Štev. 10. Y Mariboru 10. marca 1881. Tečaj XV. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo let« 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnlštvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamesue liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Kokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Račun kat. tiskov, društva za 1. 1880. A. Prihodki: 1. Ostanek leta 1879 . . . fl. 2332.57 2. Naročnina „Slov. Gosp." v l. 1879 za l. 1880 . . . . „ 22.50 3. Deležnina p. n. gg. drustvenikov . „ 715.20 4. Naročnina „Slov. Gosp.u z obresti „ 4606.14 5. Naznanila v „Slov. Gosp." . . „ 305.43 6. Listi „Slov. Gosp." posamet prodani „ 66.21 Vkup . fl. 8048.05 B. Stroški: 1. Tisek, koleki, priloge, napisi in eks- pedicija „Slov. Gosp.u . . fl. 3704.15 2. Marke za razpošiljanje „Slov. Gosp." „ 913.20 3. Uredništvo in upravniŠtvo . . „ 740.— 4. Poštnina, listnice in papir . . „ 44.40 5. Časniki za drugo polletje . . „ 18.10 6. Prihodnina in priklade . . „ 9.10 7. Naročnina „Slov. Gosp." za l. 1881 v l. 1880 vplačana . . . „ 34.20 8. Razne stvari in nagrade . . „ 11.90 Vkup . fl. 5475.05 . fl. 8048.05 . „ 5475.05 . fl. 2573.— . fl. 1077.91 . „ 1480.— . „ 15.09 Ako se od prihodkov za . odšteje stroškov za . ostane premoženja vkup za Teh fl. 2573.— je založenih: a) v kavciji b) v hranilnici c) v gotovem za . kar daje zgorenjih . V Mariboru dne 31. januarja 1881. Dr. Ivatt Krizanič, Anton B.acko, predsednik. tajnik. Ijovro Herg, denarničar. Ig. Orožen, .lat». Iftajeiger, pregledovalca računov. 2573. - Žalostni glasi o uspehih liberalne nravnave gruntnega davka. (Izv. dopis iz št. Vida nad Waldekom,) Pustni torek nam ni le prinesel novega snega, marveč tudi nove cenilne izpiske naših zemljišč. A kako smo debelo gledali, ko smo videli, koliko naša zemljišča sedaj več nesejo od poprej. Poprejšnji čisti donesek je bil pri mojem zemljišči 98 fl. 28'/2 kr. av. velj., a novi — (ne prestraši se preveč!) 172 fl. 60 kr. a. v., tedaj celih 74 fl. 477j kr. več od poprej. Radoveden se podam v srenjsko pisarno videti, ali je tudi drugim posestnikom pust prinesel tako lepa darila. Najdem tam župana, in pregledujeva posamesne pole. Hitro vzamem svinčnik in zapisujem, koliko znaša po novi cenitvi čisti donesek 65 posestnikov kata-stralne srenje sv. Vida. Najdem lepo svoto 4181 fl. 87 kr. av. v. med tem ko je poprejšnji čisti donesek znašal za ravno to katastralno srenjo 2623 fl. 15 kr. a. v. Evo „Gospodar" tako je naše zemljišče zboljšano za 1558 fl. 72 kr. dohodkov na leto; in če bodo dačni procenti ostali stari t. j. 26%> bo samo naša majhna srenja plačevala 410 fl. 26 kr. več; potem pa še vse mogoče doklade! Alj nam bo kaj pomagala reklamacija? Imam malo upanja. Na pepelnico, ki nam je prinesla tolike žamete, da še bližnji sosedje niso mogli v cerkev priti, sem začel računiti, kako bi napravil reklamacijo, da bi saj blizo pri starem donesku ostalo. Ob treh popoldne je bil račun gotov, ki mi je pokazal, da bi bil čisti znesek mojega zemljišča, ki obsega 39 parcel: 107 fl. 33V4 kr., ako se mi posreči, da pri vsaki parceli kulturo za eno vrsto nižej spravim. Ta svota bila bi pravična, kajti toliko več bi znašali pri mojem zemljišči od dobe starega katastra zboljšane kulture. Ali bom pa to pri