100. številka. Ljubljana, vtorek 2. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhnjn vsak dan, izvzemdi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poSti prejeman za »vatro-o^erske deiele za ćelo letu lfi <»1(1., zu pol leta 8 gld., ta četiL leta 4 gld. — Za Lj ubij a no brez podiljanja na dom za četo leto 13 glu., za ćctrt leta 3 ghl. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za po Si Ij arijo na dom oe računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za fetrt leta. — Za tuje riežule toliko već, kolikor poštniiui iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižima cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 #ld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plnćuje do četiristopne petit-vrate 6 kr., ce se oznanilo enkrat tiska, i) kr., će se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali veOkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankiruti. — Kokopisi se ne vračajo. — Ure dni 3 tvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej tiiSi št. 2f>—2ti pole^ #ledulišča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se bln^ovolljo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hi Si. Nemško-ustavoverno ščuvanje na Rusijo. Čudno ali pa razumljivo za onega, ki Nemce pozna, je to, da sedaj neiuškutarji ia Nenici in magjarski betjarji poglavito na slo-vansko Rusijo hujskajo, to se ve, samo za-voljo tega, kor so smrtni sovražniki našega slovanskega rodii. Glasilo naših vladajočih nemških ustavo-vercev in nemških Turkov, „N. Fr. Pr." v sobotnem listu prinaša članek, v katerem pri-diguje vojsko na Rusijo. To je tem bolj čudno, ker naši diplomati resnično in ob jednej sapi zatrjujejo, da je naša avstrijska vlada po vsem jedina in enomerno misleča z rusko vlado o vsem, kar se tiče orijentalne ali jugoslovanske politike. „N. Fr. Pr.w namreč trdi smelo, da na-merava Kušnja Avatrijo razbiti prej nego Tur-čijo, češ, da je to testament Paslgevičev, onega istega maršala, ki je Avstrijo leta 1849 pogina rešil, premagavši magjarsko vstajo. V tem članku se ponavlja zopet ona perfidna nemška laž, da ruski rublji in ruska agitacija drži po konci narodno gibanje oas avstrijskih Slovanov. To je mogoče v našej državi v zobe metati brez pozitivnih dokazov većini prebivalstva, Slovanom, nam, kateri smo na tolicih bojišcih pokazali, da hoćemo Avstrijo obraniti V In tu se noben državni pravduik ne oglasi. Ne rečemo tega, da bi ga klicali, nego samo konstatiramo, da sedaj naši oficijozi sami potrjujejo, da naša monarhija živi v prijateljstvu z Rusijo, a glavni organ vladaj oče stranke na ta način ščuje, — mi pak smo konfisci- rani bili uže večkrat, ko smo na dokazane nemške izdajne želje opozorovali. Neizmerno nas vse Slovane to vznemirja, da stoji na čelu naše vnauje politike mož, o katerem baš one dni priobčcrii diplomatićni akti dokazujejo, da nema večje žele nego v vojsko spraviti nas z Rusijo. Temu poželenju bi se moral slovanski in sploh pravi avstrijski element, kateri neče cesarstva na korist nemške Prusije razbiti, tem odločnejši protiviti,, ker je vendar jasno kakor beli dan, da Arstrija more obstati samo ako je svojim Slovanom pravična in ako bode delala v naravnoj zvezi z Rusijo. To zvezo ukrepljeno in utrjeno videti je želja vseh avstrijskih