Političen list za slovenski narod.
F« polti prejemal velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejemati vel j (i: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 167.	V Ljubljani, v sredo 24. julija 1889.	Letiiilt XVII.
V a bilo
k
IV. redni veliki skupščini
družbe sv. Cirila in Metoda v Bledu četrtek dne 8. avgusta 1889.
Vspored:
I.	Slovesna sv. maša v cerkvi Matere božje na otoku Blejskega jezera ob 10. uri dopoludue.
II.	Zborovanje „pri Petranu" ob 11. uri.
1.	Prvomestnikov nagovor.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Nadzorništva poročilo.
5.	Volitev*) jedne tretjine odbornikov.
Po pravilih izstopijo naslednji udje družbi-nega vodstva: dr. vitez B!eiweis pl. Trsteniški, Gregor Einšpieler, Josip Zičkar in Anton Žlogar.
6.	Volitev nadzorništva (5 članov).
7.	Volitev razsodništva (5 članov).
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dne 24. julija 1889.
Prvomestnik:	Podpredsednik:
Tomo Zupan.	Luka Svetec.
Opomnja: Slavna vredništva naših listov tiljudno prosimo ponatisa tega vabila.
*) Iz g 16. gl. pravil: Vsako leto izstopi jedna tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novič.
Iz § 14. Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: ... h) pokrovitelji; c) udje družbinega, vodstva; d) udje družbinega nadzorništva; in c) podružnični zastopniki.
Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vEacih 50 družbenikov en zastopnik; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti.
Iz g 15. Podružničnim zastopnikom jo dovoljeno, pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov.
Istrske razmere.
Po italijanskih listih se ni še polegla razburjenost zaradi izgub pri zadnjih volitvah. „Narod brez zgodovine je navalil na pleme s sijajno preteklostjo, slovansko barbarstvo je napalo našo starodavno kulturo, katero hoče s surovo silo uničiti." Tako besni neprijatelji v svojih glasilih. S časom bodo umolknili.
Iz zanesljivega vira pa se poroča, da italijanski mogotci pripravljajo nenaden dogodek. Kakor znano, priborili so «i Slovani pri zadnjih volitvah od dvanajst mandatov v kmetskih občinah osem; imajo torej v tej skupini večino in pravico, izvoliti si zastopnika v deželnem odboru. To zadnje je za istrske Slovane posebno važno, ker doslej je le strankarstvo vodilo vse delovanje nasprotnikov. Vsled mnogih krivic so bile razmere že neznosne. Narod se je vspel in zmagal z večino. Razburjenost slovanskega prebivalstva bi se polegla, ko bi imelo vsaj enega zastopnika v deželnem odboru.
Vsak prijatelj reda in miru bi kaj takega tudi pričakoval. Ne tako talijanaši, ki stoje na stališči vedne negacije. Sklenili so nekda, da bodo zavrgli tri izvolitve slovanskih poslancev, ki so bili izvoljeni z veliko večino, da tako zaprečijo izvolitev jednega Slovana v deželni odbor. Slovani naj bodo tudi v prihodnje parija brez pravic v deželi. Toda ta korak bi imel jako slabe nasledke za italijansko stranko, kajti Slovani ne pusti se več ob steno pritiskati.
Tudi odstop barona Pretisaje s temi namerami v nekaki zvezi. On je vedel za te načrte, obravnaval z vodji italijanske stranke glede deželnega glavarja, ter od zdravnika dal preiskati dr. Campitellija, da bi ga spravili na mesto deželnega glavarja.
Kakor pa sodimo, vlada v to ne bo privolila. Campitelli je kot deželni glavar nemogoč, ker za to mesto nima niti telesnih niti duševnih zmožnostij.
O isterskih razmerah so nedavno pisale zagrebške „Narodne Novine": Škoda, da je grof Taaffe odslovil barona Pretisa stoprv po volitvah. Ko bi bil na Pretisovem mestu mož, ki ni nasproten Slovanom, bila bi slovanska zmaga v Istri še sijaj -nejša. Irredenta se trudi, da bi zašel namestniški stol v Trstu mož, ki bi zatisnil eno ali obe očesi nasproti irredenti. Vendar niso isterske volitve vrgle barona Pretisa. Že pred volitvami, ko so zaprli vrednike lista „Indipendente", in je irredenta kakor za časa razstave predrzno pokazala svojo glavo, bi! je baron Pretiš politično mrtev človek, ker ni hotel brzdati italijanski živelj. Oe Nemci Čehom ne privoščijo pravic in se sklicujejo na svojo kulturo, še krivičneje je, da Italijani zatirajo Hrvate in Slovence, sklicujoč se na kulturo v kraljevini.
Kolikor več bodo avstrijski državniki čutili rodoljubno zavest in ljubezen do vladarja, tembolj bodo Slovane podpirali ter odpirali pot do omike in razvoja; kajti proti irredenti je edina zaslomba le v onih elementih, katerih narodno življenje je v tesni zvezi z obstankom in močjo države.
Agrarne razmere v Bosni.
Zagrebški „Obzor" je v ponedeljek prinesel po novisadski „Zastavi" iz Sarajeva dopis, iz katerega povzamemo važnejša mesta:
Agrarne razmere v Bosni in Hercegovini niso take, kakor so bile v drugih državah. Doslej so mnogi učenjaki in politični ekonomi proučavali agrarne razmere v Bosni in Hercegovini, prebirali in pretresali stare knjige in papirje: kake so bile razmere med spahijami (turškimi posestniki) in kmeti za časa bosanskih kraljev in prej, nego je Bosna prišla pod turško oblast. Iskali so, ali niso ničesa našli in ne bodo našli, kako so današnji begi in age prišli do svojih zemljišč iu kako so jim kmetje postali podaniki. In vendar so mnogi skušali, da rešijo zemljiško vprašanje v Bosni. Vsakdo je prišel do svojega nazora.
Ako smo dobro razumeli, izjavil je Kalaj pred delegacijam, da on ne misli reševati agrarnega
LISTEK.
Pred sto leti.
