svojim fantom? Filomena si je mirno dela čepico ns glavo in Caharija jo je odvedel s sabo, ponavljaje, da bi jo on rade volje vzel, če bi le mati privolila. Levaque je že odšel, a Maheu je tudi napotil sosedo k svoji ženi ter brž izginil. Bouteloup, ki je bil pravkar pojedel kos sir«, se je s komolci upiral ob mizo in trmasto
piva.
zavrnil ^prijateljsko povabilo Kot dober mož je ostal doma.
Po malem se je medtem kolonija praznila, moški so odhajali drug za drugim; a dekleta so se obotavljala na vratih, nato pa odhajala v nasprotno smer pod roko s svojimi kavalirji. Ko je oče zavil okrog cerkve, je Katarina, opa-zivša Chavala, brž pohitela k njemu, da bi skupaj ubrala pot proti Montsouju. In mati, ki je ostala sama z razgrajajočimi otroki, ni imela toliko moči, da bi vstala s stola, nalila si je drugi kozarec kave in jo izpila v majhnih po-žirkih. V koloniji so ostale le še ženske, ki so vabile druga drugo in za mizami, še toplimi in mastnimi od obeda, praznile do dna kavne vrče.
Maheu, ki je menil, da je Levaque "Pri dobri kaplji", je šel, ne da bi hitel, k Rasseneurju. In res je Levaque s svojiim tovariši kegljal za gostilno na ozkem, z živo mejo obdanem vrtu. Oče Bonnemort in stari Mouque sta stoje, ne da bi igrala, sledila krogli tako napeto, da sta se celo pozabila drezati s komolci. Solnce je pripekalo navpik, le vzdolž gostilne je bila črta sence. Tudi Štefan je bil tu ter je pil za mizo vrček piva, zdolgočasen, ko ga je bil Suvarin pustil samega in odšel v svojo sobo. Skoro vsako nedeljo se je strojnik zaklepal, pisal je ali čital.
f— Ali boš igral, je vprašal Levaque Maheuja.
A ta je dejal, da ne. Bilo mu je prevroče, že tako ga je žejalo, da bi poginil.
—	Rasseneur! je poklical Štefan, tak pri-nesi še en vrček.
Nato se je okrenil k Maheuju:
—	Da veš, tega bom plačal jaz.
Zdaj^^so se vsi tikali. Rassenerju se ni nikamor mudilo, trikrat ga je bilo treba poklicati; a naposled je gospa Rasseneurjeva prir nesla mlačno pivo. Mladenič se je tiho pritožil zastran hiše: saj so brez dvoma pošteni ljudje in dobro mislijo; le pivo ni za nič in juha je ogabna. Desetkrat bi se bil že preselil, če bi ga ne motila pot do Montsouja. Prej ali slej se bo že tako nastanil pri kaki družini v koloniji.
—	iPrav gotovo, prav gotovo, je preudarno ponavljal Maheu, bolje bi se ti godilo pri kaki družini.
A začulo se je vpitje, Levaque je na mah podrl vseh devet. Mouque in Bonnemort sta s povešenim nosom sredi tega trušča molče izražala svoje odobravanje. In veselje nad tako srečnim lučajem se je izprevrglo v burke, zlasti še, ko so igralci zagledali onkraj žive meje veseli Mouquetkin obraz. Celo uro je oprezo-vala tod okrog, ko pa je zaslišala smeh, se je opogumila in se približala.
—	Kaj, kar sama si? je zaklical Levaque. Kje pa imaš svoje fante?
—	Moje fante? Otresla sem se jih, je odgovorila s prešerno razuzdanostjo. Zdaj iščem drugega.
Vsi so se ji ponujali in tiščali vanjo s kvan-tami. A ona je odkimavala, češ, da jih noče, smejala se je še bolj in se delala dostojno. Njen oče, ki je bil sicer tudi poleg, ni niti okrenil oči od podrtih kegljev.
—	Daj, daj! je nadaljeval Ivevaque in ošinil Štefana, saj vemo, koga si vzela na piko, dekle. . . . Kar s silo se ga loti!
Tudi Štefan se je zdaj razvedril. In res se je začela vlačnica smoliti okoli njega. A on se je branil in čeprav mu je bilo to v zabavo, si je ni niti najmanj poželel. Se nekaj trenot-kov je postala za mejo ter jih topo gledala s široko odprtimi očmi, nato pa počasi odšla; obraz se ji je nenadoma zresnil, kakor da je potrta od hude pripeke. 'Dalja prihodnji«.)
odvrgla jo je, kot se odloži staro rokavico, akoprav se bi jo lahko še enkrat osnažilo. A njej se to ni dozdevalo vredno. Na lice si ni več nalagala riževe moke, ruša ni uporabljala in ne kinča. Nobena dama ne more biti lepa toliko časa, kakor bi to sama hotela, lahko pa preneha biti lepa, kadar se ji to zahoče. Gospa Maneta se je odločila za zadnje. Odložila je krinko lepote ter pokazala svoj naravni obraz. Ta pa je bil star osem in trideset let. Bil je fin, prikupen, dobrohoten, ljubezniv ženski obraz. A lep ni bil več.