pritožbi dosegnol, pokazala bo še le skušnja. Pa kakšno delo bo to! Prvi pot bo sedaj, da dobim izgledne kulture za vsako vrsto. A da jih človek ložej dobi, so na pogled postavljene samo pri okrajnem poglavarstvu ne pri srenji. Čemu ta potrata časa? Če jih grem iskat v Slovenjgradec, zamudim cel dan in potrošim novcev, med tem ko bi jih pri županu v eni uri brez vseh potroš-kov pogledal. — Če bom imel izgledne kulture zapisane, potem jih pojdem še le iskat, a poprej mora sneg skopneti, da vidim kakšna je zemlja ali je moji podobna, ali boljša kakor moja, ki je v tisti kulturni vrsti. Moje njive, travniki in pašniki so razdeljeni v kulturne vrste od 4—7; gozd v 3. in 4. Kje bom najšel izgledno kulturo za njivo 4. vrste? Morebiti v Šmarskej soseski pri kakem kmetu blizu sv. Tomaža. Moram jo iti gledat, kakšna je, da spoznam ali je moja slabeja ali ne, da vem ali mi je reklamirati ali ne. Kje je potem izgledna kultura za njivo 5., 6., 7. vrste? Za 5. morebiti v Zavodnem šoštanjskega okraja, za 6. v hribih blizu Mahrenberga, za 7. Bog si ga ve kje. Če vse te kulture poiščem, potem imam še le gradivo za reklamacijo pri njivah. Potem pojdem zopet iskat razne kulture travnikov, pašnikov in gozdov. Koliko potov, koliko truda in denarja bo to stalo! Kako bo zamogel kmet to storiti, ki bo ravno v času reklamacije imel največ dela s setvijo itd.; kdo mu bo vse 'pisal, kje bodo dobili vsi na enkrat mape, iz kterih še le razvidijo, ktero parcelno številko ima ta ali una njiva, travnik, pašnik itd. Bojim se, da bode reklamacija toliko truda, dela in novcev stala, kakor poprej napačna cenitev, samo s tem razločkom, da bo moral vsak, ki hoče reklamirati, stroške sam v kratkem času plačati, med tem ko so ce-nilni možje poprej svojo dobro plačo iz državne blagajnice prijemali. In po vsem tem je še le vprašanje ali mi bo reklamacija kaj pomagala? Ali mi bodo verjeli, da je moja njiva, moj travnik itd. slabeji, kakor so rekli ceniini možje? Morebiti še ravno tisti možje, ki so mi že krivo cenili, še enkrat na moje stroške pridejo k meni gledat kulture vse, da presodijo ali je moja reklamacija resnična? No potem smo itak zgubljeni! Zakaj težko jim utegne biti, da so se motili, in bodo bržčas svojo staro trdili, da mora vse ostati kakor so prvo pot presodili. Iz vsega je tedaj očitno: 1, da jih bode le malo število reklamiralo, 2. da še tistim, ki bodo reklamirali, malo upanja ostane, da bode kaj pomagalo; 3. kmet, ki je sedaj s dačami preobložen pa bo prišel na boben. Potem pa naj gredo liberalni poslanci obdelovat njive; gotovo se bodo v kratkem času prepričali, da zemljišča še več nesejo, kakor so nam sedaj izračunili. Kako nam je pomagati? Sklicujmo tabore in protestirajmo zoper visoke tarife, katere nam je liberalna deželna komisija v Gradci napravila. Tarifa 5. mora biti 4., 6. mora biti 5. itd. Le po tem potu bomo prišli do resnice in bo v naših planinskih krajih, ki so že itak bili preobloženi, saj pri starem ostalo, ne da bi nam bilo treba reklamirati. c»^ J. Tombah. ■■ ■ ¿35 m? Gospodarske stvari. Meso, kako ga je treba sušiti. M. Bistvena potreba, da se meso, bodi svinjsko ali ktero drugo, dobro posuši, ni ravno velika množina, t. j. celi oblaki dima, ampak taka toplina, v kteri se more meso jednakomerno