(Dalje )
Kako je bilo med 14. julijem in 4. avgustom na Francoskem, povedal je v narodnem zboru shra-njevatelj velikega pečata rekoč: „Strah in grozo pošiljate tudi tjekaj, kamor niti plenilci ne morejo; nesramnost presega že vse meje, postave so brez moči, sodništva brez veljave; velik del Francije leži že v razvalinah in strah kraljuje povsod po državi. Trgovina in abrt ste onemogli in celo zavetišča človeške milosrčnosti niso več varna pred morilno roko."
Da bi se narodnemu zboru ne mogla vsaj navidezna somišljenost in odobravanje pri roparskih napadih očitati, izdal je najprvič nekak oklic do naroda, za kateri se pa živ krst brigal ni, kar so si modrijani že lahko mislili. Na to so po noči 4. avgusta sklenili dotedanji državni in družbeni red popolnoma zavreči. Odpravili so pred vsem vsako razliko med stanovi (kar bi današnji anarhisti rajši daues nego jutri tudi storili!). Uničili so vse pred-
pravice (privilegije) plemstva, duhovščine, pokrajin, mest in zadrug. Kralj seveda je vse to potrdil in „živio kralj" ni hotelo v prvem trenutku nikakor ponehati. (Ljudje si ostanejo vendar vedno tisti; danes
kriče: „hvaljen, ki pride......" čez dva, tri
dni pa vže: „križaj ga!u) Mirabeaua pri tej seji ni bilo in ta je čez nekaj dui nato rekel Dumontu: „Vidiš jih naše Francoze; celi mesec prepirajo se za oslovo senco in kar čez noč, ko jih buhne luna, vržejo pa ves stari red države med staro šaro!"
Bodoče dni bilo je nekaj miru, toda ne dolgo. Tisti, katerim je bilo na tem ležeče, so vže za prepir skrbeli, kar ni bilo čuda, kajti eni so dosedaj že skoraj vso žrtvovali, namesto da bi bili hvaležni za to, kar so prejeli, zahtevali so vedno več in to v narodnem zboru. Kakošen je ta bil, zvedel je svet iz nekega popisa ameriškega poslanca Morry-a pre-zidentu Washingtonu, kjer se bere: „Posvetovanja narodnega zbora so toliko kot nič! Več nego polovica časa zapravi se s praznim čvekanjem. Vsak poslanec govori, kar mu ravno na jezik pride, in to kadar pride na vrsto, ne da bi odgovarjal svojemu predgovorniku ali pa njegov nastopnik njemu. Vsak dokazuje zA-se, ne da bi se oziral le kolikaj na raz-
loge drugih. To Vam je prav pravo pokanje pušk, katerih izmed 999 komaj jedna v črno zadene."
Dné 27. avgusta proglasili so v narodnem zboru takozvane „človeške pravice" in to je Francozom možgane popolnoma —• skisalo. Odslej nadalje domneval se je vsak za zastopnika naroda in ni dolgo trajalo, pa je bilo skoraj toliko malih narodnih zborov, kolikor je bilo stanov v državi. Vsi so posnemali veliki narodni zbor. Najprvo sklicala je narodna straža svoj lastni narodni zbor pri oratorijancih, krojaški pomočniki sošli so se v „Colonnadi", vlasuljaši pri „Champs-Elysées". Hlapcev nateplo se je skupaj 4000 iu le-ti so odprli svoj narodni zbor v „Louvre", 30 0 0 čevljarskih pomočnikov zbralo se je na trgu Ludovika XV., kjer so sklenili in sklep takoj proglasili, da bodo 7sakega iz dežele in države pognali, kdor bi čevlje ceneje delal, kakor se je oudi določilo. No, čast jim, ostali so vsaj pri — kopitu! Po deželi bilo je pa še vse drugače. Vsak okraj, vsako okrožje je imelo svoje odbore, ki so bili : stalni, varnostni, oziroma varstveni, vojaški, civilni in živežni. Vsak okraj domneval si je, da ima postavodajalno, vsak odbor pa, da ima izvrševalno oblast.
Med tem je bil v Parizu, kjer je bilo gnezdo
vprašanja, ker bode državi in deželi koristneje, d» se učvrsti plemstvo, katero bode pri vsaki priliki
služilo vladi ia ji ostalo zvesto.
Ta izjava Kalajeva se popolnoma vjema z njegovim delovanjem in postopanjem, odkar je prevzel vrhovno upravo v Bosni in Hercegovini.
Kalaj je površno opisal število svobodnih kmetov, ki so se že oprostili in odkupili od svojih spahij. To število svobodnih kmetov je jako nezanesljivo. Mi vemo, da je to število jako neznatno, in komaj jih je nekaj desetoric, a nikakornestoalitisoč, ki figurirajo v poročilu Kalajevem. Kalaj prišteva svobodnim kmetom vse one muhamedance, ki nikoli niso bili spahinski kmetje, ker po turškem koranu tudi nikoli niso mogli biti, ampak so vedno imeli svojo zemljo, od katere niso spahijam plačevali „tretjine" od žita, in „polovice" od sena, kakor ostali kristijani. Kalaj prišteva svobodnim kmetom tudi one, ki so se iz Hrvatske in Slavonije v Bosno naselili in zemljo kupovali od onih muhamedancev, ki so se iz Bosne izselili. Je v resnici nekaj kmetov, ki so se odkupili od svojega osiromašenega spahije ter postali svobodni. Svobodni so tudi oni naseljenci, ki so se iz Tirolske in Nemčije v Bosno izselili.
Kalaj trdi, da so spahije, ki niso mubamedanci in kmetom boljši od muhamedancev, ali on pozabi, da narod iz duše prezira vsakega svojega spaha, bodi že muhamedanec, kristijan ali Žid. Narod smatra vse kot svoje pijavke, ker ve, da je krivično, da mora revni kmet od vsega, kar pridela iz trde zemlje v muki in znoji lica, dati 491/a °/0 spahu v imenu „tretjine" in vladi v imenu „desetine" brez drugih davkov in tlake, katere mora nositi.