Slovanov (iz-vzemši za zdaj pest poljskih samopridnih in sanjarskih žlahtičev) a samo magjarski in ju-dovsko-nemški šovinizem »čuje pri nas na Rusijo. Rusi in jugoslovanski vstanek. Iz Peterburga 22. aprila [Izv. dop.] Ko so lani došli prvi glasovi o vstanku v Hercegovini, ruski časniki toliko, da so v kratkih vrsticah omenjali vstaskega gibanja, rusko občestvo pa hladnokrvno se še zmenilo nij za početi boj na slovanskem jugu. Mislilo se je ćelo, da je vstanek od. Avstrije aranžiran in da nema nobenega pomena. V tem še nij jedno leto preteklo in kakšna sprememba v našem časnikarstvu, v javnem mnenji ruskega naroda. Večji naši listi, kakor „Golos", „Ruski mir", „Novoje vremja" itd. imajo svoje dopisnike v Cetinji in mej vstaši, vesti iz jugo-slovanskega bojišča donašajo na prvom mestu in v vseh krogih se suce govorica o vspehih vstašev. V tem se je bilo na sto tisoče rub- Ijev nabralo za stradajoče v Hercegovini in Bosni in odposlala cola Iadija napolnena z obleko in raznimi potrebami za ranjene. Naša diplomacija se ve da bolj polagoma postopa, a tuđi ona v poslednjem času vedno bolj odkriva svoje simpatije za Slovane v Tur-čiji in če bode treba, pripravljeni smo dovolj, da zamenjamo diplomati«'no pero z mečem. Rusija je absolutistično vladana, a tuđi tu ima javno mnenje naroda dovolj vpliva, da si vlada ne upa, ravnati proti volji celega naroda. Zraven Turčije se ruski časniki najbojj zanimajo za Avstrijo, a reci moram, da je vaša država v poslednjem Času, odkar so se odkrile Andrassvjeve nakane 1870. leta še tisto trohico simpatij izgubila, katera je so tu pa tam se nabujala v ruskem časnikarstvu. Da izpoznate, kako ruski Časniki o Av-striji sodijo, vam hočem iz „Novoje Vremja" citirati par odstavkov. „Novoje vremja", naj-odločnejši v slovanskem duhu pisani časnik razsvetljuje „nastojašči moment vostočnago voprosa" ter o Avstriji pravi: „Avstrga je a svojimi diplomatičnimi poskušnjami napravila popolnem fijasko. V samem srči Avstrtfe sedi črv, še bojj (?) nevaren nego oni, kateri pod-jeda Turčijo. V Avstriji se v tem momentu vse ruši, je vse nezadovoljno . . . . Ne me i Avstrije so v jako neprijetnem položaji. Z jedne strani jih stiskajo Magjari, zbirajoči v svojih rokah vso oblast in vse vijanje (vpliv). Z drugo strani jih vznemirjujo Slovani. In tako nij čuda, da se Nemci nagibajo na stran Germange. Tuđi Magjari nijso zadovoljni. Oni nalašč obdržavajo državo v slabosti in poiitičnem bezsilji, in očitno kažejo svojo že^'o, Jiistek. Doneski k zgodovini slovenskih slovnic. (Hpisal K. Glaser.) l'o smrti Cafovi leta 1874 sem imol na-logo, vse njegove spiske zbrati; pozneje jo rajni Costa prišel na Ptuj in jih v Ljubljano odt>eljal. Ko se je stanovanje za Calbvcga naslednika pripravljalo, se je nekoliko listin našlo, mej katerimi je bil tuđi sledeči predgovor k slovenski slovnici. Pisan jo v ncmškcm jeziku iu se po slovenjen od besede do besede takole glasi: Slovenska slovnica za Nemce. I/dal J ur ij C af. Njegovi luiiusri junčiatiti'Uiu gospodu ^ospudu M a r t i n u Antonu SI o ni š o k u, kiifiLoakofu labddskeum i. t. d. Kor se Vaša milost posebno zanima za vesel napredok našega, slovenskoga slovstva in ker sem Vam hvaležeii za doneske za slovenski slovar, Vam to svojo slovnico spoštljivo posvećujem. IJlagovolite jo sprejeti kot znak mojega sj/oštovanja. Caf. Predgovor. S tem izdajem slovnico, za katero sem važniši oddelke uže pred mnogiini leti bil iz-delal. Najprej sem iiameraval primerjajočo kritično slovnico slovanskih jezikov spisati. Gospod založnik pa, kat eremu sem svoje misli glede slovenske, sedanjini zahtevam zadostujoi'e slovnice objavil, me je pripravil do tega, da sem jo v tej obliki spisal. 