Naneta je premišljevala, naj li svoji dvojčici sledi tudi na tej poti. Dobro je premislila in se slednjič ni odločila za to. Svetli lasje so se ji dozdevali še vedno lepi, za sive lahko še počaka par let. Ni se mogla ločiti od svoje mladosti in starost je zadrževala z vsemi možnimi pripomočki. Namesto da bi dopustila, da ji lasje osive, si je pričela barvati še obrvi, ustnice, ušesa in nosnice. Bila je pač koketa, ona druga pa dama.
In tudi uspeh ni izostal. Od kar je obstojala samo Naneta, so se moški še veliko bolj smu-kali Okoli nje. Možje, kateri so pri Maneti zapravili svojo mladost, so si jo pri Naneti zopet pridobili. Kadar so jo pogledali, se jim je dozdevalo, da so polnih deset let mlajši. In kdo ne bi bil rad za deset let mlajši? Gospodje pa so bili tudi hvaležni za izkazano jim dobroto. Dobro se je godilo papagaju; Na-netin salon je sličil džungli.
Slednjič je postala celo dostojna. Gospod plemeniti Obe-naus, ki je podedoval milijonsko premoženje, jo je vzdrževal in bila mu je zvesta, ker ji je to veliko bolj ugajalo — ker je to edina oblika zvestobe, katera je trajna.
Nekoč se je v njegovem avtomobilu peljala skozi mesto. Ko sta zavila okoli ogla, sta ugle dala črnooblečeno starejšo damo, ki je pravkar zapustila pločnik ter se prestrašeno umaknila. Naneta je uščipnila svoje-ia spremljevalca v roko: "Ti," je vzkliknila, "si jo videl? Pravijo, da mi je slična!"
"Ne najdem prave sličnosti," je odvrnil gospod plemeniti Obenaus.
Raul Auerhelmer:
Maneta in Naneta
<Nadal)«van)a In kuniv)
Nikomur se ne sme prepovedati, da ne bi do pičice sličil kaki osebi, in to je bil edin Nane-tln zločin. Ker v splošnem se je obnašala docela korektno, tako korektno, kakor pač vsaka koketa na potovanju. Kakor Maneta, je tudi ona potovala s post režn ico; in kakor prva, j»» bila druga še bolj skrbljiva za svoj dolier glas. Res. trudila se je ra jniznanstva. a to je delala tudi Maneta. In kako hi zamerili Naneti, ker se je spoznala s prav istimi gospodi kakor Maneta. le nekoliko pozneje.
Iz svoje sličnosti si je nspra-vila kar poklic, polagoma pa gs j« še itpopolnila. Oblačila se je kakor Maneta. nosila je isto blago, enake klobuke, isto ko-tu ho vi no In slične pajčolane. Imela je iati pas, iste čipke in cvetje. Hodila, stala in sedela Je prav tako kakor Maneta. Kakor Maneta je stopila v vos in kakor Maneta tudi v ko|tel. V zadnjem čaau jo je posnemova» la celo v govoru in to a toliko prrt itnoetjo. da se je Maneta, kadar je srečala svojo rtvalinjq V hotelu, dozdevalo, da aliAi svoj lastni glaa.
Goapa Maneta se jo )•• hotela odkrtiati na drug način. Pre-
bivala je sedaj le še v najdražjih hotelih, v katerih so stanovali ruski veliki knezi in ameri-Aki milijonarji. Na način je do-stoj na Maneta docela obubožala, konkurentinja pa obogatela, ker zadnji se je potovanje tem bolj izplačalo, čim dražji je bil hotel.
Maneta se Je vrnila v svojo domovino. Menila je, da je našla drugo sredstvo, da se odkri-ža te kompromitujoče sličnosti. Z raznimi sredstvi si je zadobi-la svojo prejšnjo vltkost in lase si je pustila rdeče pobarvati. A tudi Naneta nenadoma ni hila več zadovoljna s barvo svojih las; tudi njej se je zahotelo vit-
kosti. Izrabila je priložnost! precej velike, — so pa vedno svoje predloge in v kratkem ča- manj upravičene. Na kratko: su je bila frapantna sličnost /»- Drugi, kateri bi bil potreben pri P*1	poroki, se ni mogel najti. Ali
Maneta je podivjala. Skleni-¡pa se je vseeno našel, pa ga je la je končati in naj velja kar-¡odvzela Naneta. Ali pa — vse bi koli. Nekega dne je olmkala bilo v redu, pa nttesar ni hotel
vo bi tudi ona njej razpraskala obraz. Maneta pa je še preveč ljubila svoj obraz in odpeljala se je domov.