Vse so prazne besede, kar Kalaj govori o napredku trgovine, obrta in ostalih ekonomskih vrst; nasprotno vse propada, vse nazaduje. Naj vsi, židovski časniki in pojedini špekulanti, Kalaju priznajo sposobnost, organizatorski duh in vrline, mi mu iz Bosne kličemo in odvračamo, naj osreči naše neprijatelje, kakor je nas. Vse, kar se dela v Bosni, naslanja se na politiko, vse se vrši iz političnih vzrokov, vlada se ustraši vsake malenkosti in boji se vsakega, ki nekaj razumi, ki pozn;i življenje, običaje in razmere v Bosni in Hercegovini. Ko bi vlada poslala zadnjega „bezirkshauptmana" iz češke ali druge dežele, revnemu narodu v Bosni bilo bi bolje, koristila bi tudi sebi, ker ne bi bila v večni zadregi, v katero so jo spravili sedanji upravitelji dežele, ki niso nikoli oskrbovali ne svojega, ne tujega premoženja, ampak so bili pisarji.
Naj Kalaj govori, kar hoče, in „dični" Gjur-kovič naj mu priklada, kakor njemu prija, a jedno je gotovo, da tako dolgo ne more ostati.
Politični pregled.
V L j ubij an i, 24. julija.
Notranje dežele.
„Grazdanin" opisuje našega vladarja nastopno : „Zdravje njegovo je vsled velike izgube (prestolonaslednika Rudolfa) jako trpelo, vendar pa mora eneržija tega vladarja vzbujati začudenje, posebno če se v poštev jemlje njegova velika družinska bolest. Ne moremo drugače, nego pripogniti glavo
red možatostjo tega velikega vUdarja, ki najde .dino tolažbo v u Bete m Opravljanji državnih poslov... Ni ga vprašanja funanje in notranji politike« ki bi odtfo cesarjevi pozornosti; Vse zasleduje." Ta opis uAiegt ljubega cssarja mora vsakegf AvstrijaUa tem bolj s ponosom navdajati, ker „GraMloin" nikakor ni list, ktteremu bi se mOgla očitati prevelika ljubezen do Avstrije.
„Agramtjr Zeitung" opomin j(% $lovcnske rodoljube va|«l najftda na ljubljanskega škofa s strani „Slovenskegà Narodi": „V tej zadevi, kakor že prej pri deželnozborskih volitvah na Kranjskem, in še ostreje, kaže se nasprotje, ki je pričelo na Kranjskem in v slovenskih delih sosednjih kronovin navstajati mej narodno stranko. To je menda znamenje časa, da si skuša v javnosti pridobivati veljavo ostro bistvo, vročekrven temperament, sploh ono, kar se v uovejši dôbi imenuje „schiirfere Tonart", radiltalizem in Bog vé še kako drugače. Tudi na Češkem se je razprtija mej Mlado- in Staročehi srečno poostrila, kar pa gotovo, ne bo imelo dobrih posledic za narodne koristi. Če mora pa to že biti pri mnogoštevilnem in bogatem narodu, kam naj pa privede razprtija pri Slovencih, ki so razdeljeni v sedmih ali osmih deželah, majhni po številu in sredstvih, če vržejo od sebe slogo, edino in najboljše sredstvo za pridobitev opravičenih in pametnih teženj in tirjatev, ter se mej seboj mesarijo, namesto da bi v gostih vrstah korakali zoper skupnega sovražnika? Že pri deželnozborskih volitvah se je videl globok prepad med „kle-rusom" in ,liberalci", kateri razdor bi radi s tema besedama označili. Dognano je, da so bili duhovniki večno odločna podpora narodnih teženj in vedno v svesti si svojih rodoljubnih dolžnostij. Duhovščino kranjsko žaliti v osebi najvišjega zastopnika, predbacivati mu v obraz tako tehtne pregrehe, kakor je storil to „Slovenski Narod", je morebiti sicer jako liberalno, nikdar pa ne rodoljubno. Slovenci ne morejo v boji za svoje narodne pravice pogrešati duhovnikov in njihovega sodelovanja; oropati se tega zaveznika ni treba in ni pametuo."
V avstrijski vojni se občuti vedno večje pomanjkanje častnikov. Vojno ministerstvo skuša temu odpomoči s tem, da vsprejema v aktivno službo rezervne častnike. Ta korak pa se bo obnesel po splošnjem mnenji le tedaj, če dotičnim kandidatom ne bo treba na lastne troške služiti šest mesecev kot poskusno dôbo za teoretično in praktično izvež-banje. To uči dosedanja skušnja.
Štrajk na Štajerskem pojema. Tudi v ljuben-skem okraji je skoro popolnoma že končan. Bazne občine so poslale oblastnijam pismene zahvale za odločno postopanje nasproti izgrednikom.
Tnanje države.
„Osservatore Romano" odgovarja Crispijevi „Ri-formi" : Ko bi paptz Leon XIII. odpotoval — kar mora pa edino le njegovi previdnosti prepuščeno ostati — storil bi to le zaradi tega, ker bi mu postopanje italijanske vlade zabranjevalo nadaljno bivanje v Rimu in ker bi mu to velevali nujni verski razlogi. Kjerkoli pa 8e bo papež mudil, nikjer ne bo provzročeval vojske, marveč bo vedno ostal vladar miru in reda. — Kakor trdi „Diritto", stražijo tajni redarji noč in dan Vatikan, ker se vlada boji, da bo papež vendarle zapustil Rim! Ali je to ona prostost, katero vedno naglašajo glede sv. Očeta liberalni listi?
Črnogorskemu prestolonasledniku princu Danilu je francoski poslanik Gérard izročil veliki kor-don častne legije.
„Varšavski dnevnik" objavlja belgrajski telegram, da se v srbski prestolnici pripravljajo velike izjave zoper kralja Milana, ko bi se povrnil. Vlada ga je bajè zaradi tega prosila, naj sedaj še ne odpotuje iz Carjigrada. Ta vest je izmišljena, ali pa prošnja ni nič pomagala, kajti včerajšnja brzojavka nam je
prekucije, vihar od dne do dne silnejši in preku-cuhi so že narodnemu zboru in kralju ukazali, da se morata preseliti iz Versailles-a (Verselja) v Pariz. Kraljevi minister Saint-Priest poklical je na pomoč tlandriški polk, ki je bil do tedaj kralju še zvest. Polk pride in navdušenje za kralja ni imelo ne konea ne kraja. Ko so prekucuhi videli, koliko prijateljev še ima kralj, čutili bo, da jim utegne danes ali jutri za kožo iti; da se temu izognejo, sklenili so, se kralja samega polastiti. Zato so zopet lagali, da kralj v Versailles-u ni več varen, da mora torej v Pariz med narod, kjer ga hočejo vsi skupno varovati in pred sovražniki braniti. Tako so napeljali vodo na svoj mlin, da so se pozneje kralja lahko znebili, kadar se jim je umestno zdelo.