1. Pisaje to slovnico sem po mogućnosti tuđi starejši slovstvu i/rrpl; to se mi jo zdelo tem potrebuej.ši, ker pri sudanjim miruvanju iki slovstvenem polju po vedneiu vplivu tujstv:i marsikatero dobro zrnce, ki še v raznih slovenskih naretjih živi, ldiko pogubi. Zato 2. sem z mnogim trudom in velikimi žrtva mi slovenske narerju iuviskaval, da bi du-polnil svojo slovnico. a) Kajti inarsikateri se te slovnice ne bo učil, da bi v slovenskom jeziku pisana dola čital, nego da se moru z ljudstvom sporazu- meti; zarad tega bom važnejše razlike v na-rečjih pri priložnosti omenil. b) Imajo Slovenci v istini trojno slovstvo in sicer 1. Kranjsko ali prav za prav Gorenj-sko (gorno Kranjsko); ta je gotovo najstarejši in najbogastejši, pa žalibože je res, kar mora temeljit slovničar gospod Metelko sam priznavati: „Marsikaterenm v tujih jezikih izobraže-neinu Ljubljančanu so dozdeva to tujo, kar je navadno v ćeli deželi". Lehrgeb. p. 174 in: Itesnica je, da je Gorcnjcc v nmrsičora od jiravega slovenskoga izi'aza krenil na krivi pot, in ihi se mora niarsikaj pogrešati od onega slovenskoga zakladu, ki se še na Do-lonjskcm in Notranjskem (in spodnjem Ata-jerskeni, in v zapadnih komita tih Ogerskc) V ohilici nuhaja. Piohorič, P. llipolvtus, P. Mairtis, Polilin, Kumenlej, Japel, Kopitar, od Weissenthurnat Vodnik, Metelfco. n. Potcm jo takozvana „windischc Littera-tur- na Koroškem in v velikom dolu Štajer- osnovati si neodvisno magjarsko državo. Na konec Slavjani, ne glede na to, da jih je ve5 pleraen, složno delajo proti Magjarora in Nenicem in z izk\j učenjem Poljakov, kateri z Magjari koketirajo, gledajo na vzhod, sku-Sajo po vsej mogočnosti na§o Rusijo potegniti v svojo zvezo tcr se posebno za rusko politiko zanimajo. Slavjanski žurnali očit-no grajajo Rusijo zarad njene ude-ležbe v trocesarskej zvezi in zarad njene nedelavnosti v oboeslavjan-skih interesih. „Novoje vrenija" da\je pripoveduje, da vaši slavjanski časuiki Rusiji očitajo, da svoje Bile trati v Aziji, a ne da bi stopila na čelo Blavjanskib plemen v Evropi, ki imajo zdaj jedno obćno idejo, jeden občni cilj, osvobojenje od magjarskega, nemSkega in turškega tlačenja. „To so bile tur)' naše ideje, nodaljujs <„N. V." Naj se nara ne očita, da bi bile fantastične in nepraktične, kakor pogosto beremo V ne miške m časopisji. Ko so ruski vel'ki knezi začeli zbirati moskovsko državo, roko-vodila jim je ideja zbiranja okolo jednega centra raznih delov slavjanske narodnosti. Ćela naša zgodovina predstavlja raz-vitje te ideje, katera je izpodlmjala naše vla-darje, navduševala naše državnike in navđajala do fanatizma ume in talente naše inteligencije. Potem je ta ideja tuđi narodna, organizatorična. Ona ......krjepla i rosla 1 v la&uuij" earej, i v čaja jati naroda. . . „Ravnopravni zavez slavjanskih plemen s protekcijo Rusije — to je naša zgodovinska naloga. Oddaljiti se od nje znati davati Čas drugim