St. 4. V Goricj, v torek dne 14. januvarja 1902. Letnik IV. T/.hiij.c vsak torek in Hohoto v todmi ob II. uri prnlpoldne m incnfo tt>r ol, .'). uri popoldin- za ih'/Ho. Ako padeiuila, dncva pra/.nik i/idi; dan |>r»»j ob (5./.vcßcr. StiiiK« p(» posli prejciiian uli v (iorici Mil ilom poAiljan cHolotno K K.. pollotnn I K in (Vli'llHno 2 K. I'rod.ija se v (iorici v loliakarnali Schwarz v Kolskili iilicah in .1 * • I - Icisil/. v Niinskiti iilicah po N vin. GORICA (ZJutranJe i/rianjc.) rr<*dniNtvu in iipravaintvo se naliajata v «Narodni tiikarui», ulica Vctturini li. *t. 9. liopisc je nasloviti na uredniltvo, ojrlaso in i.aroči:ino pa na upravnistvo «Gorice». Oglasi sc rafunijo po pptit- vistah in sieor ako »<• tiskajo 1-krat po 12 vin.. 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so večkral tiskajo, raču- nijo He po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSicj. Kaj sedaj? Ljudi okoli „Sotfe" slrašno skrbi, kaj bo sedaj, ko v deželnem odboru in? bodo sedeli „nuprudiijaki''. V svoji bolui domisljijt in še vee v svoji zavisti zaradi dobre odooruiäko place so kar izven sebe nad teni, da sia bila deželnim od- bornikoii) izvoljena dr. Gregorčie in prol'esor B e r b u e. Ti ljudje so si do- mišljali in si i>e vedno domišljajo, da so oni razum z veliko žlieo jedli, da imajo v malem prstu vso naro Inogospo- darsko politiko v nuSi deželi tcr da razu» njih živ kist nic no ve in nie iii. Do tolike nadulosti pa zarnore privesli cloveka le bolna domialjija ali pa ne- ukroeena zavist, katere naši „napred- njaki" kar nič ne skrivajo. Ti revčki bi zdaj kar boteli predpisovali nasirna od- bornikoma delokrog in s prcstola doli, na kateri so se vsedli saini, ne da bijih bil kdo tija posadil, hočejo diklirati na- äim voditeljetn voljo in srco. Bedaki! Ali ne veste, da smo bili pred v a in i lukaj mi in naš na rod na Go* rižkem ? Kaj sedaj ? prašajo ti ljudje. In mi jim odgovarjamo: Mi ho- čemo sedaj in poslej, kakor smotudi hoteli vselej to, e e- c a r vi niste nikdnr boteli: n a in- reč srečo našega ljudstva v v»akem osiru. Za srečo našega naroda hoceino delati in jo ludi doseči, pa ue se slokrat združite z naäiini sovražniki, da nas na tern delu ovirate, — a po pouk za to delo ne bomo hodili k ljudem, k i so seizkazali kot taki, katerim grevprvi vrsti le za osebne koristi! To si zapoinnite, pa dosti. Kaj sedaj V Dokler nad nan «I v tej deželi ni poznal sedanjih razmer, bil jezadovoljen in miren. Njegovi voditelji so delali za njogovo narodno probujo in njegovo ginolno dobro s pravcatim apostolskim navdušenjem in bogrne ne brez uspeha! Sovražtva nismo poznali v deželi in Ijud- stvo se ni napadalo med seboj. Vsi sta- novi so živeli v bratski slogi in v za- | vesti, da smo Slovene» ter da to oslati in o r a in o. Fa piišli so k nam elementje, ki i so pokiizali, da bi hoteli naše ljudstvo le za podnožek svojini .lamenorn in ki so danes, ko se njihovi natirti niso po- srečili. že blizu tega, da postanejo go- riSki Krstici. .. . In ti ljudje vpraSajo: Kaj sedaj! ? No, mi na kratko svetujemu na- šernu Ijudslvu, naj pokaže vrata tern elemenlom, kadarkoli bi inu silili v hišo; mi svetujemo naäemu Ijudstvu, naj ne posluša zdražbarjev, ki so izgubili svojo igro pa bi Se vedno boteli poskušati svojo srečo v na.^i deželi in tega ne sve- tujemo zaradi tega, ker bi se morebiti mi kakorkoli zrnenili za „napredno1' žu- ganje, ki j<; lako smešno kakor je ne- zmiselno, rnarveč svetujemo to le zaradi tega, ker vemo, da napredni zdražbarji ne bodo mirovali, da bi nam iz mašee- vanja kaj pokvarili na narodnem delu. Iz maseevanja piavimo, kajti že vsahuj skajoea in skrajuo lažnjiva pisava ,.Soee" po volitvah sem razodeva te ljudi, da je j njih nameu samo že, mašeevati se za b!a- ! mažo, k jih je zadela. Naše ljudstvo naj bode oprezno glede nasvetov ,,So- einih" kolovodij, ker vedeti niora, da so bodo ie-ti na vse kriplje prizadevali, da bi jim naprtili kake zmešnjave tcr jih spravili v kake tožbe, potern pa bi hi- navsko krieali po ,.Soci*', da so jih zaT peljali „klt'iikalei". Mi bi le danes lahko navedli jeden slučaj teh „naprednih" rovanj, pa hoeemo äe nekoliko počakati, da o stvari natančneje poizvemo. Iz lega bodo naši ljudje takoj spo- znali, da so ,,n a p re d n j a k i" tisti ljudje, ki so hoteli spraviti v svoj „ne- nasitni" žep vso deželo; da so le „na- prednjaki" tisti, ki bi kapitulirali za Ju- dežev grož pred lujci in da so „napred- njaki" nameravali strahovlado, ki bi bila pripravila nažo domovino na kraj pro- pada — z jedno besedo: da so vse to, kar zvito podtikajo zdaj našim možein, nameravali sami in da svoje grde na- klepe podtikajo drugim jedino le radi tega, ker se jim ni posrecilo jih izvršiti. Kar se tiče naših gg. odbornikov, imajo oni najmanj v malern prstu loliko kakor naprednjaki v svojih dorniäljavih glavah. Na sploniio pa bode naše ljudstvo .samo poklicano soditi delo naSih odbornikov, nikakor pa napredni zdražbarji v Go- rlci. — Torej drago ljudstvo na Goriškem! Obrni jedenkrat za vselej hrbet zdraž- barjem, pa zavladajo krnalu razmere, ki bodo tebi v korisl \v v veselje tvojim pravim prijateljem ! Nekaj o trozvezi. V diplornatienih krogih se je zaeelo mnogo razpravljati o tem, ali naj obstoji trozveza mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo še nadalje ali ne. Obrok trozveze poteee s koncem prihodnjega leta 1903 in I. 1904 bi se zveza morala obnoviti. Toda že danes je čuti pogostoma glasov, ki so nekako proti nadaljnemu obslanku tro- zveze in to iz razliönih razlogov. V prvi ! vrsti je llalija. ki si nekako želi iz že- leznega objeina, v kateri jo je vklenila Bismarekova trozvezna politika, ker jej je s svojim oboroženim mirom naložila bremen, katerih ne more ved prenažati. Fo drugi slrani pa si prizadeva Fran- cija, da bi Italijo odtegnila od Nemčije in Avstrije ter jo priklopila k franeozko- ruski dvozvezi. To namero je nekako raz- kril franeozki poslanik Barrere, ko je deja! da si Franeija prizadeva pregovo- riti Tureijp," da prepusti Italiji Tripolis, to je deželo ob afri^ki obali, katera bi bila Italiji v veliko korist, — kar pa bi Franeija hotela izposlovati le v on ein slueaju, ako Italija izstopi iz trozveze in se pridruži Franeiji in Rusiji. Drugo zna- menje franeozke uainere odtrgati Italijo od trozveze pa je pogovor, katerega je imel pred nekaterimi dnevi franeozki vnanji minister Delcasse z nekim italijanskim časnikarjem. V tem pogovoru je namignil Delcasse na želje Italije glede Alba- nije, do česar bi Italiji zamogla pripo- moci jedino le Rusija, dasi bi šlo to proti interesom Avstrije. ... To so torej znamenja, ki kažejo, da se, kar se tic*e trozveze, v prvi vrsti ne- kaj krha z Italijo. Fa tudi na strani Nemcije baje ni več one gorečnosti za podaljäanje tro- zveze, ako se sme verjeti besedam, ka- tere je izustil nemški državni kancelar grof Bülow v nemäkem državnem zboru. Gros Bülow je dejal mej drugem : „Trodržavna zveza ni pridobitna zadruga, ampak zavarovalna družba. Ta zveza je le defenzivna in mirovna, ki hoče ohraniti narodne pridobitve v voj- skah I. 1866 in 1870 ter evropski mir. Ta zveza veže preteklost s sedanjostjo ter zagotavlja bodočnost. Trozveza neizključujedobrih odnoäa- jevzdrugimidržavami, in ne odobrava! bi, ko bi se nemško časopisje vznemirjalo vsled sraneozko-italijanskega zbli- žanja. V sreenem zakonu ne sme mo2 takoj znoreti, ako se žena zasuče na plesu tudi z drugim. Da mu le ne uide, in ne uide mu gotovo ne, ako se ji pri njem dobro godi. Trozveza ne nalaga zaveznikom, da bi inorali poinnoževati svoje arinade. ... Danes so druge raz- mere, nego 1. 