in skoz in skoz prav in dobro posušiti. Sem ter tje mesa ne obešajo v dim, ampak na kakem prozrač-nem prostoru in ga potem od časa do časa z lesnim jesihom pomakajo. Lesni jesih deluje na meso ravno tako, kakor dim in čad, t. j. varuje meso tako dolgo škodljivih mrčesov, plesnih gljivic in pa gnjijenja, dokler se tako daleč ne posuši, da se nič več ne pokvari. Škodljivo delujejo na sušenje mesa 1. previsoka toplina dimov a, 2. s o p a r j i in v o da , ki se na mesu visečem v dimu nareja. Ako je dim prevroč, se mesu površina prenaglo posuši, da se tako nareja po mesu nekaka skorja, ki se pozneje razpoka in skozi razpoke zrak in vlago spušča, kar dostikrat vzročuje, da se znotraj meso osmradi. Prevelika toplota napravi tudi, da se jeden del maščobe razpusti. Oboje pa je za trdnost suhega mesa, za njegovo lepo barvo in dober okus jednako kvarljivo. So-parji pa in voda, ki se na mesu vseda, je za meso še večkrat in bolj škodljiva, ko pa previsoka toplina. Ako je meso obešeno v dimniku, ali celo v kaki kuhinji za pranje, takrat prihaja mnogo vodnega soparja do mesa in v njega in zabranuje, da se popolnoma ne posuši. Po noči in v drugem času, ko se ne kuri, se meso zelo ohladi. Ko se pa zopet ogenj zaneti, prihaja iz drv in pa iz vode, kise je k ognju postavila in zavreja, mnogo soparja, ki se zopet na mrzli mesenini v vodo zgosti, meso postane zopet mokro in potrebuje mnogo časa, da se zopet do one stopinje posuši, v kterej je bilo poprej. Ako je meso od dima rujavo postalo, voda te rujavine dimovane nekoliko razkroji, v se potegne in z njo vred v meso vdira, od koder potem pride, da je včasih suho meso več milimetrov globoko rujavo in ima slab okus po dimu. Če se pa meso tako suši, kakor je prav in se sušiti mora, postane le tanka povrhna plast rujava in dobi duh le nekoliko po dimu. Ona napaka pa more tudi nastati, če je meso v previsoki toplini, ker prevelika toplota maščobo raztopi, ta dimove snovi razkroji, se njih navzame in z njimi vred bolj globoko v meso vdira. Ko se meso iz soli vzame, se pogosto, predno se v dim obesi, v otrobih ali pa lesnem žaganji nekoliko povalja, ali pa vsaj ž njimi potrosi, da rezanje ali otrobi na njem obvisč. Tako ravnanje je na vse strani dobro in priporočanja vredno. Ko se naredi po mesu mauj debela me>ena skorja in če se na njem vodeni soparji naredijo, ostane mokrota v otrobih ali v žaganji, in ne vdira v meso samo. Predno se potem meso kuha ali sploh rabi, se morajo otrobi ali žaganje z njega osnažiti. Hranjevanemu suhemu mesu največ škoduje mokrota in pa zaduhli zrak, dosti manj pa škodi toplota. Klet, ki ni prav suha, hitro napravi, da začne meso plesniti, med tem, ko pri močnem zračnem prepihu toplota od 26 stopinj po Celsiju še nič ne škodi. Prostorije, v kterih je toplina zelo nejednaka, v kterih je na primer v zimi zelo mrzlo, ki se pa včasih odpro in iz zanečenih sob nekoliko razgrejejo, naredijo, da meso nekoliko rosno postane. Zračni kraji, če so tudi nekoliko toplejši, v kterih se toplina tako silno ne menja, so za hranjevanje suhega mesa bolj pripravni. Najboljši kraj pa je menda za to dobra dimnica t. j. čumnata nalašč za sušenje mesa napravljena. M. Puter po zimi se nerad zmede iz sme-tene, zato imajo sem ter tje gospodinje navado smeteni