Dne 5. oktobra vsula se je druhal, na videz skoraj same ženske, ki so bili pa večinoma moški v ženskih capah, nad mestno hišo, kjer je pobrala ondi spravljeno orožje in denar, pisma in drugo pisarniško robo je pa hotela zažgati. Od tod drla je oborožena na elizejsko polje (Champs Elysees), spotoma silno naraščajoč, kjer se je nekoliko vojaški vredila in jo v Versailles mahnila. Ondi peljal je neki M a i 11 a rd upijanjeno druhal v narodno zbornico,
kjer so babure k poslancem prisedle in vsak red je bil s tem uničen. Nekatere so izvlekle iz žepa ko-sove črnega kruha poslancem ga kazaje: „Kraljica ga mora snesti, potem ji bomo pa glavo odrezale."
Iz narodne zbornice drla je razdivjana, krvi-žejna druhal nad kralja, ki jo je mirno in hladnokrvno pričakoval. V svoji zaslepljenosti je celo svojim gardistom ukazal vse opustiti, kar bi utegnilo narod dražiti. Kralj je še vedno upal, da se bo razdraženost polegla, da jo bo zmagal z ljubeznivostjo in dobrosrčnostjo. Kedaj le je bil še volk prijatelj ovčjemu rodu! Nikdar in nikdar ne bo! Ni bilo treba dolgo čakati in med pijano druhalijo, ki je na vsak način hotela boj iz trte zviti, in med gardisti, pričele so se male praske. O polunoči prihitel je Lafayette s 30.000 možmi narodne straže kralju na pomoč, vsaj trdil je tako; toda Lafayettu je bil kralj in njegova družina prava deveta briga. Kljubu pomoči 30.000 mož vlomila je druhal v kraljevo stanovanje, kjer je kraljevo telesno stražo pomorila, v njeni krvi se umivala in okoli pomorjenih plesala. Tolpa najbolj razuzdanih vsuje se proti kraljičinim sobam in kriči: „Glavo ji hočemo odrezati, srce iz telesa iztrgati, jetra njena pa speči!" (Dalje sledi.)
naznanila, da je Milan odpotoial iz Carjigrada. Danes ia že mudi v svoji nekdanji prestolnici. .
Ob srbsko-bolgarski attfji bliio Vidina je Manila na bolMfsko zemljo oborožena četa blizo 20,mož. Bolgarske oblastnije so takoj odredile potftbat, da bi vjelo te neljube goste. — Turški «»liki fezir je dne 19. t. m. interpeloval bolgarskega agenta Vui-koviča, kaj namerava bolgarska tlsda z razpostav-ljanjem vojakov ob turški in sfbski meji. | posojilom 25 milijonov in i nadzorotaujeiu bilgarsko-turške meje v smeri Klstendil-Samtfof*. Vulkovic je odgovoril, da je vlada izdala te naredbe v lastno varnost, posojilo pa je vsprejela z namenom, da bo dokončala železnico Burgas-Jamboli in načrtala progo Kistendil-Soflja-Trnovo. Veliki vezir je bil s tem odgovorom zadovoljen.
Vsi nemški listi trdijo, da bo ruski car v Berolinu obiskal nemškega cesarja. Začetkoma je car res imel pomisleke zoper to ter je želel, naj bi se sestanek vršil v kakem nemškem obmorskem mestu; sedaj pa so vse dotične ovire odstranjene in v kratkem že se bo uradno naznanil carjev prihod v Berolin. — Dunajskim liberalnim časopisom se javlja iz Rusije: Postava o iztiravanju inozemskih Židov se najstrožje izvršuje. Posebno veliko avstrijskih Židov so izgnali iz Volhinije, Podolije in rus'<e Poljske. Posameznim premožnim družinam se je dovolil za vravnanje družinskih in trgovskih zadev zadnji rok do dne 1. (13.) septembra. Židovski listi vedno od časa do časa objavljajo take vesti ter so večjidel v tem oziru tendencijozne, ker naglašajo iztiravanje „avstrijskih" Židov.
Predsednik francoske republike je baje za trdno sklenil, da bo ministerstvene člane „temne preteklosti", Con6tansa, Theveneta in Rouviera nadomestil z republikanci, katerih častno ime še ni pegasto. Če se to tudi uresniči, ostal bo ta korak Carnotov vendar le pred svetom volilen manever. — „Temps" pravi, da je dne 22. t. m. minister notranjih zadev odpustil štirideset podredjenih mu uradnikov, ker se jim je dokazalo, da so bili Bou-langerjevi pristaši.
Italijanski poslanec Imbriani je poslal zborničnemu predsedniku interpelacijo zaradi razpustitve „odbora za Trst in Trident." — Italija nujno obo-rožuje svojo mornarico. V Speciji, Livornu in arze-nalu v Benetkah delajo tudi po noči pri električni razsvetljavi. Vojni mivister Bertole Viale in morna-rični minister Brie sta se odpovedala, ker jima je Crispi očital, da se oboroževanje prepočasi vrši. Kralj je pri obeh potem osebno posredoval ter se mu je tudi posrečilo pregovoriti ju, da sta preklicala odstop.
Izvirni dopisi.
Iz Metlike, 23. julija. Malo časa je v našem okraji bival iz Črnomlja v Kranj premeščeni gosp. živinozdravnik Artur pl. Folakovsky, toda ljudje 80 se prepričali, da so imeli vrlega moža v njegovi stroki. Ravno na to mesto v Črnomelj pride bivši okrožni živinozdravnik v Srbiji g. Alfred Folakov-sky, ki je bil 1. 1887 dva meseca že v Metliki in črnomlji samo na odpustu. Pravijo, da je tudi ta dober živinozdravnik in prijazen z ljudmi.