1879. .. . Nemeija zasleduje mirovno politiko. Naäi cilji so dalee proč od nemških mej. Opozarjam na Afriko, Perzijo in Vzh. Azijo. Ge torej tro- državna zveza za nas ni abso- lutna potreba, vendar ostane najtrdnejše zagotovilo miru in koristna posredovalna zveza mej dr- žavami, ki morajo 2e po svoji zemlje- pisni legi in zgodovinskem razvoju ostati dobre sosede". Nemäki državni kancelar je torej rekel, da za Nemčijo trozveza ni več neobhodno potrebna, da pa jo smatra za zagotovilo evropskega miru. Ne da bi se spuäcali v to, kaj je grof Bülow prav hotel reči s tem, zdi se nam vendar, da so te besede Bülowa izraz slutnje nemäke diplomacije, da „prusko prijateljstvo" ni vee prijetno ne ob Tibru in morda tudi ne ob Dunavu, da pa smatra Nemčija razdor trozveze tudi za razdor evropskega miru. Kdo pa bi ta mir v danem slučaju najprej začel ruäiti, tega noöemo prašati nemäkih po- litikov. LISTEK. ORIGINAL, Lužički obraz; spis. A. l'erny. I. Posetil sem bil prijatelja Nikolaja v Wulkem Wosyku. Sprejem je bil pre- sreen; objela sva se, pozdravila ter si voščila vse dobro po stari srbski (lužički) navadi. Na Nikolajevem domu je gospodaril njegov brat. Bilo je staro, pa priroeno srbsko poslopje. Povsod eistota in red, mir, pokoj in sreea. Na pragu pritlične izbe se je igral majhen „srajčnik4' z ve- likirn psom, rn'ada niati — svaki::ja Ni- koliijeva — se je sklanjala k njemu. Podala mi je roko ter me jn-yazno po- zdravila po slovanski navadi. Vse se mi je zdelo tako ljubko, tako prijateljsko; brzo sem se čutil kakor doma. Ugajala mi je velika, zelena peö, kjer se je na klopi tako lepo sedelo (dasi je bila mrzla), pa visoka ura od stropa do zemlje, ki je mirno pritrjevala tihi sreei s6 svojim skritirn nihalom kot srco elo- veäko. Vse mi je bilo drago in milo; vse je kazalo, kako dobro je, bivati med ljudmi blage volje... Okrepean sem se prebudil drugo jutro iz mirnega snä. „Dobro jutro, brate!" pozdravi me prijatelj; in tudi brdka svakinja mi je voäcila dobro jutro. Zajutrkovali smo skupno. Potem se dvigneva z Nikolajem, da bi se ogledala malo na okrog. (Fopisano slovnico je bil zaprl v miznico). Prežla sva strnišča in stopala po zelenem travuatem obronku v dolino. „Kam pa hočeva prav za prav?" ustavi me prijatelj. „Veš kaj. Izpoznati moraš naš vvosyeanski original!" „Original? Kak pa?...« „1-nu, vaäkega filozofa, ki pa umeje brati le sv. pismo; modrijana, ki se drži le svojih načel kakor malokdo; trdo slo- vansko glavo, ki jo prej razbiješ, nego jo omeciä; postavo, v kateri so združene vse možne dobre in slabe lastnosti lu- žičkega kmeta; iz kratka: original!" S to oznaCbo je prijatelj zelo vzbu- dil mojo radoznalost. Domiäljija mi je risala nehete preprosto, zgrbaneeno, resno in častitljivo postavo originalnega, prosto-narodnega ueenjaka iz minule dobe, obraz lužieke^a Gelanskega, ki je govoril kopico jezikov. Take originale je imel prezirani, zanitevani pozabljeni lu- žički narod. — Ali ta original baj6 jedva zna brati. Udenost je torej njegova slaba stran; v tem torej ne tit-i njegova izvirnost. „Sam bi ga rad videl" reee prija- telj. „Koliko let že nisem bil v svojem rojstnem kraju in koliko let tudi njega nisem videl! Že takrat je bil äestdesetleten mož; ali oskrbovai je äe krepko svoj malin, imel moean glas in trdne roke, kadil je iz svoje lule od jutra do ve- čera". „Kako mu je pa ime?'1 „Mlinar Holan*) mu pravijo", od- vrne prijatelj. In vtisnil sem si v spomin to ime originalovo. Priäla sva bila v krasno wosyean- sko dolino. Ta je sicer mala in nepreveč raznolična, ali vendar prijetno iznenadi potnika. Res krasno podolje — prav tako, kakor se bere v pravljicah in seljankah (idilah)! Tu je vse, kar spada k takim dolinicam. Tu je soena, zelena loka ši- roka kakih dveslo korakov; po sredi nje teee v raznih ovinkih in okljukih poto- öek, obrobljen z vrbjem; obronki so po- rastli z grmovjem, viäe gori pa z gozdom. Tu je tudi potrebni seljanski iivelj; Ho- ¦) Pustinur lanov malin, pa romantični živelj: dvoje gradiäö — kobličansko in dobranovsko. Tu je tudi sedež nočnega strašila, nam- reč „žrebcau, ki spremlja nočne potnike od tod celo do vasi Dobranec. Iz kratka: vse je tii, kar si le more želeti po- vestnik. Ali vse to me ni zanimalo tačas; gledal sem tako rekoč le z enim očesom in posluäal le z enim usesom. Vedno mi je bil na umu le oni — original. In prav rad sera bil, ko je jel prijatelj go- voriti o drugem; odtrgal se je namreč od krasot in tradicij doline ter se povr- nil zopet k originalu. „Že v svoji prvi mladosti je imel Holan dva dorastla otroka, sina in hčer", pravil mi je dalje. „Höi Ivanka je bila devojka polnih zdravih lie, pa iekrenih ocij. Bda je živahna, gibcna, pridna, pa umna. Ni eudo, da so se jeli ozirati po njej vosycanski mladeniči. Saj so se pa tudi staremu Holanu iskrile oči, ko je videl, kako pridno se je sukala pri gospo- dinjstvu, kako jej je Slo vsako delo kar igraje od rok.... Kar nenadoma mu pride stari, kaäljavi Vičaz, prijatelj iz tnladih let ter jo jame snubiti za svo- jega Juröeta. — Stari mlinar je bil ka- kor okamnel — na to do »daj niti mislil Nat dane« ˇ pr?i vrsli tanima le to, kar je nam blitje. Mi avstrijski narodi imamo danes 6ez glavo prepricanja, da je bila tro- tvesa sa nas le od ogromne äköde, ali od nobene koristi. Kajti da je pod za- Mito trozveze miroval nad tri desctlotja bojni grom, to Se ni najvecje dobro, ko pa snamo, da bi bila zdrava vojna za nas v nekem oziru boljSa nego —* bolni mir. Kajti mir trozveze je bil zlasti za nas južne Slovane prava nesreca V dobi trozveznega obstanka ?e jo nezasliäano razäiril po naSih dezelah neiuški in ita- lijanski politični upliv : od severa doli se je Sirila agilacija v obliki gibanja proč od Rima, na obali Adrije pa je de- lovala italijanska irredenta. Vse to ro- vanje bi n. bilo mogoče, ako bi ga lie äcitila trozvezna politika. Koiiko pa nam jc škodovala in nam 3c Skoduje trozveza v gospodarskem oziru! Omenimo le zloglasne vinske klavzule z Italijo, ne govorec" opoplavljenju našega trga z nemäkimi izdelki iz obrti in trgo vine in izpodrivanje naSe domače pod- jelnosti. K vsemu temu pa še prihaja zdaj nevarnojat, ki jo pripravlja Nemei.ia s svojim novim carinskim tarifom. S tern tarifom node Nemčija naravnost dati razumeti, da noče coniti prijateljstva svo jib zaveznikov, marveč da je le popolno izrablja za svoje koristi. S takimi nastopi Nemčija tudi naravnost izziva na razdor trozveze in čudo bi ne bilo, ako se kon- cem bodočega lela zgodi to, kar priprav- Ijajo nemški politiki. Ako pa se trozveza vet- ne obnovi in na njeno mesto stopi nekaj dru- zega, pa bodemo mi Jugoslovani gotovo prvi, ki te spremembe v avstrijski vnanji politiki ne bomo obžalovali. D o p i s i. Iz balke (Mine: Naši „liberalci*' loda ne: — nasa „kmetska stranka" živi sedaj — ne od jedi in pijače —, temveč od sladkega upanja, da je Cahej velikan za vselej pokopan. — Veselč se tega osobito nasi občinski očetje na Graho- vem, ki poäiljajo svuje špiriluozne angele na vse Stiri vetrove s poročilom, da je Klavžar radi goljufijo izbacnjen iz de- ielnega zbora. No, mi jiin privoščimo to sladko — piškavo upanje, a le do takrat, ko Tumova „huda vest", Klavžar, zopct nastopi. Naša „kmetska stranka" je tudi zelo mehkega srca, t. j. rahloeutna. Ko je po dovrSeni Grahovski volitvi „deževni" kandidat „pridigal" ne vem ali o Toma- ževi žlindri ali o kravah, ki morajo imeti kralek rep, dolgo dlako in debelo kožo (mislil je na narodne osle), prikotalo se je nekemu „liberalno"-nafarbanemu kmetu precejsnje ätevilo kot bob debelih solzä po ogorelih licih. Te sol/no bis >re shranil je baje Vrtovoc kot dragocen spomin na prve »lino, ki so se mu cedile po dežel- nem poslanstvu. A nasa „kmetskn slranka" ima tudi vero, živo vero v vsemogoinost Grahov- skega župaua. To je bridko izkusil na dun volitve eden naäib volilcev, ki ni Bog vedi kuko pobožno in verno poslušal Oskarjeve filipiko. „V imenu g. žu- pa n a — v e n !" zarohnel je nad njiin v francozkem tonu „napreden" prvak. Naš I1IO2 je del ven, a mciida no tako bitro, kakor bi bil kdo želel. — Tu pri nas imajo res nekateri tako živo vero v županovo vsemogočnost, da bi jih Ga- bršček se svojim kuloinonom kmalu lahko prepiical, da bi se dalo v župauovem imenu (udi hudiče izganjati. — Nekega drugega izmoj naših volilcev tolažil je Vrtovec baje z duhovito obljubo, da pobero „naprednjaki" farjem vse bukve. „Kam pa pojdete potein s temi bukvaini ?" vpra^al ga je priurosti voli- lec, in Vrlovec je predlagal konec debate ter odsel. Nad vse gorec" in podjeten pa je nasoC-e župan. On je res pravi oca svojim obüiuarjem. Sam vnet za narod in na- predek, vneli hoee tudi druge. Apostol je, misijonar, ki se ne vslrasi ne boja, ne truda, ne znoja, ko se gre za „ria- roduo- napredno" „odejo". „Zamorci" ga tako ljubijo, da silijo v njegovo misijon- sko hiLo skozi okna in vrata. Ko se lain malo nalezejo „narodnih-naprednih'' bak- cilov, začnejih očka župan tlaeiti našim postenim možem v žepe in nialhe. Fri tern jiin lahko reee: „Pojdite in oku- žite vse narode mojega obšir- nega županstva. Pohujšajte jih kolikor mogoče veliko in prepričajte jih, da: Velik je Turna in njegov prorok je — KrauiarjevDreja! Iz Komna. — Dne 9. t. m. je imelo naše starašinstvo sejo, pri kateri so se rešili računi — pa ne oni za leto 1901, marveč za 1. 