stopiti na naš© mesto, be Sati od nje, znaci be/ati od svoje bodočnosti. Pred našiini očmi je vzrastla Italija, vzrastla Gennanija in žuga nam s svojim daljsirn na-rastom. Strašno silo bi si Germanija pridobila, ko bi pod hegemonijo nemško se napravljale slavjanske države, in se začela germanizacija v zvezi z magjarskim elementom slavj anskih plemen." „Sedanji moment ima tedaj za nas ogromo važnost. Prezirati ga — to je lehko, no popraviti potem trudno. Prezirati ga tem lažje, ker je vpliv borse, tega predstavitelja polnega jndiferentizma v političnih stvareh, v narodnih zadaćah višjega reda jako velik. Gospodje od borse kažejo, da v nas nij sredstev, da k ničemu nij smo pripravljeni; no ini moremo na to odgovoriti, da dozdaj Se nikoli nijsmo stavili takih vprasanj, kadar gre za najvisje cilje naše države. Sicer pa nže naše avtoritetno slovo je na korist Slavjanom, na korist našemu zgodovinskemu pokliču, in bi naši vladi naklonilo vse simpatije rttskega naroda." In tak duh voje tuđi po družili ruskih časnikih, če prav ne tako odločno in energično ; z jedno besedo, ideja Slovanstva se od dne do dne bolj širi in krepi v ruskem narodu. Jugoslovansko bojišče. Z bojišca v Hercegovini se poročajo zopet enkrat neugodne stvari. Turki so zbrali vso svojo vojsko in ker je imel Mr^tar-paSa ve-likansko prevečino, posrećilo se mu je vstaše v Dugi potisniti na stran in je 29. aprila po ostrem boji probil se in v Nikšič prinesel po-posadki provijanta. — Turki poročajo to se ve da o popolnem pobitji vstašev. Ali taka poročila smo uže večkrat čuli in vendar so se vstaši zopet in zopet povzdignili. Tukaj so samo prevelike) sili umaknili se, a ob svojem času bodo zopet može postavili. Turki so bili namreč deset novih bata-Jjonov na se potegnili in uže prej gore za-stavili. 26. aprila se je čulo grmenje kano-nov v Zubcih, kjer so na videz streljali, da bi vstaše iz Duge izvabili. Ob istem času je Muktar-paša na tihoma marširal naprej. Tri dni je boj trajal. „Pol. Corr." meni, da ute-gnejo sedaj vstaši v Bosno udariti. Ker se iz Carigrada poroča, da je sultan 30.000 mož nove vojske v Hercegovino po-slal, ne bode inogel vstanek sam dolgo obdražati se v tej veličini. Za to pa ima Srbija strašno odgovornost Ona mora reci „da" ali ne in skoraj. Sicer belgradska konservativna „Šuma-dija" v zadnjem članku pripoveduje, da Srbija samo zato tako dolgo caka, ker upa, da bode Turčiji kmalu poslednjega groša zmanjkalo in kadar bode popolnem izstradana tačas bode pravo vreme udariti prišlo. „Š.u meni, da de-našnje stanje ne more dolgo trajati, da je se daj amerikanska stava mej Srbijo in Turčijo za život in smrt stavljena, a da jo bode Srbija koncem dobila. Bog daj, ali pesimisti so tuđi na svetu, da si mi ne spadamo mej nje. Politični razgled. iVoti-nnJe cl<*£t'lt% V Ljubljani 1. maja. Na FMnmrji so stvari zarad nagodbe z Ogersko strasno zamotane. Denes je pri ce-sarji skrivna konferenca. Dunajski listi se jeze", Mngjarski divjajo. Avstrija priznava svojo slabost, katera leži v notranjej razcepljenosti. Te so pa krivi samo ustavoverni Nemci in no-beden drugi. NM.