Z gore sv. Jošta pri Kranju, 23. julija 1889. Zjutraj, 15. julija 1889, je bilo po silno hudem po-nočnem viharju vse mirno, zrak Čist. — Ob 6. uri so se prevzvišeni gospod knezo-škof ljubljanski iz Šent-M&rtina peš podali na pot k sv. Joštu, se ve, med slovesnim zvonjenjem in silnim pokanjem iz topičev, kakor v Šent-Miirtinu. Spremljevali so jih dva duhovnika in trije laiki, med temi okrajni sodnik g. Stare. Na gori pričakovali so jih: dekan g. Mežnarec, župan iz Kranja g. Šavnik, g. Benedik, župnik iz tržaške škofije, kurat iz Bea-nice g. Tavčar, župnik iz Bukovšice g. Veja, kapelan iz Kranja g. Kukelj, cerkvena ključarja in obilno ljudstva.
Na gori pri sv. Joštu so že nekaj dni poprej pripravljali zelene vence in mlaje, katere — pripravne, ki se ne dobijo povsod — na tako visočino spraviti, ni majhna reč. Slava gorskim možem in fantom! Velikih mlajev je bilo šest. Med temi eden neobeljen, oborasel z gostim „beršlinom", ter skozi in skozi zelen, le veje so mu bile odvzete.
Milostljivi gospod knezo-škof dospevši na goro so bili na tako oddaljenem kraju spoštljivo in pre-prijazno sprejeti, ne le od duhovnikov, temveč od zbranega, zlasti domačega ljudstva. Na gori pri sv. Joštu pač nihče živečih ljudi poprej ni videl škofa. Zaradi tega veselje tolikanj obilnejše.
Opravili so gosp. knezo-škof vse po cerkvenih določilih. — Veličastno je bilo, ko so pred altarjem stoje pridigovali v škofovskem oblačilu ter povdar-jali, ker praznujemo v ljubljanski škofiji dne 15. julija „Razpošiljanje sv. aposteljnov", naj bo vsakdo apostelj do druzih. Najprvo škof vsem vernim svoje škofije, duhovniki svojim faranom, stariši otrokom, gospodarji in gospodinje družini, brat bratu, sestra sestri itd., zlasti botri in botre ouim
otrokom, katerim so .birmo zavezali". — Pridiga trajala je tri četrt ure.
Po cerkvenih opravilih obiskali so prevzvišeni «svete stopnjice" ter tam pobožnost opravili.
Birmanih je bilo 52 otrok in sicer: iz Bukov-šice 7, iz Predoselj 3, iz Ovsišča 3, iz Selc 6, it Sent-Lenarda 1, iz Kranja 1, iz Besnice 9, iz Šent-Martina 22.
Naj povemo, da poprej že dolgo ni bilo birmo-vanja pri sv. Joštu. Leta 1752 je škof Atems pri sv. Joštu blagoslovil „svete stopujice", in pri tej priliki delil tudi sv. birmo Takrat je bilo pri sv. Joštu birmanih 1275 otrok.
Naj še tukaj dostavim, da je na znanem „Ga-štaju" pri Kranju posestnik Luka Šmid postavil velikansk in krasen slavolok v čast prevzv. gospodu knezo-škofu, ko so 14. julija prišli v Šmartino.
Z Dolenjskega, 19. julija. Po večjidel deževnem vremenu nastali so meseca julija prav topli poletni dnevi, ki zvabijo bolehavega v tople kopeli, da si ondi pregreje vsled vremenskih nezgod in truda premrle ude.
Tudi teh vrstic pisatelj je to poskusil v toplicah pri Novem mestu, in priznati mora, da ne brez vspeba.
Toplice pri Novem mestu meriti se smejo z enakimi gorkimi toplicami. Mineralna voda ima ravno dokaj primerno in prijetno naravno toplino, vsled svoje sestave dokaj zdravilne moči, posebno za prehlajenje in njega nasledke, čemur pritrdijo vsi, ki so jih kdaj obiskali. Potrte in sključene so nosili v kopelj, a vrnili so se domov zdravi in čvrsti.
Stanovanje, hrana in postrežba pri najemniku toplic, gosp. Avg. Kulavicu, je prav dobro iu ne predrago. Dasi so toplice za zdaj še oddaljene železnici, je vendar dosti dobra cesta do tja iz Novega mesta, Ljubljane in Krškega. Radi tega sme ta zdravilna kopelj priporočati se vsem, posebno pa Slovencem na Kranjskem in sosednjim njim bratom.
Ne mudi poslužiii se tega, kar stvarnik narave sam je priredil tebi betežuemu v zdravilo in krepilo!
—r.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
VI. Gospod zbornični svetnik Iv. Baumgartner poroča o pravilih delovršbene bolniške blagajnice tvrdke: „Albert Samassa v Ljubljani." Po izjavi gospoda obrtnega nadzornika presezajo dajatve blagajnice res da ono mero, ki je določena v §§ 6. in 8. zakona za bolniške blagajnice, vendar visokost v pravilih določenih prispevkov ne bode v posebno nevarnost za delovanje blagajnice. Nasproti temu, da le malo mrjo delavci Samassove delovršbe, pričakovati je, da bodo delavci in tvrdka s svojimi vplačili podajali dovoljna sredstva, s katerimi se bodo poravnavale dolžne dajatve, ne glede na to, -da so upravni trošisi blagajnice zelo neznatni. Izkušnja prvih let bode učila, ali bode treba prena-rediti pravila glede na dajatve.
Odsek se pridružuje mnenju gospoda obrtnega nadzornika ter predlaga: Slavna zbornica izreče naj se v svoji izjavi do c. kr. dež. vlade za potrditev pravil. — Predlog je bil sprejet.
VIL Gosp. zbornični svetnik Makso Krenner poroča o pravilih delovršbenih bolniških blagajnic tvrdke: „Gustav Czap, G. Tiinnies in Avgust Drelse."
O pravilih delovršbene bolniške blagajnice tvrdke Gustav Czap pravi gospod obrtni nadzornik, četudi delavci v tvornicah za izdelovanje netilnega blaga v obče navadno manj mrjo, nego pri drugih industrijah, da se vendar pri večkratnem, natančnem nadzorovanju Gustava Czapa ljubljanske tvornice za izdelovanje netiluega blaga ni še prigodilo, kar bi upravičevalo trditi, da pri delavcih te delovršbe nastopajo večkratne bolezni ali pa posebne bolezenske oblike. Glede na to niso v pravilih določene zbolj-šatve o visokosti dajatev bolniške blagajnice nikakor nevarne.