1900. — Pred petimi meseci je deželni računarski uradnik uredil obeinske raöuno za I. 1899. Od tistega časa doslej pa so se pqcasi ko- vali racuni za leto 1900. Zato morajo biti sestavljeni prav temeljito in je upati, da n e bode imela dezein a raOunarija preveč preglavice pri pregledovunju istih. Za te racune se je porabilo mnogo pa- ; pirja in črnila, kajti prekovavali so se vedno, celo takrat, ko so biii na ogleil razpostavljeni. — Deset dni pred sejo je izkazoval račun, da ima občina Sveto prispevati k skupnim občinskiin potreb- äcinam 1230 K 13 v in da je ta obeina preveč plačala 2ö3 K; na dun seje pa je izkazal račun, da ima obeina Sveto prispevati k skupnim občinskiin potreb- 5 ei nam 1195 K 94 v in da je preveč plaöala 153 K. Račun občine Sveto pa dokuzuje, da je ta občina prevesi plačala 103 K 94 v. Kateii teh raOunov je torej pravi, to pa bodo uganili dežolni raeunarji. Dalje je sklenih slarasinstvo, da se moraglede proraOunn eerkveno-skladnega odbora strogo postopati. Pusebno velja to glede poprave larovža. To nalogo je provzel veliki podžupan. Pravijo nainreu, da ima ta mož v rokah neki spis iz de- želnega arhiva, iz katorega bi bilo raz- vidno, da ne bi siiiela 1 >iti obeina pti | o- pravljanju sarovža niO prizadeta, Oeä, da se je takrat, ko se ,o oilkupila od dese- tine, ki se je odrajlovala župniku, odku- pila ludi od vseh stroskov glede zidan.ja farovža. Od „napredne" strani v nušom staraäinstvu se je torej liasvetovalo, naj bi se najelo kakega odvclnika, hü pa naj bi se priporot'ilo kakemu — italijunskemu deželneinu udborniku, da bi to slvar , pregledal, ker po njih „naprodnem" mnenju slovenska odbornika baje nista dovolj zatiesljiva za tako stvari. 0, naši „naprednjaki" so kunstni ino/je! Sicer bi pa bili ludi mi nasim „naprednja- koin" v resnici bvuležni, ako bi našli v deželnem arbivu kak zalog, iz katerega bi se pokrivali slroski za popravljanje našega farovža, kajti doklad na davke imamo že itak dovolj. Oe se poinisli. da so se doklude za pupravo larovža proraounile nalSodslo, in to za štiri lela zaporedoma, je to se precej obeutno za nas. Ali kaj poLiaga! Ort so poprave v resnici potrebne, se isle morajo izvršiti. Če bi torej naši ,,na- pretlni" možje naSli kak drugi vir, ali celo kak — zalog v deželncm arhivu v Gorici. iz kalerega bi se ti slro.ski po- krili, bili bi jiin vsi jako bvaležni. A!i zal, da imamo premalo upanja v lo, da bi se jim slvar posrecila. Politiöni pregled. V sobolo je imel ministerski svet svojo sejo. Govorilo se je, Hi se v tej seji doloüi dan, na kateri se ima zopct sklieuli drž. zbor. Ker se pa to ni zgodilo, misli se, da sc drž. zbor ue snide poprej, nego da proračunski odsek dokonča svoje delo. Mod ministerskim predseduikom dr. Koerberjem in med voditelji českili in nemskih slrank vise se sedaj pogovori. 0 teh pogovorih pisejo „Narodni Lisly', da je poslanec dr. Herold naravnosl po- vedfil dr. Koerberju, da se Oehi niti ne I udeleže nameravanih nem^ko - čeških spravnih konferenc, ako jim vlada že poprej ne zagotovi, da bodo Netnci od- nehali od nekaterih zahtev, katerih Čehi nikakor ne morejo sprejeti. Od druge strani se porotia, da je dr. Koerber k sebi poklical tudi Vse- nemca dr. Schalka. Ta da je Koerberju tudi naravnost povedal, da se Vsenemci nikakor ne udeleže spravnih konferenc, ako se jim že poprej ne zajamči uve- Ijavljenje nemskega jezika državnim je- zikom. Ako je vse to resnično, potem se res bližamo öasu, ko se pri nas nekaj izvräi, kar se 2e dolgo pripravlja. Domače in razne novice. Na naäe sadoje vabilo na na- roöbo odzvalo se je Se precej novlh cenj.ggf.naročnikov. Vendar še nadalje vabimo svoje somlšljenike, da se Jih kmalu še več naroči. Postrežemo lahko z vsemi letošnjimi števllkaml „Gorlce" In „Narodnim koledarjem" zal. 1902. — Poslali smo tudi nekaterim p. n. gospodom in slav. društvom list na ogled. V slučuju, da se ne naroöe, iz- vole naj nam list vrniti, drug-ace bi jih s natrall svojim naroönlkom. — Da sprnvimo stare račune v red, uljudno prosimo one g-g. naročnike, ki na- ročnine niso še poravnali, da blago- volo to čim preje storiti. Poziv dr. Tumi! ~ Slovesno in odločno pozivljemo deželnega poalanca dr. Tumo, naj trditev, da je ,,dulrovščina Tolminskega ok raja ljudem grozila z'vec- nim pogubljcnjem, — ako ne volijo g. Klavžarja", ali doka- že alipa javno pi* ck I ice. Vslu- čaju, da tega ne stori, imeli ga bodemo za nesramnega lažnika in podlega obrekovalca, ki ni vreden naslova: „deželri i posla- nec". Več duhovnikov Tolminskega okraja. Casiiii kanoniki so bili imenovani prec. gg. in sicer vo^ja centraluega se- moniäca Jože 6 a b r i j c 1 ö i č, semeniäki prot'esor dr. AI p i, dekan v OrniOah Anton Cibič, žnpnik v Graded Jan. Krst. Rodero in dekan v Tolminu Josip K r a g e I j. Uciteljske vcstl. — Na svojih me.stih so postali definitivni: G. Kutin Anton St. Maver-Podsabotin; P a v I i c a Urn. Bukovica; g.Ona Jug Ana, Vrtojba; O b I a k Arnalija, Kamnje; Manzoni Eliza, Kanal in Komar Marija, Rihem- berg. — Premeščen je iz Šempasa v Tri- bužo g. nadučitelj Anton Rustja. — Premaknjeni so v I. plac. razred gosp. Kacafura Anton, g.čna Mozetiö Adele in Perc Marija. V 11. plač. raz- red gospoda Pa v 1 i n Leopold in Le- ban France ler gene L u k m a n, C e j in !i u m a r. —- G. G u ä t i n u, ki je od- sel za suplenta na dcäko vadnico v Ko- per, se je dovolil enoletni dopust. Brez- placni dopust do konec šolskega leta se je dovolil g. Šinigoj Francu, učitejju v Sv. Križu. — V prihodnjem šolskern Uilu se bodo zidala nova Solska poslopja v Solkanu v Avcah, ter prizidalo II. razred na Dolu. Za ,.Šolski domu je došlo naäemu upravništvu: Marija Makarovič 20 v, G. P. od „ofra" 20 K, gg. Čitalničarji v Sol- kanu zložili po obenem zboru 710 K, g. Iv. Širca, nadučitelj v Tolminu 8 K, g. Batič Valentin, kaplan v Tominu 5 K. Hvala! t Josip Nolli. — V noči 11. t. m. je unnl v Ljubljani Josip Nolli, operni pevec in odgovorni urednik „Slovenskega Naroda". Z Josipom Nollijem je izginilo s povr^ja lep kos zgudovine slovenskega naroda, zlasti iz onih časov, ko smo se ni, da bi ga vtegnila brdka höi kdaj za- pustiti. Z veseljem je zrl na dobro dete; ali nikdar ma ni priälo na urn, da bi se moglo kdaj udati". „A to bi bilo lepo", mislil si je menda: „Jaz jo v/gojim, da bi mi bila tolažba na starost — a zdaj naj bi jo dal komu v zakon, sain pa naj hi ostal kot obsekana amreka brez vej? Izgubil sem 2eno, zdaj naj izgabim še dete ?u — In naglo se je odločil ter jo odrekel prijatelju iz mladih let. Odrekel jo je pruv odločno, kajti razneslo se je po Wosyku, da atari Holan ne da hčere ni- komur in da se mu hči ne sine poročili, dokler bo iiv.... In glej, res je ni dal nikomur; ni jej pastil, da bi se bila udala". „Kaj pa Hana?" nNu, Hana je malo pojokala, potem pa shranila ,kopac( (nevestno čepico) in brzo pozabila vse, ki so pogledavali za njo. Bila je preveč po srbsko vzgojena in se torej ni protivila oeetovi volji. Pu- stila je rajanje, poprijela se je gospo- dinjstva; in ko sem odhajal od doma za več C-asa, bila je tridesetletna gospodinja". „Skoda za njo", sem omenil. „Ali to äe ni vse", odvrne prijatelj „Tudi sin je dorasel v krepkega mlade- niča; ali trdoglavi rnlinar, ki je bil pre- magal hčer, je prepovedal zdaj še sinu ženitev, č-eš: da ga sicer razdedini. Tako je obranil ta svojeglavnež oba otroka za se in ju odločil od sveta, naj bi ostala vedno pri njein. Menil je tako: Sin dobi malin, a Hana mu bo gospo- dinjila; in obema se bo godilo dobro vsled one pridnosti, s kakoršno se sploh odlikuje lužičko ljudstvo. S tern da bosta reäena vse skrbi za rodbino; in da mu bosta hvaležna se tedaj, ko ga ne bo več. — Tako je razumel stvar ta samo- raslli modrijan, ni mu bilo mar za koga, saj gospodarita otroka, in pa: ali bosta vselej