*»*<». Iz CV##•#*/»• nftft se javlja, da je 28. t. m. imel avstrijski poslanik grof Zichy dolg razgovor z velikim vezirom ; tuđi minister vna-njega Rašid-paša je bil navzočen. Iz Hvtf/ffitlrt je avstrijski poslanik knez Wrede svojo družino izselil, ker se mu nevarno zdi v Belgradu. V Itisn je prišel grški kralj s soprogo in je bil na kolodvoru od italijanskega kralja slovesno sprejet. Štiri dni ostane v Rimu. V A«t?#fa*#/r*»#f* zboru je propadel bis-markovski nasvet Hertzov, naj Bavarska nema več poslauikov na vnanjih zborili, ker je uže povsod poslanik nemške države. Tuđi vlada je s konservativci proti glasovala najbrž ker je kralj zoper predlog in se mu vladajoča inanjšina ne srne zamoriti. Dopisi. Iz Kt. •rtir|» n. juž. ž. 28. aprila. [Izv. dop.] V našem, mlađem „bralnem društvu" se je sprožila misel nameravati, da bi se tukajšnjemu rojaku; umrlemu pesniku, g. V. Orožnu v njegovoj rojstvenej hiši, katera je dober streljaj od našega trga odda-ljena, kak spominek postavil. — V savinj-skej dolini mu postavljajo nagrobni spominek. Društvo je mej družim tuđi sklenilo svojo „bralno sobo" se sliko vstaških, hercegovinskih vodjev okinčati. VČeraj zjutraj — 27. t. m. bo našli pod trgom v nekem jarku ob poti ležečega mrt- skega; razločuje se od Gorenjske samo po pravilnejšim glasoslovji, posebno v skladnji. V tem oddelku je skrbljeno za slovnice, ki pa nijso velikega vpliva imele. Zakaj? Pri našem dosedanjeni izobraževanji ali prav za prav podjarmljenji so se slovenske slovnice, samo v rokah Nemcev in jezikoslovcev naha-jale: naši pisatelji pa, večjidel spisovatelji molitvenih knj'^ic in prestavljalci so si bili sami za se slovnica po praveni ustavnem načelu: „Piši, kakor govoriš". Tako se mo-rajo britke besede: Bukve od čebelne reje, na svitlo dane v Gradci leta 1831: „zavoljo Štajerskoga jezika za Kranjca uže ćelo nijso" Čbel. J. Jonke p. 4 razumeti. III. Ostane še slovstvo ogrskih Slovencev, ki se sami tako imenujejo. Njihov pravopis je ćelo starohrvatski s to izjemo, da pred r-om nobenega neizgovorjenega samoglasnika ne stavijo, kakor Srbi in Čehi : prszt - prst, in da u kakor ii izgovarjajo in tuđi pišejo; ćelo njihovo slovstvo bo morda obsegalo 40 knjis- Temu se nij čuditi, kajti njihovi domorodci to je, pisatelji so besnim Ogrom izdajice! S slovniškimi deli se je pečal samo čestiti gosp. fajmošter Jos. KoŠič. c) Pritrjujem do ćela sledečim besedam: „Kad se o narodnomu jeziku govori, pridodajem, da se ne vzimlje samo jedno mCsto ali jedno podnarečje v smatranje, nogo ćeli narod, koji pod jedno glavno naročje spada, jer bo vsi Iju^t vse znadu. Što se je v jednomu narečju izgubilo, to so je možebiti v drugomu obdržalo, ko se je o ovomu pokvarilo, se možebiti v onomu bolje i raz-unineje govori, a Što je v tretjomu izni-mek, to može v čtvertomu pravilo biti. Naš jezik se može v ugodno vveme, koje nam je sada bog dal, popraviti in podpunoma izobra-ziti, samo ako hoćemo. Mi smo v pogled na-ftega narodndga jezika „još uvok detca, koja nesu v školo šla". Dakle nauk: „niska nego nauk, k tomu dobre razumne učitelje". Zora Dalra. 