Kar se tiče obeh drugih bolniških blagajnic, tvrdke A. Drelse in livarnice in strojarnice Gustav Tonnies, niso odnošaji teh delovršb taki, da bi bilo treba drugače vrediti dajatve dotičnih blagajnic, nego so te dajatve vrejene pri drugih delovršbenih blagajnicah ljubljanskih.
Ker je odsek trdno preverjen, da bodo rečene bolniške blagajnice mogle izpolnjevati svoje dolžnost', zategadelj predlaga: Zbornica blagoizvoli naj
v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade priporočati potrditev teh treh pravil. — Predlog je bil sprejet.
VIII.	Gospod »bornični svetnik Janko Kersnik poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala trgovski in obrtniški lbornici pravila delovršbenih bolniških blagajnic: a) parnega mlina kranjske obrtne družbe v Ljubljani; b) tvrdke Janesch, tvornica za usnje; c) J. Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.
Pravila za delovršbeno bolniško blagajnico parnega mlina kranjske obrtne družbe v Ljubljani priredila je na prošnjo družbe same z ozirom na § 51. zakona z dnž 30. marca 1888, drž. zak. št. 33, c. kr. deželna vlada. Ker so ta pravila v smislu določil zakona od 30. marca 1888, drž. zak. št. 33, sestavljena, nima odsek nič proti njim.
O pravilih za tvrdki „Janesch" in „Kleinmayr in Bamberg" izrekel se je obrtni nadzornik, da ustrezajo zahtevam takona. Z ozirom na to nasve-tuje odsek:
„Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade izreče za potrditev teh treh pravil."
Predlog je bil sprejet.
IX.	Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da glede na pravila delovršbenih bolniških blagajnic papirnic v Goričanah in Medvodah, potem v Vevčah, katera je c. kr. deželna vlada poslala zbornici v izjavo, predlaga obrtni nadzornik, da se potrde, ter utemeljuje ta predlog s tem, da se, kar se tiče dajatev blagajnic, ni uvelo nobeno določilo, katero bi utegnilo ovirati njih delovanje.
Odsek pritrjuje tej izjavi ter predlaga:
„Slavna zbornica naj blagoizvoli v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade priporočati potrditev obeh pravil."
Predlog je bil sprejet.
X.	Gospod zbornični svetuik Jernej Žitnik poroča o pravilih pomočniškega zbora tistih pomočnikov, ki so v delu pri zadrugi „Edinost" na Vrhniki, in pa o pravilih za bolniško blagajnico te zadruge.
Zadnja pravila se ne ujemajo z določili zakona z dne 30. marea 1888, drž. zak. št. 33. in zakona z dne 4. aprila 1889, drž. zak. št. 39, torej tudi odsek ne more priporočati, da bi se ta pravila potrdila, dokler se ne premene tako, kakor zahteva omenjeni zakon.
Pravila pomočniškega zbora so pa pravilno sestavljena in odseku je le to omeniti, da bi se v § 4. črka c, določilo sprejelo, da je dva pomočnika izvoliti, da zastopata pomočniški zbor v zadružnem zboru, in to posebno z ozirom na to, ker na podlagi potrjenih pravil zadruge „Edinost" tudi zadružni zbor obrtnikov voli le dva zastopnika v pomočniški zbor. Odsek torej nasvetuje:
„Slavna zbornica naj v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade javi, zakaj ne more priporočati, da bi se pravila bolniške blagajnice potrdila, in zakaj priporoča potrditev pravil za pomočniški zbor."
Predlog je bii sprejet.	(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
(Iz Celja) nam je došel sinoči drugi telegram o sijajni slovenski zmagi glaseč se: Danes pri občinski volitvi za okolico celjsko navzlic strastni agitaciji nasprotnikov srečno zmagali. Železni obroč je razbit, okolica naša. Živeli vrli volilci! Naprej!
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je po družbinem članu č. Vekoslavu Lega tu iz Celovca poslala trojica koroških rodoljubov danes 7 gld. z naslednjo dobesedno tako-le pisano željo: „da bi sv. slovanska blagovestnika pomogla k temu, naj bi se prej ko mogoče polegel nepotrebni in našemu ubogemu slovenskemu narodu povsem škodljivi ljubljanski prepir. Bodimo složni; v slogi je moč!" — Nismo navajeni posebej povdarjati doneskov naših podružin; a enega prispevka naše ženske goriške podružine ne moremo zamolčati Po svoji denarničarici, blagor. Mariji Kancler, smo namreč prejeli tudi danes znatno svoto 110 gld. Ob tem vzgledapoluem — morda celo svarilapo nem donesku naših domorodkinj „v deželi rajskomili" iskreno pozdravlja naša družba vse one požrtvujoče se slovenske hčere, kojim je blaga usoda dala gledati v SoSiue „valove bodre
—	Valove te zeleno-modre„; vse one značajne žene in dekleta pozdravljamo, ki so si na prapor svojega živenja napisale prisego: „Iu zadnji glAsi ti mi bojo:
—	Bog čuvaj domovino mojo!"
i ■■..■/.. i.
(Ii Zagorja) se poroča o štrajku delavcev r premogovih jamah, da je ravnateljstvo pooblaščeuo, z delavci se pomiriti. To bode pa težko mogoče, ker delavci tirjajo, da se jim delo skrči od 12 na 8 ur, poleg tega pa kopačem zviša plača od 1 gld. na 1 gld. 50 kr., drugim delavcem pa od 80 kr. na 1 gld. 20 kr. in od 50 kr. na 80 kr. Družba baje namerava delo popolnoma ustaviti.