lako mirna in zadovoljna? Mislil je: da je jedino tako dobro, kakor je on napravil; in kar nič mu ni dalo v glavo, da bi se mogla čutiti otroka kdaj nefcrečna". — II. Prideva do malina. Vrtelo se je vse pravilno; ali bilo je nekako vse kot — po pogrebu. Skoro niraz me je obäel, tako skrivnostuo je deloval na me sa- motni, na videz zapuščeni malin. Vstopiva. Najprej nama pride naproti visoka, mocna ženska, te postaranega obraza. Poda nama z moko potreseno roko ter po- zdravi Nikolaja. „Bog daj dobro, Hana!" pozdravi jo prijatelj. „Kaj, ta je Hana?" Priznavam: Bil sem nemilo izne- naden. Nisem sicer vedel, kako naj si jo prodslavljam; ali vendar sem menil, da dobim žensko z očitnimi znaki nekdanje krasote in pa z nekako tugo v obrazu. Ali tü je bila predčasno postarana, na- gubančena ženska, ki je spominjala pač malo na nekdanjo lepotico, pa tudi ni ka- zala najmanjSega znamenja kake lužno- sti. Obraz je bil prav vsakdanji, in pri tein še skoro trd, oduren. „Kje pa je očka ?" vpraša prijatelj. — „Ah, Mihec!" obrne se k prihajajo- čeinu inožu. Ta je bil za pet let mlajši nego sestra Hana; ali bil je videti otrok proti njej. Oil je rnož poln življenja v „najlepših letih" okoli stirideset let star. Očka je bil doma in „otroka" sta naju vedla brez odlogn k njemu. Na klopi pri peči je sedel slabolen sivček nad oseindesel let star. Bil je drobne postave, suh, ves upognjen, v oblißju guba pri gubi, in redki, sivi lasje so se mu plazili po pleäasti glavi. Spolprevara za rne! Ali sedaj sem vide), da je bil tudi prijatelj unenaden. Obstal je na pragu in precej časa molče zrl v starca. Naposled pristopi k njernu, dene mu roko na rame ter ga pozdravi. Stari mlinar dvigne glavo. Spoznaväi Nikolaja je nekako oživil; vstal je so dovolj urno, dal prijatelju roko, mu napravil s tresoC'O roko križec na čelu ter ga poljubil na on em mestu, kjer je bil naredil sveto znamenje. Gledal sem ta pozdrav kakor kak sveti obred. „A koga pa si nam pripeljal tü, moj mili Nikoluj ?>( vpraäa ga ter se ozre proti meni. „Ta je moj prijatelj Čornak", pre- krstil me je Nikolaj brzo. Takoj mi je bilo jasno, zakaj je storil to. Napravil je iz inene Srba, da bi razpodil vso neza- upnost gostitelja. Lužički Srb je zares v neki meri nezaupljiv do vseh ptujcev, ki so drugega rodü Tega je kriva njegova izreja. Kdor ni užil od ptujcev nikdar nic druzega nego zaiiičevanjein stiskanje — ne more biti druguoen, nego nezaupen do njib. Ni čudo ! PosadiI naju je k sebi. Sin Miha je ostal pri nama, Hanu pa je odšla nekaj poiskat v kuhinjo. (Dalje pride). narodno jeli probujati in napredovati ua polju dornace dramatične umetnosti. Jo- sip Nolli je bil mej prvimi slovenskimi igralci ljubljanskega gledališča. A na polju drarnatiko je bil mej prvimi, ki ho prirejali gledalisike igro za slovenski oder. On je tudi spisal prvo slovensko priročno knjigo 2a gledaliäke dilelante, iz katere so so vadili v pnulslavljanju iger posebno po manjäih sloveiiskih odrib — Iz Ljubljane se je podul Josip Nolli na druga vcčja sjov. glednliMa, tako 11. pr. v Zagreb, v Odeso itd. Dolgo čnsa so je in ml i I v Italiji, kjer je na odru milan- skega „ScalaM-gledali!$ča žel obilo lavorik kot operni pevee. Povsodi je bil priznan in slavljen kot jeden boljäih opernih moöij. Ko se jo povinil v svojo domovino. je prevzel kmalu vodslvo slovenske opero na novern deželnein glodališču v Ljub- ljani, kjer si jo kot režiser in kot pevec priboril nevenljivih zaslug za naSo spe- voigro in kjer je bil lakorekoc nenado- meslljiv. Josip Nolli je bil do svoje smrti tudi odgovorni urcdnik „Slov. Naroda"', a tudi ne vec, kakor samo to, kajti glede smeri in pisave lega lista ni Josip Nolli nic udločeval. Kunjki je bil pie in en i- t.ega zuačaju, kukoräni so se nurodili Slovencem v onib casih, ko še nisino poznali neprijetnega medsebojnega pre- pira. — Bodi niu torej lahka zernlja sloven- ska, kalero je ljubil čez vse, naš narod pa mu sine biti hvaležen kot jedneinu svojih boljših sinov. Uuirl je v Ljubljani preds. kranjske trg. zborniue dež. posl. Josip Kusar due 13. t. m. Osebau vest. — Dokan v Kastvu preO. gospod Mihael Lagiiija, predseduik druätva „Bralov.ščine hrvatskih Ijudi" je del radi slabega zdravja v pokoj. Conte Pauigai in naši napred- lljaki. — Kakor je znano, je conte Pa- nigai, katerega je izvolilo v deželni zbur ilalijansko veleposestvo, odložil svoj niandat. Nazi naprednjaki zalrobili so koj v svet, da je conte Panigai zato odložil svoj rnandat, ker da so se Italijani zve- zab s slovenskimi klerikalci. Za to zvezo seveda nikdo nič ne ve, ker je, kakor pravijo naäi naprednjaki, —. „tajna" in so nain oni ludi še vedno dolzni doka- zov, s kaleriini bi zamugli le količkaj utemeljiti svojo trditev. Ker si pa mora biti naprednjaško glasilo „Soča" vedno dosledno v laži, trdilo bode vedno to svojo, če se mu tudi stokrat dokaže na- sprotno. Conte Panigai je torej odložil svoj niandat in le dni je razposlal svojim vo- lilcem pismo, v kalerem jim pojasnuje, kaj da ga je nagnilo k odstopu. Conte Panigai pravi v svojem pismu, da je dalo povod njegovemu odstopu postopanje ital. polit. druätva o priliki zadnjih deželno- zborskih volitev in pa to, ker se je ho- tela izvräiti v deželnem odbornišlvu na italijanski strani neka sprememba, ki je bila naravnost naperjciia proti želji in volji njegovih volilcev. Kakor je zdaj nanirec javna tajnost, nameravalo se je od ital. strani oddati jedao mesto v de- želnem odboru dr. Grazi ad i u Lu- z z a 11 u. Ker so pa ital. veleposesluiki 2e za časa deželnozborskih volitev to ne- kako slutili, dali so svojim poslancem conte Panigaju in dr. Verzegn&ssiju na- log, da to namero zaprečijo. Pri določitvi odborniških mest nastaia je v italijan- skem klubu še precej burna razprava, vsled katere se je conte Panigai čutil tako užaljenega, da je odložil svoj man- dat vkljub temu, da se namcra z dr. Luzzattom ni obistinila. Torej, kakor se iz tega razvidi, po- vod odstopu conte Panigai-a dal je ljubček naäih naprednjakov dr. Luzzatto, nikakor pa ne kaka „zveza ital. hberalcev" 8 slov. „klerikalci", ka- tera ni nikdar obstojala in tudi ne obstoji! Ako so Italijani privolitvi deželnih odbornikov glasovali za dr. Gregorčiča in prof. Berbuča, storili so to, ker so hoteli korektno postopati ler se držati pravila, da prepuačajo v e č i n i slovenskih poslancev, naj ona določi kandidate za slovenski odborniäki mesti. Tega pravila so se Italijani držali, 0 d- kar obstoji deželni zbor in ker je tako pravilo jedino pravo, držali so se ga tudi sedaj. Nu slovenski strani je namreč äest poslancev zbranih v jeden klub, kateremu je predsednik g. dr. Gregoreič, podpredsednik g. B 01 k o. Na drugi strani sta pa 1 e d v a poslanca. Ako bi „naprednjaki" pri de- želnozborskih volitvah dosegli nasproten uspeh, ruvnali bi se Italijani gotovo tudi po starem pravilu. Tako je in nic drugasie. Vse kl«»po- tanje okaki zvezi je naravnost sineäno in nic drugega nego slepilno za- krivanje blamaže, katero je ta nepo- trebna „napredna' stranka na Gori- Skern doživela, ki pa je gotovo v sreco goriSkih Slovonccv. Dože I ne doklnde potrjene. — C. kr. nameslniatvo naznanja, da so po- trjene deželne doklade, katere je vspre- jt»l in določil deželni zbor v zadnjem svojem zasedanju in sicei za dobo pro- raeunskega provizorija. Sninomor. — V soboto popoludne oh 3. urab so našli prodajalca loncev in ptičev Nagliča stanujoče. Za kmetovalca in rna- lega gozdnega posestnika se äe posebno vsled tega priporočajo. ker jih koinja stelje tako ne slabi, nego eiste obstoje, ker so tla bolje obvarovaua in dobivajo v raznem listji in igličevji vender äe precej naravne redilne moci. Kako^ne meäane obstoje pa naj gojiino ? Ako hočemo napraviti nizki gozd, tedaj meäajmo hrast, bukev, javor, brezo in lipo, kakor so ravno tla in lega; u- mevno je, da borao javor, lipo in hrast sadili bolj po kakih kotlinah, brezo bolj v puetih suhih legah. Mali gozdar pride malokedaj v po- ložaj, da bi zasajal visoki gozd iz listna- tega drevja; vender pa naj ve, da mej seboj pomešani gredo naj bolje skupaj hrast in bukev z jelko in smreko. Brez primere važnejža je naprava meäanih iglastih gozdov in sicer v prvi vrsti meäanih borovih in smrecjih na- sadov. Ako hočemo, da bo smreka