Izbrala si je drug izhod. Prenehala je s koketiranjem, postala je blondina in nameravala se je poročiti. Tega njena konkurentinja sigurno ne bo napravila. A izkazalo sc je. da vseh svojih načrtov niti ne more u-resničiti. Za zakon sta namreč potrebna dva, in to pravilo velja tudi za najlepše dame. Maneta ni bila več mlada, a zelo izbirčna. To je ravno tragedija lepih gospa, da postanejo v poznejših letih njihove zahteve
Naneto ter ji ponudila primarno vsoto, ako bi prenehala z zasledovanjem. Naneta se J«» smejala tej ponudbi in denar za vrnila. Njena sličnoet ji je <l«»na-Aala veliko večje dobičke
Prvi trenotek je Maneta nameravala planiti na svojo ri\a-llnjo. ji ra&praskati njeno no krinko, ki ae ji je re/al<
sproti kakor bi bila aama A pogled na Nanetine nohte jo j« takoj pomiril; prav tako *> )>j|i \ retani kakor njeni; prs
vedeti o Naneti: torej, ni se mogel sprijazniti s frapantno alič-nostjo. Ker slednjih ne ugaja vsakemu biti poročen z ženo, ki je v dvamilijonskemu mestu docela «lična znameniti koketi; mnogi so ju «amenjali. (toepe Manete se je polotila «*- huda živčna bolezen. Odšla je v na- nek švicarski aanatorij in osta-A | la tam celo leto. Ko se je vrnila na Dunaj, je bila siva.
Njena, v s led riValinje mječa-šcena lepota se ji je studila In
g« »to
Kaul Auerheimer:
Marijazellski čudež
Ko je baronica dejala, da se za nekaj časa odpelje v Mari-zell, in to še predno je povpra šala zdravnika za nasvet, — nameravala si je ogledati tudi Semmering — je bila mati takoj navdušena, kakor vedno, ako je njena hčerka pokazala goreča verska čuvstva; a polkovniku to ni bilo po volji.
"Moje ljubo dete," je dejal ter pričel nervozno migati z nosnicami. Govoril je z onim pod-učljivim glasom, s katerim častniki navadno govore s svojimi podrejenimi in z damami. "Lju bo moje dete! Ako misliš, da t Mariazell vrne tvoje spanje in ti povrne tudi ostalo zdravje, tedaj se zelo motiš. Kaj t; manjka, ti lahko kar jaz povem: Ti si anemična. Primanjkuje ti železa; zauživati bi morala arzenik, piti mleko, si privoščiti več sočivja in pečenega mesa — ne pa molitve. Pobožnost n sredstvo proti slabokrvnosti."
"Kdo naj ve?" je jedko odgovorila baronica.
"Prosim," je še bolj ujedljivo ►odgovoril častnik. "Samo izvoli, ako ti bo v veselje. Sama veš, da moja soproga lahko stori vse. kar se ji zljubi."
Po teh besedah je oblastno za pustil sobo, ne da bi se še.enkrat ozrl kakor jo bila njegow navada. Dominik baron Kittc« berg je t>il mož štiridesetih ¡3 nekoliko osivel, vitek, z mirnim, simetričnim vojaškim obrazom, ki se na prvi pogled skoro ni razlikoval od ostalih bradatih častniških obrazov, kateri so si navadno tako sličnl, kakor uniforme. Ako pa se ga je temeljiteje i »ogledalo skozi kristalne leče njegovega ščipalnika, se natančneje zazrlo v njegove od Ičitanja zardele oči, tedaj se je opazilo, da so misli poživjaie , njegov pogled in da mu je njegovo »nanje usmerjalo njegov I značaj. Raron je bil eden ii-med onih častnikov, nekak križanec med čantnikom in .učenjakom, ki je čital Tacija v origi-
nalu in je pri razpravah na manevrih citiral Gotheja. Njegovi prijatelji so mu nadeli pridevek "Gospod profesor". Bil je polkovnik generalnega štaba; čakala ga je sijajna karijera, kar se navadno prigodi onim redkim poedincem obsežnega znanja in pametnega pogleda.