(Z Dunaja) se nam poroča: Kompturni kancler nemškega viteškega reda, msgr. dr. Edvard Gaston grof Pöttickh pl. Pettenegg, apost. protonotar, c. kr. kamornik, imejitelj železne krone druge vrste, velikega križa sv. Gregorija in sv. Save, bode z dovoljenjem velikega mojstra, Nj. ces. visokosti nadvojvode Viljema dne 28. t. m. v škofovski kapelici na Dunaji prejel subdijakonat, dne 1. avgusta di-jakonat in 4. avgusta presbijterat. Rodil se je dne 13. januvarija 1847 v gradiču (Pepensfeld) v Šiški pri Ljubljani. To je prvi slučaj v tekočem stoletji, da je vitez postal duhovnik.
(Imenovanja.) Svetovalec tržaškega nadsodišča, gosp. Filip Abram, je imenovan dvornim svetovalcem najvišjega sodišča. — Finančni minister je imenoval oskrbnika tobačne tovarne v Svitavi na Moravskem ravnateljem tovarne v Celovci.
(Umrlo) je v Ljubljani od 14. do 20. julija 18 oseb in sicer 9 moškega in 9 ženskega spola, med temi 9 v deželni bolnišnici, 1 hiralnici, 2 v otroški bolnišnici. — Rojenih je bilo ravno v ravno tem času 24 otrok, med temi 11 moškega in 13 ženskega spola.
(Vspored pevske slavnosti „Slov. pevskega društva") dne 4. avgusta 1889 v Cel j i. 1. Ob 11. uri predpoludnem v čitalnični dvorani občni zbor. 2. Ob 1/.212. uri skupua pevska vaja v čitalnični dvorani. 3. Ob '/»2. uri popoludne v dvorani gostilne gosp. Košerja (hotel pri belem volu) banket. 4. Ob '/,5. uri slavnostni koncert na vrtu gospoda Košerja; pri koncertu sodeluje vojaška godba. 5. Po koncertu prosta zabava s petjem posameznih pevskih zborov in z godbo. Natančnejši vspored priobčil se bode v kratkem. K tej slavnosti uljudno vabi	odbor.
(Pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstn) je poštni oficijal Peter C o rit imenovan kon-cipistom, stavbeni vajenec L. Waldeck stavbenim pristavom, in poštni asistent Jos. Mayer na Dunaji stavbenim pristavom.
Raznoterosti.
—	Iz Gradca se poroča, da je oblastvo razpustilo dijaško društvo „Styria", ker so člani pred kratkim peli pesem „Heil dir im Siegerkranz".
—	Sarajevo — utrjeno. Iz Bosne se poroča: Sarajevo je na polovico utrjeno, a trdnjava je zgrajena kakor ona okoli Pariza. Celo uro daljave naokoli je obdano Sarajevo z zidom, 50 cm. debelim. Trdnjava bode imela pet fortic: jedna bode na iztoku ob potoku Bembaši, druga severoiztočno na brdu Bakijama, tretja severo zapadno na Gorici, četrta zapadno okoli „Omerove kave", a peta bode na jugu povrh Trebeviča. Za utrjevanje Sarajeva je skupna vlada dovolila 10 milijonov gld.
—	Požar. Paks, mesto na Ogerskem, je v ponedeljek pogorelo; ogenj je uničil nad 400 hiš. Škode je nad pol milijona. Zgorelo je tudi mnogo živine.
—	Visoka starost. V Saratovu na Ruskem izhajajoči list „Dnjevnik" je dokazal, da živi v mestu mož Danilo Samojlov, ki je bil rojen 1. 1749, torej je star 140 let. Bil je adjutant zloglasnega Puga-čeva ter se vdeležil boja pri Kazanu in Simbirsku. S Pugačevom so ga vjeli, odšteli mu 180 palic in prognali v Sibirijo, kjer je bil 38 let. Mož je primeroma še trden.
—	Ruski komando. Čudno povelje —tako se poroča „Tgl. R." — je pri ruskih vojakih v Bokhari v navadi. Na posebno znamenje se vležejo vsi vojaki na hrbet ter vzdignejo noge, potem pa skočijo kvišku ter mej gromovitimi „hura"-klici drvč naprej. Povod tej čudni vaji je nastopni dogodek: Predno so Rusi pridobili Šamarkand, morali so prekoračiti malo reko. Da bi se znebili vode iz škorenj, vlegli so se na hrbet ter vzdignili noge. Potem se je pričel ljut boj, v katerem so zmagali Rusi. Domačinci mislijo pa v svoji priprostosti, da so si Busi naklonili zmago le od vaje in zaradi tega je uveden zgorajšnji komando.
—	Eksplozija. Iz Londona se poroča, da se je v Tbameshavenu vnelo petrolje na neki ladiji. Polovico moštva je raztrgalo na kosce, druge ranilo. Ladija je zgorela.
—	Povodnji v Ameriki. Vsled deževja s* na zapadu od Čikaga velike povodnji. Škoda je ve^ lika. Več ljudij je mrtvih.
— Krinoline v Japanu. Neki trgovec v "Bostouu je poslal nedavno ladijo krinolin v Japan. Japauci so jih pokupili, oblekli in jih rabijo za — dežnike.
Telegrami.
Dunaj, 24. julija. Uradna lista na Dunaj i in v Budimpešti objavljata potrjeno delega-oijske sklepe.
Belgrad, 23. julija. Vrednika „Malih Novin", ki je bil zaradi razžaljenja oblastnij na trideset dnij zapora obsojen, so danes, ker je postala razsodba pravomočna, odvedli v zapor.
Belgrad, 24. julija. Kralj Milan jo došel. Na kolodvoru so ga sprejeli kralj Aleksander, regent Protic, metropolit, ministri in inozemski zastopniki.
Sofija, 23. julija. Vojvodinja Klementina je odpotovala v Koburg; princ Ferdinand jo je spremil do Carjibroda. V istem vlaku je bil tudi kralj Milan.
Sloga vlada
dandanes mej zdravniki o tem, da je revmatizem posledica kisline v krvi in da ta kislina ostane v krvi, dokler je delovanje ledic in jeter nepravilno. Dognana stvar je tedaj, da se more le tedaj ozdraviti revmatizem, če se odpravi prvotni vzrok, namreč pridobi zdravo delovanje ledic in jeter.
To je pa mogoče le z enim zdravilom, katerega sestava je oprta na vednostno podlago in ki ima posebno lastnost, da vzbuja ledice in jetra k zdravemu delovanju.