1844 p. 307. Ker mora pismenstvo narodu uže v njegovih otroških letih last postati, hi ker za- pazujemo zdaj vsestransko sodelovanje, veljaljo / po nravstvenem načelu ravnopravnosti besede nečega učenjaka: „Nobeno narečje ne sine slovnici na škodo sarnovladar biti. Vsako ima kake prednosti in pomanjklivosti: to razločiti je važna naloga slovničarjeva." Da se ognem nekoristnim prepirom, bodem tuđi ostala slovanska narečja v glaso-in oblikoslovji primerjal, posebno pa ilirskega, ki nam je najbliži; kajti popolnem sem prepričan, „da je želja: ilirskemu narečju pri-bližati se, prazna refc, dokler se no bodo plemena po slovst\d resniša po številu manjša družim jtlemenom pridružila, ki se po omiki in številu odlikujejo" Murko. Da je treba, v vseh slovanskih narečij se učiti, se je uže davno izroklo; za sedanjo razvijanje Slova-nov je pa to najsilnejši potreba. 4. V dvomljivih rečeli se bo tuđi kot zadnja pomoč staroslovenščina porabila. Prijazen čitatelj razvidi tedaj lehko, da sem to delo z nenavadno marljivostjo spisal. Naš slovenski je važno narečje slovan-skega jezika, čeravno nij zelo razširjen: za vega K., kočlarje. Bil je neki pred tišti večer vina in žganja pijan — zavalil se je v grabtm in t njem utonil. — Tako se sodi. 1'revije mu je nekdo izsezul in odnesel. Tu je bila v petek zjutraj precej velika slana, katera cvetočemu ovočnemu drevji, ka-kor tuđi drugim sadežem gotovo nij koristila. Hrošči ali kebri so svinjam dobra pića. Posestnik g. dr. Ipavic pri nas se je tega pre-pričal, ki uže 4 leta ob tem času takšne maj ne kebre kupuje in ž njimi svinje in goske krmi. Preteklega leta so mu jih otroci 1100 bokalov donesli; za vsak bokal da 1 krajcar. Naj tuđi drugo to poskusijo. Ix CVIJft 30. aprila [Izv. dop.] Vo-lilcev vseh treh razredov je pri nas 511; od teh se je pri shodu pred volitvijo udeležilo samih 40. Na dan volitve se je od III. razreda od 319 volilecv udeležilo 41, najmenj glasov je 18. Od II. razreda se je od 44 vo-lilcev udoložilo volitve samo 14 volilcev, najmenj glasov ima jeden (5. V I. razredu od 148 volilcev, je glasovalo samo 24, najmenj glasov zadnji je dobil 11 glasov. Totem se je od vseh 511 volilcev udeležilo samih 78. In tako imamo mestni zastop. Torej vidite, da kljubu temu, da so si Celjanje ćelo svoj poseben nemšk Časopis založili, vendar pravega navdušenja za javne posle nemajo. Ik Trsta 29. aprila [Izv. dopis.] Od Hercegovinske meje iz sosednje Dalmacije prihajajo nemirni glasovi, polni nezadovoljnosti. Simpatije Dalmatincev se ne dajo zatreti. Dalmatinci so bili pred leti Avstriji bolj udani, nego zdaj, ko jih peče od jedne strani zatiranje sosednjih bratov pod turskim jarmom, od druge strani pa to, ka ne morejo pomagati bratom po jeziku in krvi in veri v Hercegovini; niti kruha se ne srne črez mejo po-Blati gladnej raji. Ali turski vojaki in častniki šopirijo se po našem Metkoviću in Dubrovniku oboroženi. Pismo prijatelja iz Dalmacije, katcro vam prilagam, (ne upanio si ga priob-čiti) pojasu uje nekaterih žandarskili vodjev ravnanje, z beguni in ujetniki. To postopanje je voda na gorko železo. Iz Rusije dohaja v Trst še vedno mnogo stvari od družbe rudečega križa za Črnogoro. Nekaj pa mora v našej državnej mašini ticati. Kajti 173 raznovrstnih zabojev leži tu v Trstu, in se dalje časa uže ne ukrcajo v parobrod, ka-kor je sicer navada. Voinega materijala se pogostoma mnogo na jug izvaža. Za hrano in zaloge v trdnjavah na meji je oskrbljeno popolnem. Došlo je tuđi te dni iz Beča vprašanje na vodstvo Llovdo-vega parohrodnega društva, v koliko časa bi se dalo v Dalmacijo 40.000 vojakov prepeljati? Vodstvo je odgovorilo, da, ako je 14 dnij prej naznanjeno v 48. urah. II koncu še malo anekdoto vaših, turžkih jubljanskih turnarčkov. Bilo je namreč tako, da bi bili radi nekateri v telovadnej dvorani prenoćili in si s tem prihranili denar, ka-terega so prav malo imeli. Ali vodja tega nij dovolil, ker bi sramotno bilo. Zakaj nijso mogli vaši nemskutarčki pohod odložiti na loto, da bi bili lehko pod Občino v borstu spali V JZ KT«>l*!lj4' N»VlMj**!4€5 ko aristokracije lord Lvttleton se je n, N.itančiu-jSi pogoji ao isvedn pri puseatnici v istt'j hi.