prevla- dovala. tedaj naj se ta les na doticni ploskvi posadi ali poseje, borovec pa se zasadi že-le pozneje in sicer le bolj na pomanjkljivih mest in, da se zarnase vr- zeli, ko vže ni več nobene nevarnosti, da bi utegnil bor prerasti smreko. Pomi- sliti nain je namreč, da bor v mladosti vrlo hitro raste in da se zelo razäirja v vejah. Ako v 6 do 8 letih po nasadu smrecja zasadimo vanje 2 do 3letue bore, bomo opazili, da bor v kratkih letih doide smreko, da, mnogokrat celo zadaj pusti v rasti. Če bi se utegnilo to pripetiti, lahko posežemo vmes na ta način, da bor obsekamo vej ali ga sploh izrujemo, s čimer dobimo od 3e čisto mladega na- sada dober užitek kot nastil. Še kratko opombico! Borovec je v mnogih krajih kmetu najbolj priljubljeno drevo in sicer zato, ker je po'eg svoje skromnosti tudi pravo pravcato nastiljno drevo kmetovalcev. Vsled tega se pusti rasti na vsakem kraju, naj tje spada ali ne. Če imamo ta zadnji slučaj, kakor v kamnitem, plitvem svetu tudi drugače biti ne more, tedaj dobimo sključeno, grčasto, kratkodebelno drevje z innogimi vrzelji v gozdnem nasadu; to drevje gre kakih 6 do 10 metrov še kviško, potem pa ne več. Vzroka zato pa nimamo iskati samo v neugodnih talnlh razmerah, ampak tudi v močnem odjemanju nastilja. Taki goz- dovi, ki jih pač povsodi nahajamo, so posebno pripravni, da jih spremenimo v lep smrekov, ali pa meäan smrekov in borov gozd; to pa brez kakega posebnega truda in stroškov in z gotovim vspehom. Kaj treba storiti? Tako kruljavo oklesti, če sploh potreba, nekoliko od vej in vsadi vmes 3 do 41etnih krepkih smrek na navadni nacin, samo svetoyal bi, da prideneä h koreninam nekoliko dobre dolinske zemlje, öetudi je prenaäanje v hrib težavno delo vsaj ni treba. Bog ve kako veliko. Srmečic pa ne sadi preblizo pohabljenih borovcev. V svoje veselje boä opazil, kako da leze nasad brez posebnega bolahauja urno na kviäko. V nekaterih letih je prav, ako se nekoliko borovih kruljcev po po- trebi vrže iz zemlje, da dobijo dorasta- joče smreke vec ludi. Od zdaj potem pa lahko vsako leto odjemljemo vrhni (borov) les, kakor ga ravno potrebujemo za dom. Vrzeli sedaj v2e meter visokega smreko- vega nasada in me sta, kjer so rasli vi- soki borovci, zasadimo zopet s skupinami dveletnih borov. 140.000 kolčij Ripar ij a portalis in Rupestris montioola 100 komadov 1 krono, pri večji množini se cena sdatuo zniža, odda Oskrbnlltvo grofa tige Attemia v Podgori. Da jo If jl Spoiiiiujnjto so o VNiiki nUJalll. pr|||ii j „äolskeffii domn" Anton Pečenko Vrtna lilies ' ...ills A Via «ianlino 8 priporoča pristn* b«l« ^A4** brishlh, dal- in tmm vina ^fijfkj^ matinskih i<« is «inavskih, *?w) isterskih vi furlantkih, -' r nugradov. l>oslavlj:i iKi tlom in razposilja po >.cl«v.- nioi n.i vsi> knijc avstro-Oiierski' miMnirhij»1 v sotlili tut M litrov ii.ipicj. N;i z;»!itevo pošilja Uuli u/.oiv»\ Cene imerne. Postraiba poetena. V SirneneJ^ie I krcniar I v Gosposki ulici hiš. štev. 19, 1 ..Aliacittädi Gorizia* lo<>i raznovrslna hela in Orna vina for postreže z vsnkuvrslnimi okus- nimi jedili. I riporoC-a se toplo svojim rojakom v ineslu in na ileželi. Loterijske številke. 11. jamivarja. Line......69 77 13 46 f» Trst......72 81 :Ui Of) 78 vjp C. krjiIt. tovarna & v nepremočljivih tkanin | I M. J. Elsinger & Söhne fi I na Dunaju, 1 K pripoi'Dca «svojo lio^ato zalojjo {* & nopHMnoc Ijivih tkanin in pokrival JL za vnzovo. platnonili nailkrovov | } Y za tfostilno in kavarno. konjskih V i^rinjal. rie?.nih plasrov in ohla- < r AT ril za ilrlavce. amorikansko.^a in ^ povosc'tMiOija platna in tapiH'ijo I QIavixa ^aloga pri | F.Primas.Gorica ; /JJl^za.laj pri d vori ŠČ u.y^| \ Priznanje iz kroga velespošt. ; domačega ženstva! > Gg. Žnideršič & Valenöiö » II. Kistiua. > N<» dam innogn na pretiravana i-asnikarska hvalisanja hlaiia. > a vendar sem vsled Vašfiga inscrata poskusila s t<'Lt tvrdke, četudi skrajno nezaujiljivo. '" Resniei na Ijtibo pa Vain inoram izjaviti, da so Vase tostenino > zaT08 izbome ter prese.yajo po kakovosli driiuo enakc izdolkt». * Nezaupl.jivosl. kaloro so iina do t<»stcnin drugih lovarn. nika- * kor tedaj ne volja za Vase izdolke. S spoštovanjcm > I. Črnngoj, ^ nailnčiteljeva suproi;». > Ljubljana Rar je. 28. nov. 190t. I PlMsuja tvrdke: JWiriio pazit.' na naif j>ravi' t-'sti'iiiue. kor s.* skusa finis«; i/.dclk«' /a naš«' prodajuti: »Incajf'V in pritu/.b iniaino obilu. \asi- tesie- > nine si) vzlic iifv.natiiu višji ceni. ccnejši kot ilrugc, ker so ku- liane dva do trikrat vecje in so jih zanidi tona zuatao inanj od > drugih potrt'bujt*. > Peter Drašček, trgovec jodilnogablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. i Pri|)oror;i M \k n. oIk"iii- i stvn v (iorici in z do čez vsa pričakovanja postr^žon. Br. 95. ; Natečaj. | V šolskem okraju gorižke oko- ; lice se ruzpisuje v defeuitivno name- I ščenje: | 1. mesto nadučitelja na trorazredni Ijudski šoli v Mirnu ter na dvoraz- rednih Ijudskih šolah v Grgarju in ^t. Martinu; 2. po jedno rnesto učitelja-vodite- Ija na jednorazrednih Ij. šolah v Lo- kovcu, Rupi, Vedrijanu in Velikih Žabljah; 3. mesto potovalnega učilolja za Srednje in Kambrežko; 4. po jedno niesto učitelja na dvo- razreduicah v Šinarjah in Kozani in na ekspozituri v Dobravljah; 5. po jodno meslo nčitoljico na trortizredni Ij. šoli v Kanalu in na dvorazrcdiiih Ij. šolab v AjdovSčini, Št. lMartinu in Lokavcu. S temi službumi spojeni pre- jeniki so določeni v dezelnern zakonu z dne 6. oktobra 1900, dež. zak. št. 2<). Potovalni učitolj dobiva tudi polnino lotnih 200 K. Prosilci in prosilke za katero leb most riaj vlože svojo pravilno opremljene proÄnje v teku šestih tednov po tretjein razglasu tega-le natečaja v uradnem listu pri dotič- nili krajnih šulskih svelih. C. kr. okrajni šolski svet, v Gorici, dne 10. januvarja 1902. „Narodna Tiskarna' ima v zalogi vse tiskovino za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju ..._ TI8KA ¦ hrošur«', * (liploinc, tr«ovskc ručune, * pisiua in zavitke s firm«, « ceuiko, ® val.ila ii a knrtoii in $ % na papir % % „NARODNA TISKARNA" --------v Gorici, ulica Vetturini št. 9 v jo iMTskrbljena z povscin novinii erkuiiii, okraski iu tiiiini paplrjein, tor mom pre- vxeti vsa v tiskarsko stroko s|>adaj(Kva (hkla. 9 ® ® ® Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurcnce. „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijatlo", „Tri igre" zat slov. mladino in „Zgodavino tolminske šole" „Narodna Tiskarna" ------------= tiska --------== „G0RIC0- # # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Plsmena naročlla tlskovln se izvrše z obratno pošto; vsa druga v najkrajšom o o o o času o o o o ===• TISKA = poHi'liiuM; ni/lie ve- likosti in ohlike / /avitki, $ zaročniee in poročnice v «ile- gaiittiiliteroNinrtiii- ce v 1'a/nili (»blikali „Narodna Tiskarna" ___- ¦ _ ',77T"~" ^lfllcfli — .—..—..... i i ¦ # „PRIM. LIST" kl izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K Št. 4. * V Gorißi, v torek dne 14. januvarja 1902. Letnik IV. l/.haja vsak tonik in «ohoto v ti>ilnii ol> II. tni |»n>il|)(»lilii»' za nx-sto ter oL 3. tiri popoldm> z;i rf«*žHo. Ako patio iwita ilncva pniznik i/.idc dan pr«j ob 6. zvt'č»?r. Stan«! popoSli projoman iili v Gorici n;i «loin pošiljaii cdoMno K K.. pollotno 4 K. in iVlrtlH.no 2 K. I'rodaju Hi' v (J«»rici v tohuksirnali Sell war/, v Solskili ulictli in .1 <• I I crs it/, v Nunskili iilicali p<» K vin. GORICA (Yecerno izriunje.) I'rcritiittvo in upravai»tvo se nalmjata v «X ;i rod n i tiikftrui», ulitii Vctturini li. it. 9. Mojiisc jc nasloviti na uredniitvo, '»rusko prijateljstvo" ni več prijetno ne ob ribru in morda tudi ne ob Dunavu, da pa smatra Nemčija razdor trozveze tudi za razdor evropskega miru. Kdo pa bi ta mir v danem slučaju najprej začel ruäiti, tega nočemo prašati nemških po- litikov. LISTEK. ORIGINAL, Lužicki obraz; spis. A. ('erny. I. Posetil sem bil prijatelja Nikolaja v Wulkem Wosyku. Sprejem je bil pre- srčen; objela sva se, pozdravila ter si voäcila vse dobro po atari srbski (lužički) navadi. Na Nikolajevern domu je gospodaril njegov brat. Bilo je staro, pa priroeno srbsko poslopje. Povsod čistota in red, mir, pokoj in sreca. Na pragu pritlične izbe se je igral majhen „srajčnik" z ve- likim