Tak lek imamo v Warnerjevem Safe Cure, s
katerim se je že na tisoče ljudi ozdravilo revmatizma.
Cena steklenici 2 gld. — Dobiva se v deželni lekarni . Marija pomagaj!" kakor tudi v vseh ostalih znanih ljubljanskih lekarnah.	(i)
Umrli so:
22. julija. Leo Lukas, čevljarjev sin, 1 leto, Stari trg 11, katar v želodcu in črevih.
V bolnišnici: 21. julija. Marija Modie, kajžarjeva žena, 45 let, kap.
Vremensko sporočilo.
C iS i C as	Stanje				s t
			Veter	Vreme	•c .2 s
opazovanja	zrakomera v rara	toplomera po Celzija			o IN 6 S rt a
7. u. zjut. 23 2. u. pop. 9. u. zveč.	734 6 7338 7332	20 1 20-3 19-1	si. svzli. si. szap. si. jzap.	megla jasno del. oblač.	34-20 dež
------ --- j --- ---j--r . ----- ------
Srednja temperatura 1U 7°, in 0'2° nad normalora.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 24. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83	gl.	80	kr.
Srebrna „ 5 «6 „ 100 „ „ 16 % „	84	„	70	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„	65	„
Papirna renta, davka prosta......99	„	65 „
Akcije avstr.-ogerske banke............907	„	—	„
Kreditne akcije ....................303	„	20	„
London.............119	„	35	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond..................9	„	48'/» „
Cesarski cekini ....................5	„	65	„
Nemške marke ..........58	„	37'/a „
Tržuc ceue v Ljubljani
dné 24. julija.
	gl-	kr.		si.	Kr.
Pšenic», hktl. . . .	6Í6C		Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „	_	70)
Rež.....	4	66		—	70,
Ječmen, „ ...	4	—	Jajce, jedno „	—	S1
Oves, „ ...	3	—,	Mleko, liter ....	—	7
Ajda.....	5	16	Goveje meso, kgr. .	—	54
Proso, „ ...	5	—	Telečje „ n .	—	5 O1
Koruza, „ ...	4	83	Svinjsko „ „ .	—	60
Krompir, „ ...	3	—	Koštrunovo „ „ .	—	32
Leča, „ ...	12	4—		—	50
Grah.....	13	—	Golob .....	—	18
Fižol, „ . . .	11	-	Seno, 100 kgr. . .	2	14
Maslo. kgr. .	—	84	Slama, „ „ . .	2	23
Mast, „ .	—	70	Drva trda, 4 □ mtr.	6	20
Speh svež, „	1	60	„ mehka, „ „	4	15;
Prostovoljna prodaja.
Hiša z vodnjakom, hlevi, skednjem, 30 oralov zemljišča, namreč: njive, travniki, šuma. Hiša stoji na lepem kraji pri župni cerkvi ribniški, je tedaj prav pripravua za krčmo in trgovino.	(i)
Kdor želi omenjeno kupiti, naj se pismeno ali osebno oglasi v Osilnici pri Jos. Žagar-ju št. 12.
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na Dnnaj i Tir., Zieglergasse 27.
Zastopnik FlilllC Itlftckliei'.
Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot. kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahim, zastave itd., kakor tudi
Visokošolec sprejme čez počitnice službo
inštruktorja,
pripravljatelja na skušnje ali popotnega sprem-Ijevatelja za prav nizko plačilo. Kdo ? pove vredništvo.
Službo cerkvenca
nastopiti želi 22leten mladeneč, ki je že več let ta službo na manjši župniji opravljal.
Natančneje se izve pri g. župniku pri sv. Jakobu ob Savi.	(3-3>
x Brata Eberl, *
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov y	in napisov.	Jf
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
K M^J «m lil jj» ■■ «, X
X 11 Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši it. 1
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. X Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve
^ v pločevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljše X nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
^	Cenike nn. /.ahteviui jo.
S
T u j c 1.
21. julija.
Pri SliUi&u : baron lioch-bacli, e. kr. dvorni svetnik, Iz Gorice. — dr. lieder, profesor, z Dunaja. — Alois Dolnitschcr, c. kr. poštni oficijal, iz Trsta.
Pri Slonu: Legat, c. kr. profesor, iz Trsta. — Schmidt, iz Beljaka.
Itadenska kisla roda ob vznožji Slovenski/t goric, ne zamenjati z liadgonsko, to jc liadkersburger.
čeravno Radenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar se peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in razkadi kakor so steklenica odmaši.
Kot
okrC| Cilj orli pijača ■l vinom nli sadnimi sokl in sliidkorjom pomc&ina, jc ltiulcnska kisla voiln v občo priljubljena.
najbogatejša
Kopališče Radensko.
Kopanjo v slatini in v jeklenici vpliva posebno pri: protinu, bolečinah niokril, malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd.
Stanovališča po ceni. Prospekt
(brezplačno) od ravnateljstva:
Kopališče Radenci blizo Ljutomera.
Zaloga kisle vode pri: F. Plautzu in M. Kastner-ju v Ljubljani. (32)
Zobolek, prašek in pasta za zobe

preč. oo. Benediktincev
<>l»tttlJo Souliie (Gironde). Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Jtvu-selj 1880, London 1884. Iznajdeno leta	prijorji Pierre Boursaud.
Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zaros močno ustrežemo našim p. n. fitatcljem, opozorujc na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka mnmm B(?i«r
Rue ('roix de Seguej 10« & 10H.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in produ jalnicah diiav. I	(49)
Diseldorfske oljnate barve v tubah.
4
Akvarelne barve
inokre in suhe.
te r ?
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
oljnatih barv, fimeža in laka'
v
J ^jlll>ljfini.
(9)
i n
1 a.
1 Um

= ►
«►Pisarna in zaloga: Šolslil drevored «J (semeniščno poslopje). Filijala: Slonov« ulieo lO-lvi priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, liknrjein kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnato barve v ploščevinastih pušicah le najboljšo vrste, posebno pripravne za razprodajalee, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje.
Z Kupovalccm večjih množin \ Vse vrsto slikarskih in ►	prednostne cene.	< likarskib čopiče« in
f	(š^ftiS	1 slikarsko patrone.
Perstono, mineralno in komično^barvo.