ši. ' (i-' 7—2) Fraiic-ove esence za življenje. Gotovo In skiiaenn sredstvo proti večini bolcz fj 7 vspi'Snim ličinkom in sic^r tako, d:i bi mora a vsaka gospodinja tako zdravilo pri Irši iin^ti. (f>3—7) Jedino pravo dobiva 80 pri €jTćil>i*iel Piccoli, lekarjti, ua (liotdjskvj cesti v Ljubljani. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tuđi po poštnem povzetji naročiti najnovejže slovensko knjige: 1. ffJJo7ttor Zober", originalen slo-vensk roman od J. JurčiČa. Cena fiO kr. 2. „Krdifor-timke povesti" od Bret Harte-a. Cena 50 kr. 3. „Titf/omer'*, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčić. Cena (iO kr. Slovenske lepoznanske knjige. V zalužbi „Narodne tiskamo" v Ljubljani so izSIe in se morejo dobiti sledećo slovensko knjige: -A.. ISoaacistia.i in. povesti: 1. Kriueiu Tatvubali. Izvirim povest, spisal J. JurČiČ, velja......50 kr. % Meta Holdeiiirt. Komun, franeoski spisal Viktor Cherbidiez, poslovenil Davorin Ilostnik 50 kr. 3. Hantordctt. Iioinan s pogorskega zakotja, Ćeški spiaahi Karlina Sv&tla; pnslovenil Franjo Tomštč. velja ........ 50 kr. 4. I*rvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Na C-rnl zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velju 25 kr. 5. Kait'u, Novela, truneoski apiaul II. Itivihe, poslovenil Davorin Ilontmk. — Cerkev lu država v Aiiieriltft. Franeoski spisal E. Laboulaye, poolo-veuil Darorin Ilostnik, velja ... 25 kr, 33. X_ilstlri v zvezkih: I. zvezek, ki ob.suga: Stenografi ja, sp. dr. Ribič. — Živolopirtje, sp. liaji Boi. — l'rešorn, Prešerin ali FreHiren, sp. Fr. Lerstik, — Telocja p^eenka, novela, ap. J. Jurčič. — M. Machiavelli, sp. dr. Hibič. — PiHiua iz Kusijp, sp. dr. Celestin. — Trčtvo z grozdjem na Raskeni, »p. dr. J. Vošnjak. — Ćsgava bo«l« 'i Novelica, sp. J. Offrinec. Velja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obse^a: J<<*l>i «lu«vi. Sp, Paulua. — Plnfie. Novela. Kuaki »pisni N. V. Gogol; poslovenil L. Gorfnjec. — Nekulikd opazflk « izdaji »loveutikik narodnih pesnij. Spisul prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor lioće kntero koli teli knjig dobiti, naj pišo „Narodnej tiskarni" in jih dobf po postnetu povzetji, Vse skup ne daju zu /nižmio ceno 2 go!d. Dunajska borza l. maja Enotni '.rž. -iolg- v jankniib . 64 cl-i 65 kr. Enotni drf, dotj; t srebru . . W . lb t 1860 ri. poBpji!■> .... IO!* , 2'> , Akcije nRro-inn bnr.l;«- . STO . — Kreditno akci'e .... 140 , G0 , London ..'..,... 119 , 80 Napol.........9 , 54*/j . C. k. cekini ......5 . tH Srebro....., ... 