psom, miada mati — svakinja Ni- kolajeva — se je sklanjala k njemu. Podala mi je roko ter me piijazno po- zdravila po slovanski navadi. Vse se mi je zdelo tako ljubko, tako prijateljsko; brzo sem se čutil kakor dorna. Ugajala mi je velikn, zelena peč, kjer se je na klopi tako lepo sedelo (dasi je bila mrzla), pa visoka ura od stropa do zemlje, ki je mirno pritrjevala tihi sreei se svojim skritim nihalom kot sreo Clo- veäko. Vse mi je bilo drago in milo; vse je kazalo, kako dobro je, bivati med (Jkrepcan sem se prebudil drugo jutro iz mirnega snä. „Dobro jutro, brate!" pozdravi me prijatelj; in tudi brdka svakinja r.ii je voščila dobro jutro. Zajutrkovali sino skupno. Potem se dvigneva z Nikolajem, da bi se ogledala inalo na okrog. (Popisano slovnico je bil zaprl v miznico). Prešla sva strnišča in stopala po zelenem 'ravnatem obronku v dolino. „Kam pa hočeva prav za prav?" ustavi me prijatelj. „Veš kaj. Izpoznati moraž naä wosyOanski original!" „Original? Kak pa?..." „I-nu, vaskega ülozofa, ki pa umeje brati le sv. pismo; modrijana, ki se drži le svojih načel kakor malokdo; trdo slo- vansko glavo, ki jo prej razbiješ, nego jo omečiš; postavo, v kateri so združene vse možne dobre in slabe lastnosti lu- žičkega kmeta; iz kratka: original!" S to oznacbo je prijatelj zelo vzbu- dil rnojo radoznalost. Domiäljija mi je risala nehote preprosto, zgrbančeno, resno in častitljivo postavo originalnega, prosto-narodnega učenjaka iz minule dobe, obraz lužickega Gelanskega, ki je govoril kopico jezikov. Take originale je žički narod. — Ali ta original bajč jedva zna brati. Ucenost je torej njegova slaba stran; v tem torej ne tiči njegova izvirnost. „Sam bi ga rad videl" reče prija- telj. „Koliko let že nisem bil v svojem rojstnem kraju in koliko let tudi njega nisem videl! Že takrat je bil äestdesetleten mož; ali oskrboval je ie krepko svoj malin, imel rnočan glas in trdne roke, kadil je iz svoje lule od jutra do ve- čera". „Kako mu je pa ime ?" „Mlinar Holan*) mu pravijo", od- vrne prijatelj. In vtisnil sem si v spomin to ime originalovo. Priäla sva bila v krasno wosycan- sko dolino. Ta je sieer mala in ne preveč raznolična, ali vendar prijetno iznenadi potnik-a. Res krasno podolje — prav tako, kakor se bere v pravljicah in seljankah (idilah)! Tu je vse, kar spada k takim dolinicam. Tu je soena, zelena loka äi- roka kakih dvesto korakov; po sredi nje teče v raznih ovinkih in okljukih poto- öek, obrobljen z vrbjem; obronki so po- rastli z grmovjem, vi3e gori pa z gozdom. Tü ie tudi uotrebni sfilianski *i'v«li- H«. lanov malin, pa romantiöni živelj: dvoje gradiäc — kobliöansko in dobranovsko. Tu je tudi scdež nočnega strašila, nam- reč „žrebca", ki spremlja nočne potnike od tod celo do vast Dobranec. Iz kratka: vse je tü, kar si le more želeti po- vestnik. Ali vse to me ni zanimalo tačas; gledal sem tako rekoč le z enim ocesorn in poslušal le z eni/n uäesom. Vedno mi je bil na umu le oni — original. In prav rad sein bil, ko je jel prijatelj go- voriti o drugem; odtrgal se je namreč od krasot in tradicij doline ter se povr- nil zopet k originalu. „Že v 8voji prvi mladosti je imel Holan dva dorastla otroka, sina in hceru, pravil tni je dalje. „Hči Ivanka je bila devojka polnih zdravih lie, pa iskrenih oeij. Bila je živahna, gibe na, pridna^ pa umna. Ni čudo, da so se jeli ozirati^po njej vosyöanski mladeniči. Saj so se pa tudi staremu Holanu iskrile oči, ko je videl, kako pridno se je sukala pri gospo- dinjslvu, kako jej je älo vsako delo kar igraje od rok.... Kar nenadoma mu pride stari, kasljavi Vicaz, prijatelj iz mladih let ter jo jame snubiti za svo- \ttaa 111 r/iafo __ Qiuwi mlinai< ia hil Irfl- Nai danw ? prri vrati sanima le to, kar je nam blilje. Mi avstryski narodi imamo danes ties glafo prepričanja, da je bila tro- i?esa ta nas le od ogromne äkode, ali od nobene koriati. Kajti da je pod za- äßito trozveze miroval nad tri desetletja bojni grom, to Se ni najvecje dobro, ko pa snamo, da bi bila tdrava vojna za nas v nekem oziru boljäa nego — bolni mir. Kajti mir trozf eze je bil zlasti za naä jutne Slovane prava nesreca. V dobi trozveznega obstanka se je nezaslUano razširil po naäih deželah nemäki in ita- lijanski politiöni upliv: od severa doli se je äirila agitacija v obliki gibanja proß od Rima, na obali Adrije pa je de- lovala italijanska irredenta. Vse to ro- vanju bi ne bilo mogoße, ako bi ga ne äßitila trozvezna politika. Koliko pa nam je äkodovala in nam äc škoduje trozveza v gospodarskem oziru! Omeiiimo le zloglasne vinske klavzule z Italijo, ne govoreß opoplavljenju našega trga z nemškimi izdelki iz obrti in trgo- vine in izpodrivanje naäe domaöe pod- jelnosti. K vsemu temu pa Se prihaja zdaj nevarnost, ki jo pripravlja Nemtija s svojim novim carinskim tarifoin. S tein tarisom hoße Nemßija naravnost dati razumeti, da noße ceniti prijateljstva svo jib zaveznikov, marvee da je le popolno izrablja za svoje koristi. S takimi nastopi Nemßija tudi naravnost izziva na razdor trozveze in ßudo bi ne bilo, ako se kon- er 11 borioßega lela zgodi to, kar priprav- ljajo nemäki politiki. Ako pa se trozveza več ne obnovi in na njeno mesto stopi nekaj dru- zega, pa bodemo mi Jugoslovani gotovo prvi, ki te spremembe vavstrijski vnanji politiki ne bomo obžalovali. D o p i s i. Iz balke dollue: Naäi „liberalci" toda ne: — naša „kmetska stranka" živi Mdaj — ne od jedi in pijače —, temveč od sladkega upanja, da je Cahej velikan za V8elej pokopan. — Vesele" so tega osobito naäi obßinski oßetje na Graho- rera, ki poäiljajo svoje äpirituozne angele na vse ätiri vetrove s poročilom, da je Klavžar radi goljufije izbacnjen iz de- ielnega zbora. No, mi jim privoäöimo to sladko — piäkavo upanje, a le do takrat, ko Tumova „huda vest", Klavžar, zopet nastopi. Nasa „kmetska strankau je tudi zelo mehkega srca, t. j. rahloßutna. Ko je po dovräeni Grahovski volitvi „deževni" kandidat „pridigal" ne vem ali o Toma- ževi žlindri ali o kravah, ki morajo imeli kralek rep, dolgo dlako in debelo kožo (mislil je na narodne osle), prikotalo se je nekemu „libernlno"-nafarbanemu kmelu precejSnje ätevilo kot bob debelih solzä po ogorelih licih. Te aolzne bis to shranil je I>aj6 Vrtovpc kot dragocen spomin na prve slino, ki so se mu cedile po dežel- nem poslanstvu. A. našu „kmetska strnnka" ima tudi vero, živo vero v vsemogocnost Grahov- skega župana. To je bridko izkusil na dan volitve ed«n naših volilcev, ki r»i Bog vedi kako pobožno in verno posluaal Oskarjeve tilipike. „V i m e n u g. ž u- pana — ven!" zarohnol je nad njirn v francozkem tonu „napreden" prvak. Naä iiiož je äel ven, a menda ne tako hitro, kakor bi bil kdo zelel. — Tu pri nas imajo res nekateri tako živo vero v županovo vsemogocnost, da bi jih Ga- bräßek se svojim kalomonom kinalu Sahko prepričal, da bi se dalo v županovern imenu ludi hudiße izganjati. — Nekega drugega izinej naäih volilcev tolažil je Vrtovec baje z duhovito obljubo, da poberö „naprednjaki" l'arjem vse bukve. „Kam pa pojdete potem s temi bukvaini ?" vpražal ga je priprosti voli- lec, in Vrtovec je predlagal koncc debate ter odäel. Nad vse goreß iu podjeten pa je našoče župan. On je ros pravi oče svojim občinarjein. Sam vnet za na rod in na- predek, vneti hoße tudi druge. Aposlol je, misijonar, ki se ne vstraäi ne boja, ne truda, ne znoja, ko se gre za „na- roduo - napredno" „odejo". „Zamorci" ga tako ljubijo, da silijo v njegovo misijon- sko biäo skozi okna in vrata. Ko se tarn malo nalezejo „narodnih-naprednih" bak- cilov, zacne jih oßkazupan tlačiti naširn poätenim možem v žepe in malhe. Fri tern jim lahko reče: „Pojdite in o ku- žite vse narodc mojega o b š i r- nega županstva. Pohujäajte jih kolikor mogoße veliko in preprißajte jih, da: Velikje T u in a in njegov prorok je — Kramarjev Dreja! Iz Komua. — Dne 9. t. m. je imelo naše starašinstvo sejo, pri kateri so se resili raßuni — pa ne oni za leto 1901, marve<'L<» hie dokladc potrj«»»«. — C. kr. namestništvo naznanja, da so po- trjene dezolne doklade, kalere je vspre- jol in določil defcelni zbor v zadnjem svojem zasedanju in sice» za dobo pro- računskega provizorija. Snmoinor. — V soboto popoludne ob !