S svojo ženo Gabrijelo, ki je sedaj, v začetku septembra, nenadoma nameravala odpotovati Mariazell, je že pet let živel v srečnem zakonu. Manjkali so sicer otroci, a ker si jih baronica ni želela, je bila to le lastna volja in ne nesreča. Gabrijela je bila hčerka nekega generala, a ne kaka izmed onih eraričnih deklet, katero se poroči le vsled odličnega čina njenega očeta. Ne, bila je izmed one kategorije, v katero se zaljubi zaradi nje same, in to kljub nevarnosti, da se njenega očeta upokoji prej predno postane ekselenca. Bila je primeroma vitka in zelo svetlolasa, nekaka bleščeča blondina, kar se je še povzdignilo z rožnim navdahom njenih ličec; njene oči so bile temne; in zasanjane, nosek koketen in strasten, in polna usteca z nekako prekratko zgornjo in naprej štrlečo zgornjo ustnico, vedno nekoliko odprta, kot bi trpela žejo. iNjena stara mati je bila Poljakinja in nekje v njeni krvi je še lebdel ta spomin. Njen značaj je bil: prikupna Dunaj-čanka pomešana z ljubkostjo Slovanov.
Naslednji dan sta obe dami odpotovali v Mariazell. A še predno je voz zdrčal preko poljane izven mesta, ki je bila posejana z neštetimi svetimi znamenji, nobena izmed navzočih dam ni vedela, zakaj se prav za prav vozita v svet. Ko je žena omenila potovanje, je štabni častnik menil, kakor to mislijo ljudje njegovega kova, da je vse to le ženska muhavost.
Stara baronica je menila, da je vzrok tega potovanja v?« drugi: otrok. "Ni dvoma," si je mislila, "otroka si želi." Kot z otroci oblagodarjena žena stare
P°NDEUEK, 9 n
SJ™ Hi,m 2
J* bil otrok. S njene miselnosti i„ lenega življenja L J* ^irala otroka in J «Jih deset let je vnuke. Nabrala H precejšnjo kolekcijo l
Jladi Ritterberg j« Najbrže ga je ^ Gabrijela in ato 4j Mariazell. Ni vpr2 hotela dotekniti občul 2 besedo, a bila je v dovolj na. Ker bila jel kožna in prepričana o J Uspehu, ako bi * vica Marija.
Ostali njeni znanci u nadno Gabrijelino p, pripisovali njeni ner 'Pripovedovalo se je, i soproga že vse poletje ti nespečnosti ; pri njej , javljali vsemogoči nap gostokrat je menjala l takoj se je opazila njen nost. Eden izmed kol« nem organizmu je jirič jati, ali pa je bilo ka preveč zapognjeno, - n ni bilo v redu in to se znalo že na prvi poglec telji so menili, da je to vajoče zdravje.
(Dalje prHiodnjit;
v JUGOSLA
Prako H«»r»
Na Hitrem Ekspreinem
PARIŠ
JUIJJA 21—AVGIJS AVGUSTA 30.
1LE DE FRA
JULIJA 28—AVGUS
CHAMPLA
JULIJA 14. (opoli AVGUSTA i Znižane cene v vse kraj« v
Za pojaaalla In potn« lnu ry pooblalton« umu
LEO Z A MAJ!
Cmeril Tr.vel Smm
302 E. 72ndSt.,NcwY(
«freoehJJ
NE OVIRAJTE SVOJEGA ŽIVLJEN
DAILY USE OF DAIRY PRODUCTS
OLYMPIC ATHLETES
AVEPACf b.S CITIZEI
fî	0 Î		MILK	* t.	D
^ C			;heesi	<23	
		ICECREAM 6			
<®> BUTTER 31					
Olimpski	Ameriikl
atlet	konnument
Mleko 2% kosarca	;1 Vi rkflparca
Sir	% unče	4-6 unče
Maslo 2Vi unče	1-6 unče
Sladoled 1 poaluga	1-20 poalugt
Olimpski atletiki so odvisni od mlečnih produktov in tako postanejo svetovno najmočnejši, trdni in «talnih živcev, fizično perfektni in pra-votežni. Tudi vi lahko to doseiete sko vžijete kvart mleka dnevno.
To je lahko dosegljivo in ekono- in zdravi
mično. S ti-m doaeieU tri utvari: prvič mleko w « kupi in daje »novi najvrfj vrednonti za malo v»ot«, ki te zanj; drujf.č je prija» in tretje je udobnost, pnp« ko na vas dom; noln<e ali < bite vsi«- mleko prfd vrati h k oz i v no leto. Bret »tr»M I ji vo lahko računate na " hrano, ki vam jo dom. Priučite ae P'" * vpsk dsn in nedvomne
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
tiskarsko obrt spadajoča t
Tiska vabila sa .veselice in shode. fi«K»> • knjige, koledarje, letake itd. v .lovcn*kefflj*
slovaškem, češkem, nemškem, angleiketn
• ' j
f I š
VODSTVO TISKARN K APKMKA M .
8. N. P. J, DA TISKOVIN* NA*** V SVOJI TISKARNI
▼m pojasnila daje va*"' Cene rmth saiiaàe pf"

Plilte pe haforaaaftj» as	J
S. N. P. J. PRINJ0
■ ..„rials A»**
2657-69 Se. Laws** TaMas
ésèi ss MJi