102 , 81) l'otlpisano generalnu *A*Hi*n»nimt\i> oheno vzajnnue zavarovalne banko ka-(»ihtlij in clohodkov „Jaiin.s44 na Dunaji, ditje s tem javno na znnnjo, da jo gospod •|t»i»4kK .l<»i'*bli v lvfiil>liinii. kot od m. IČJbriittrjit 1m7<» na- stavljcui zastopuik „Janus-a" Kl. u]>i*ilu t. 1. «tl- *>»1ia Y ljcklR. (lospod Janez Jercb nij todaj več poobla^een, za ^ori navedeno ustanovo preniijno denarje pobirati, kakor tuđi ne oglasila za zavarovanje sprejeniati. V (i rad ci 128. aprila 187(5. (HeneralHo zasfopnjsteo „Jainis-a" za Štajersko, Korosko in Kranjsko, '117) fjiraflcc. ISurmfji.HMO 17. Za jedno, se specerijskim in Soleznim blagom napolneno žtamno (nlijftlo) na Notrnnjskem, sprejm* ae v kupčiji dobro izurjen Koiiiis, z dobrimi izprićevaii, ne pn»n«i:»d, zmožen slovcn-ske^a in neu.škeg;* jezika, takoj v službo. Fisina naj se mijd;iljo do 12. majn dopuni-ljajo na fn/iiiini*tracijo „Sfm\ Stu-tula", ker so tudl pokoji izvedb. (118—1) Radgostski umivw&€ši§ši čaj in rožDovsti iiiatio-rasilinsti celllićki, priporoča se posebno za vhp, tuđi 7.a z&KUrttae bolezai na pljučuh, za srčue, pr^ne io vratne bo-leČmc, purtebno za «tif5;co, želodečevo slabost, za HploSno »lah( st čntnic in začenjajočej He pljućuici! Veliko štavilo priznanskib pišem razpo-lagajo so v pre pri danje. Javna zahvala. Vaše bliigorodjof Valed Vašega mi poslanega liadgostskega univerzalnega čaja ozdravi! s«?ra popolnem v devetih dnevih moje trimesečne bolečine že-lodskega katara, Čutim se zdravega, imam dober tek in Vam izrckam zato gospod lekar, mojo najsrčnejso zahvalo. JoHip Kramari«, stotnik. Ogulin na Ilrvatskem, 7. oktobra 1875. -Gospodu lekarju Seicbertu v kopolji Rožnov. Akoprein hvala bogu nijsem tako bolan kakor poprej, ker morem zopet svoja posla opravljati, vendar nečem biti brez Vaših iz-kuienjih zdravil, brez katerih bi lotošnje zime skoro ne bil preživel. Kadi moje zadnje bo-Iezni čutim zjutraj čaši se nekako suho grlo in tuđi me moćno pečo v prsiti, ko pa Vas <5aJ PUem in rabim Vaše celtličke, mi je takoj boljo. Ker aem oba zdravila uže porabil, bla-govolito mi poslati po poštnem povzetku 2 paketa liadgostskega univerzalnega čaja in t> skatljie rožnovskih maho-rastlinskih ceitlič-kov. Z najodličnejšim spoštevanjem ostajem Vašemu blagorodju udani Hubert Zellnka, župnik v Obietau pri Suri (na Moravskom). Blagorodnemu gospodu lekarju J. Seichertu v Kosnov 1 Moje triletno dete mučil je pol leta hudi zadušljivi kašelj, da nobeni mnogih lekov nij pomagal. Poskusila som kot zadnji lek Vaše aromatično Kožnovsko UKilio-ra.itlinske celtlič-ko, od katerih sem k sroči jedno originalno škatljico iz Hožnova sob. j prinesla. Dosegla sem mojemu inaleiuu bolniku tako čudapolno in hitro ozdravljenje, da Vas prosim za mojega druzega otroka, kateri tuđi kašijati za-čenja, dve škatljici teli nepresegljivih maho-rastlinskih celtliČkov poslati a poštnim po-vzetkom. S spostevanjem Kosa HrHwm, • soproga zdravnika. 01 omuo, 12. sept. 1874. Velečestiti gospodi Zopet me do'žnost vt>že, zahvaliti se Vam za izvrstne liožnovske ceitličke, kateri so mi toliko koristili, ravno tako tuđi radgostaki čaj, katerega at'ui užival. Vsakemu, katori občtiti prsno bolezni, kašolj ali jednuke bolezni na-svetoval Itodem, naj se zaupno obrne do Vas gospod, ker Vaš luk gotovo pomaga vsaoemti. Prosni), da mi posije, te dva paketa čuj a iu ravno toliko akatljic coltličkov, Ost;irit«lci i u J. C ej bek v Zagrebu. f.ii(J2—16) Z alo g^e napravile so bodo v vsoh ickarnah in veujih štacunah uiatcrijalnega blaga. izdatcJj in urednik Ju^ip Jurcic. Lustmna iu Lisk „JSarodne uskurue*4.