>. urab so naSli prodajalca loncev in ptičev Naglica stanujočega na Kornu, v njegovi kleti obeš^nega. Uzrok sairiomora ni znan, xo se sarno to, da z lastno ženo ni iivel popolnoma v miru. IVIai'^ariii m<*sto suroveRii mania je prodajala neka Marija Cumar v Gorici. Sekvostrirali so jej 8 kilogr. margarina Oblasti so začele proti njej preiskovanja. Nnjdene stvari — Našla se je veriga 7. rnodaljonom za uro. Nahaja se shranjena zdaj pri tukajšnetn rnagistratu. Kat. bralno in pcvsko dru^tvo ,,Hlovenska Zvezau v St. Petru bode imelo svoj redni obcni zbor dne 19. t. m. ob 11. uri predpoludne v društveni sobi. Ked zborovanja po pravilib. Odbor. Družhi sv. (irila in Uletoda so meseca decernbra poslali prispovske p. n. gospoda in korporacije: Upravništvo „Slov. Naroda" 19772 K, župnik Ivan Sakser v Hotedräici 8 K, V1AB. zbirko 5 K, društvo „Zvezda" na Dunaju po- kroviteljnino 200 K, eelovški notar volilo f žup. A lit. PuSIja 8841 K, A. Aškerc v Ljubljaiii 10 K, neimenovan dobrotnik po g. Sim. Pogaoarju v Ljubljaiii 100 K, tovarnar Iv. Jebucin od kave 200 K, dek. dr. J. M. Kržišnik v Trnovem volilo f dek. Iv. Vesela 103943 K, kapl. K. Čik v ViSnji gori novol. odkupnino 3 K, ra- kovski Sokolci zbirko 4 K. poAt. ofie. Fr. Kenk v Ljuhljani mesto venca na krsko gospe Marij«» Krainer zbirko 55 K, (da- j rovale so: rodbina Velepičeva 35 K, Pe- cilova 10 K, Lenkova 10 K), dr. K Ja- nežič v Voloski 20 K; p o s o j i I n i c e : v Pišecah 10 K, v KrSkem 10 K, v Me- tliki 20 K; podružnice: ženska v Trstu 2000 K, Tolsti vrh in okolica 27 K, moška v Idriji 3280 K, moška v Or- tnožu 40 K, 2up. J. Ramoveš za Poljane 40 K, Škocijan in okolica (Kor.) 38 K, Ljutomer 297*46 K, ženska v Kranju 68 K, moška v Mariboru 440'18 K, ženska v Kamniku 82 K, Št. Peter na Krasu 70-50 K, moska v Skuliji Loki 104*40 K, Kotinaroves in okolica 25 K, Žiska 57 30 K („Slov. Nar."), moška v Postojni 37 K („Slov. Nar ") — Družba je imela v pre- teklem lelu 40191*40 K dohodkov in 3969435 K stroškov. Blagajniälvo družbe sv. Cirila in Metoda. ,.l)otn in Svet". — 1. letošnja št. prinaša sledeco vsebino: Nesrečno zlato! Povest. Spisal Bogdan Vened. Svetonočne romance. Zložil Silvin Sardenko. Ob tihih veeerih ... Spisal Ksaver Meško. Trtje in povrtje. Zložil Anton Medved. Akvilejska cerkev ined Slovenci Zgodovinska študija. Spisal dr. Jožef Gruden. Na odru življe- nja. Drama v štirih dcjanjih. Spisal Ant. Medved. wAbsalon ruši Svetovitov tem- pelj>(. Zgodovinska beležka k sliki na str. 8—9 Zapisal G. Od Save do Bospora. Potopisni spornini. Napisal Ivan Kni lie. Druga pomlad irskega naroda. Priobcil L. L. Tinačka. Znašihgora. Spisal Pavel Perko. Književnost: Siovenska književ- nost. Knjige „Družbe sv. Mohorja za leto 1901.: Zgodbe sv. pisma. Paniet in vera. Umni kletar. — Knjiga za lahkomiselne ljudi. Roza Jelodvorska. — Hrvaška knji- ževnost. Foma Gordjejev. Trenutci. — Češka književnost. V pavučinach nervu. Klekäni. Lyricke intermezzo. Pisne a meditace. Povidky a feuliletony. Apostali. — lzdrugih književnosti. Valentin Vodnik, der erste slovenische Dichter. Biographi- sches Lexicon do.-» Kaiserthums Oester- reich. Glasba „Avert. Obrednik za or- ganiste. To in ono. — Naše slike. — Oda papeža Leona XIII. ob začetku dvaj- setega stoletja. Boj za Ijublj-insKo vseuči- lišče. — Ceäki umetniki. „Ceskä akademie cisafe a krale Frantiäka Josefa pro vedy, slovesnost a umeni*1. — Odlikovauje pi- satelja. „Muöeniätvo kristjanov v cirku Neronovem". Antoni Malecki. — Gališki zgodoviuar Izidor Šaranevič. Rusinsko vseučiliače v Lvovu. Ogrski Rusini. — Sin Tolstoj proti ocetu Tolstemu. L. An- drejev. Kako se diri prosveta v Sibiriji j— Osrednja zveza slovanskih časnikar- jev. Narodnosti v avstrijski armadi. — Novejäi holanski pisatelji. Kako je na- stala beseda „Lah". Čemu neki kadimo? Silke: Absalon ruäi Svetovitov tempelj. Sv. Trije kralji. Vinjete. Nadvojvoda Franc Ferdinand. Slikal Z. Ajdukiewicz. Od Save do Bospora. Zemun, str. 31; Belgrad, 33, Srbska narodna noša, 35; Kazanska soteska, 37; Trajanov napis, 39; Stara Oräova, 40; Herkulovi vari, 41; Kapela ogerske krone, 41; Železna vrata, 25. Prvič na ledu. Slikal J. Wod- Politi^no drultvo z« Hrvate In Slovenee v Pazinii. — V Pazinu se je ustanovilo politično druStvo za Slovenee in Hrvale v Istri. Tako druiUvo je bilo v resnici jako potrebno, kajti politi^no druStvo Kdinost. ki je imelo razsirjen svoj delokrog tudi po celi htri, ni moglo tudi pri najboljsi volji izvr^evati tako vspeäno prevzeto nalogo, kakor bo to lahko storilo novo politicno druAtvo, ki irna svoj sedež v Pazinu v mestu, ki je pravo srediSce cole Istre. Novemu dru- Stvu želimo iz celega srea najboljSih vspebov. Predsednik druätva je drž. in dež. poslanec gospod profesor Vekoslav Spinčič prvi. podpredsednik pa deželni poslanec in odvetnik na Voloskem gosp. Andr. Štanger. Velikansku tatvina in nje strnsna po8l«dica. — Pred nekim časom je slo~ veci zdravnik dr. Tmnka zapustil Budim- peäto ter se preselil na Dunaj, da bi tarn dlje časa bival. Od pus til je iz službe vse svoje sluge ter zaprl popolnoma stano- vanje. 5. t. m. pa se je povrnil zopet v Bud im pea to. Ko je prišel ua svoje sta- uovanje, je zapazil koj, da so ukradene ter odnesene dragooene oljnate slike. — Ko si slanovanje nalančneje ogleda, za- pazi, da je bila prevrlann železna bla- gajna, v kateri je brauii razne dragoce- nosti in vredno.stne papirje. Ko blagajno odpre, vicli da so rnu ukradtne vse dru- gocenosti, ter da so mu tatovi odnesli za 190.000 kron vrednostnih papirjev. Dr. Tomka prijavi vse to hitro policiji, ki je začela vse to preiskovati, ter ta- tove zasledovali. In res priäio se je na Dunaji kmalo ua sled tatovom. Pred nekaj dtiHvi je namreč jeden sam mladi člo- vek prodal za 77.000 kron obligacij, ki so najbrže izvirale iz te tatvine. Da bi se to konslatiralo, pozvali so v soboto telegrafično dr. Tomko ua Dunaj. Ali ta ni prišel, kajti kakor se iz Budimpeäte poroea, skooil je revež iz telrtega nad- stropja svoje hise na ulico in je ostal takoj mrtev. Storil je to iz obupa. Žrtcv svoje žene. — Minuli teden je bil na Dunaju obsojen na 4Vi leta težke ječe bivši ulanski ritmojster Ale- ksander pi. Carina. Obtožen je bil vohunstva, duprinešenega s tern, da je izdajal važne tajnosli naše vojne uprave. Delal je baje za Francijo n prejemal za to velike svole. — Zanimivo pa je ve- deli, na kaleri nuOin je obsojeni Carina zabredel na to opolzlo pot. Poroča se nainreO, da ga je k temu dovedla zaprav- Ijivpst njegove soproge, katerej ni mogel nikdar dovolj znositi skupaj denarja. Ta ženska je bila tako zapravljiva, da je v 15 mescih porabila saino za klobuke 700 K, za čcvlje pa 400 K, za svoje obleke v poldrugem letu pa nic manj nego — 25.000 K! A njen mož jo moral pri tern dostikrat stradati. — Ta žcnska je bila zdaj v drugo porocena. Njen prvi mož neki grof in nadporočnik Mazzuchelli se je zaradi njc na Dunaju ustrelil. Živela sta v Ljubljani, kjer je na vse nacine zapravljala. Ko je ležal njen prvi mož na mrtvaškem odru, je sklenila znanje s svojim sedanjim inožeu, ko je pa ta stal pred sodiščem, seznanila se je že z dru- gim. To je paC — „uzor" zakonske žene. O ruski in nemski armadi raz- pravljajo sedaj razni Oasopisi. Po ätevilu pirbivalcev Rusija zamore postaviti v boj še eukrat toliko vojakov kakor Nemčija, ker Nenit'ija irna 57 mil., a Rusija 140 mil. prebivalcev. Ako bi od 57 mil. älo na Nemskem v vojno 5 od sto, bilo bi vojakov 2,850.000, a v Rusiji pa po istem merilu 7,000.000. V skrajni sili more imeti Nemčija po 15 odsto 8,550.000 voj- ske, a Rusija po istem merilu 21,000.000 t. j. za 12450.000 več ! Običajno se vzame v vojni 2—3 odsto od možkega prebi- valstva, torej ima Nemčija 3, a Rusija 7 milijonov vojske. — Francozka ima v mirnem času 616.475, v vojnem času 4,382.000 vojakov, torej Rusija in Fran- cozka v vojnem času skupaj 11,372.000 vojske. — Trojna zveza Nemäka, na pa- pirju 4,350.000, Avstro-Ogerska 1,872.000, ltalija 3,261.000 (na papirju). Skupno trojna zveza 9,483.000 proti dvojni zvezi, ki ima skupno 11,372.000 vojakov. — Trojna zveza ima skupaj 137 milijonov prebivalcev, dvojna zveza pa 183 mili- jonov. 1)1 ma prosto kurivo. — Na An- gle§kem se v novejäem času pripravlja kurivo, obstoječe iz 93% premogovega prahu in 7% mesanice katrnna in jed- kega apna, ki ne provzroča dima. To brezdimno kurivo se mehko zgnete v večje ali rnanjäe kose in ti se potein su- šijo. Pri gorenju ni skoraj videti dima. Ogenj je podoben koksovemu z Ziviin svitom, iz katerega äviga bei in modri- kast plamen. Pepela ni niti za 3%. Res, da je cena takemu kurivu za sedai äe. Narodno gospodarstvo. Kako vzgojitl meAiiii poid ? Kjer goMpoduje bo^jt roka v vecno se gibajoöi delavnici narave in je človek ne kazi sam z bresn*drlnim tuneseva- njem, tam nabajamo veöinoma medane gozdove, v katerih nekateri goapodujofli lesovi prezladujejo in poMebno vspeSno v rasto ter dado tudi največ- dobička. Kajti različnost narejanja krone in koren in pri meäanih gozdovih dopuäca vecjo go- stoto drevja; talna moč se vsled tako različnih gostov, kojih vsaki irna kolikor tolik* različen okus in potrebe, tudi naj- popolneje izrabi, tla so bolj zavarovana in se lažje pokrivajo z odpadki listja in iglič ;vja; meäani obstoji se bolje zoper- stavljajo vihram in — kar posebno po- vdarjamo — takih gozdov se Skodljive žuželke nienj lotevajo, nego Cistih ob- stojev. Vie sumo ta poslednja okolnost bi nas morala naguiti, da vzgajamo vedno le mesane obstoje. Za kmetovalca in ma- lega guzdnega posestnika se äe'posebno vsled tega priporočajo, ker jih koinja stelje tako ne slabi, nego ciste obstoje, ker so tla bolje obvarovaua in dobivajo v raznem listji in igličevji vender äe precej naravrie redili.e moči. Kako.^ne meäane obstoje pa naj gojimo ? Ako hočemo napraviti nizki gozd, tedaj mesajmo hrast, bukev, javor, brezo in lipo, kakor so ravno tla in lega; u- mevno je, da bomo javor, lipo in hrast sadili bolj po kakih kotlinah, brezo bolj v pustih suhih legah. Mali gozdar pride malokedaj v po- lozaj, da bi zasajal visoki gozd iz listna- tega drevja; vender pa naj ve, da mej seboj pomešani gredo naj bolje skupaj hrast in bukev z jelko in smreko. Brez primere važnejSa je naprava j mešanih iglastih gozdov in sicer v prvi | vrsti meäanih borovih in smrečjih na- sadov. Ako hočemo, da bo smreka prevla- dovala. tedaj naj se ta les na dotični ploskvi posadi ali poseje, borovec pa se zasadi se-le pozneje in sicer le bolj na pomanjkljivih mestih, da se zainaše vr- zeli, ko vže ni več nobene nevarnosti, da bi utegnil bor prerasti smreko. Pomi- sliti nam je narareč, da bor v mladosti vrlo hilro raste in da se zelo razäirja v vejah. Ako v 6 do 8 letih po nasadu smrečja zasadimo vanje 2 do 3letue bore, bomo opazili, da bor v kratkih letih doide smreko, da, mnogokrat celo zadaj pusti v rasti. Če bi se utegnilo to pripetiti, labko posežemo vmes na ta način, da bor obsekamo vej ali ga sploh izrujemo, s Cimer dobimo od še čisto mladega na- sada dober užitek kot nastil. Še kratko opombico! Borovec je v mnogih krajih kmetu naj bolj priljubljeno drevo in sicer zato, ker je poleg svoje skromnosti tudi pravo pravcato nastiljno drevo kmetovalcev. Vsled tega se pusti rasti na vsakem kraju, naj tje spada ali ne. Če imamo ta zadnji slučaj, kakor v kamnitem, plitvem svetu tudi drugace biti ne more, tedaj dobimo sključeno, gröasto, kratkodebelno drevje z mnogimi vrzelji v gozdnem nasadu; to drevje gre kakih 6 do 10 metrov äe kviäko, potem pa ne V0Č. Vzroka zato pa nimamo iskati saino v neugodnih talnlh razmerah, ampak tudi v močnem odjemanju nastilja. Taki goz- dovi, ki jih pac povsodi nahajamo, so posebno pripravni, da jih spremenimo v lep smrekov, ali pa mesan smrekov in borov gozd; to pa brez kakega posebnega truda in stroSkov in z gotovim vspehom. Kaj treba storiti ? Tako kruljavo oklesti, če sploh potreba, nekoliko od vej in vsadi vmes 3 do 41etnih krepkih smrek na navadni naöin, samo svetoval bi, da prideneä h koreninam nekoliko dobre dolinske zemlje, öetudi je prenasanje v hrib teiavno delo vsaj ni treba. Bog ve kako veliko. Srmečic pa ne sadi preblizo pohabljenih borovcev. V svoje veselje boä opazil, kako da leze nasad brez posebnega bolahanja urno na kviäko. V nekaterih letih je prav, ako se nekoliko borovih kruljcev po po- trebi vrže iz zemlje, da dobijo dörasta- joče snireke ve<5 luöi. Od zdaj potem pa lahko vsako leto odjemljemo yrhni (borov) les, kakor ga ravno potrebujemo za doin. Vrzeli sedaj vže meter visokega smreko- vega nasada in mesta, kjer so rasli vi- soki borovci, zasadimo zopet s skupinami dveletnih borov. 140.000 kolöij Riparijaportalis inRupestris monticola 100 komadov 1 krono, pri večji množini so cena zdatuo zniža, odda - ----o^ --- « mm Rflisilsil Sp°minJaife se ° vHftki nUjaiil; prj||k| „Solske&a donm" Anton Pečenko Vrtna uliea 8 ftORIi A Via Giardino 8 priporoča pristna tola ^fct^ briaklh, dal- In trnm «ina 2S^Jk matinaliih in I* vipavskih, ^Ht) Isterskih «i ffurlanskih, ^ ™ nogrado«. Doslavlja ici Join in r.izpo.*ilj;i po /.ol»>/- nici na vs»* knij«* avstro-og«Tskii inoiutrliijt' v 8O(1il) Ailja tinli tiioric. Cmnm imcrne. Poatraiba po&tena. V • Simenc yrie krčninr v Go8po8ki ulici hiš. štev. 19, „Alia cittä di Gorizia" toči raznovrstna bela in mia vina ter postreže z vsakovrstuinii okus- nimi jedili. s riporoča se toplo svojim rojakom v mestu in na deželi. | Loterijske številke. II. jamivarja. j Line......09 77 13 46 si Trst......72 81 Hti (if> 78 VJr' C. kr. priv. tnana V^ f^ uenremočljivili tkanin \ { I M. J. Elsinger & Söhne fi I na Dunaju, ) ^ priporoča svojo boyato zalo^o & ; vs nopromoeljivih tkanin in pokrival JL za vozovo. platncnih nadkrovov j % js za «lostilno in k:ivartu\ konjskib v o^rinjal. dežnih^plaStVv in obla- { r Är cil za dolavce. amerikanski^a in ^ povo.ščenojja platna in tapoeij»» c I Qlavna -aloga pri , I F.Primas,Gorica j ^%. na Trnvniku št 16 C? /J#|Äza^a-i ^ri c' v di-is č u y^jnf j > Priznanje \i kroga velespošt. domacega ženstva! Gg. Žnideršio & Valcnöiö II. Bistrica. N«j dam mnogo na pretiravana uasnikarska hvalisanja Maya. a vendar sem vsled Vašega inserata poskusila s testcninami Vaso tvrdke, četudi skrajno nezaupljivo. Resnici na ljubo pa Vain inoram izjavili, da so Vase tostenine zares izbonie tor presegajo po kakovosti drijffo onako izdolko. Nozaupljivost, katoro se irna do tostenin drugih tovarn. nika- kor tedaj ne velja za Vaše izdelke. S spoštovanjoni I. Črnagoj, iiadnöiteljeva sopro<;a. Ljubljana Barje, 28. nov. 1901. Prošuja tvrdke: I'rosimo pazitc na nast* prave testeniue, kor st- skusa dru«»! izddke /a uaJf proclajati; slu&ijov in pritožh iniatno obilo. A'asc Icstt'- iiint' sd vzlif mviiutno visji coni. cfiiojši kot dru^i', ker so ku- hain' dva do trikrat vt'«5je in si> jili /aradi toga znatno inanj od drugih potrobujo. Br. 95. Natečaj. V šolskem okraju goriške oko- lice se razpisuje v defenitivno narue- ščenje: 1. mesto nadučitelja na trorazredni ljudski šoli v Mirnu ter na dvoraz- rednih ljudskih šolah v Grgarju in Št. Martinu; 2. po jedno mesto učitelja-vodite- Ija na jednorazrednih lj. šolah v Lo- kovcu, Rupi, Vedrijanu in Velikih Žabljah; 3. mesto potovalnega učitelja za Srednje in Karnbrežko; 4. po jedno mesto učitelja na dvo- razrednicah v Šmarjah in Kozani in na ekspozituri v Dobravljah; 5. po jedno mesto učiteljice na trorazredni lj. šoli v Kanalu in na dvorazrednih lj. šolah v Ajdovžčini, Št. Martinu in Lokavcu. S temi dužbarni spojeni pre- jemki so določeni v deželnem zakonu z dne 6. oktobra 1900, dež. zak. št. 26. Potovalni učitelj dobiva tudi potnino letnih 200 K. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože svoje pravilno opremljene prosnje v teku sestih tednov po tretjem razglasu tega-le natečaja v uradnem listu pri dotič- nih krajnih šolskih svetih. Peter Urašček, trgovoc jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulioa St. 2. IVipoi'or;». se p. M. ohfiii- i stvu v iioiici in z de/elo. Pnwhija knvino primes«), j shnlkor. iniio. shmiiio. ri/. niiislo siirovo in kiilniiio. I olj<>. moko i/ M;ijdii'(kvih inlinov in vsirjnn, tor mora pre- vzoti vsa v tiskarsko stroko spadajo^a lv gaiitnilit«ro«im'tiii- «;e v raziiik oblikah „Narodna Tiskarna" ___________. a*-.1— ä . i i ______ --------------------- USKft--------------------- „G0RIC0" # # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Plsmena naročilatiskovin se Izvrše z ubratno pošto; vsa druga v najkrnjšom o o o o cast! o o o o „Narodna Tiskarna" #JPRIl! LIST" kl izhaja vsak četrtok ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K