tople vode priliti, da se rajši zmede. Ali po tem pa postane puter bled in belkaste barve, kar pa ni lepo in obrajtano. Ker mora smetena, da se zmede, določeno toploto imeti, se mora lonec smetane v toplo vodo postaviti in do potrebne topline zgreti, kar v smeteno vtaknjen gor-komer natanko pove. Tako se zmede tudi po zimi lep puter rumenkaste barve. M. Kako se da iz mladik sklepati na sad. Ako imajo mlada gruševa drevesca gladke in rudečkaste mladike, tako to kaže na sočnati sad, tista drevesca, ki kažejo bolj kosmate, zelenkaste mladike, prinašajo sad bolj močnatega, suhega krhkega mesa. Pri jablanicah kažejo kosmate mladike na kisel, gladke pa na sladek sad. Konje za mesnico kupujejo po Savinskej dolini, kakor se nam poroča od sv. Paula pri Celji; tudi na Koroškem začeli so konje klati in v mesnicah prodajati, 12—14 kr. kilo. Ubogi mestni ljudje meso radi kupujejo. Tudi za kmeta je to dobro, kajti, če si konj nogo zlomi, zamore vendar še nekaj denarjev za njega dobiti. Sejmi na Koroškem. 12. marca Labod, 21. marca Zgornja Bela, Grebinje, 27. marca Veliko-vec, 28. marca Pliberk, Ukve, 29. marca Milštat. Dopisi. Iz Maribora. (Gruntni davek — gos p. ki o poteč.) Politična naslednika in dediča „Seidl-Brandstetterjeve" svojati, znani hammer-amboss-dr. J. Schmiderer in njegov oproda uže davno nebodigatreba dr. Duchatsch sklicala sta kot načelnika „okrajnega odbora" vse župane v mariborsko kasino v zadevi zemljiškega davka. Da sta se z župani v kasino skrila, utegne več uzro-kov biti. Menda sta čutila, da nepostavno ravnata, kajti okrajni načelnik nima postavne pravice županov sklicati („einberufen"); to pristaja c. k. okrajnemu glavarju. Iz poročila v „Tagespošti" je razvidno, da je zborovanje bilo političnega zna- čaja, k čemur je treba dovoljenja od politične oblasti in navzočnosti vladinega komisarja. Denimo, da se je to zgodilo! Pritrdimo tudi, da je g. dr. Mulle jako dobro in prav storil, da je razlagal, kako se imajo reklamacije zoper prevelike in napačne vcenitve vlagati. Saj mora on to najbolje vedeti. Bil je in še je ud deželne vcenitevske komisije štajerske. Prazno slamo mlatili in po nemško-liberalnej šegi kmete lovili so naslednji govorniki. G. Fascbing od sv. Lovrenca v puščavi je nasvetoval, naj bi se centralna komisija dunajska razpustila. Mi nimamo naloge zagovarjati ovo liberalno komisijo. Vendar omenimo, da je ona previsoke tarife deželne komisije štajerske vsaj toliko skrhala, da nas posestnike zadene 432.000 gold. več gruntnega davka namesto 800.000 gld. Mislimo toraj, da bi g. F. pravo zadel, ko bi nasvetoval : „ne samo centralna komisija se naj razpusti, ampak tudi deželna komisija štajerska in vse sedanje okrajne komisije se naj razpuste, vsem dotičnim gospodom pa naloži, da nam potrošenih 25 milijonov vrnejo, ker so reč tako slabo naredili, da smo štajerski posestniki zgubili cesarsko milost od 1. 1849 namreč 279.208 fl. na leto, da moramo za prej nevštetih blizu 482.000 oralov obdačeni biti, da so nam strašno visoko grunte vcenili in visoke tarife nastavili in zakrivili, da moramo posestniki toliko z reklamacijami trpeti, sploh da imamo celo zemljiško kolobocijo pred seboj". Tak nasvet bi vendar glavo in rep imel. Prav neumno pa je, kar sta dr. Schmiderer in dr. Duchatsch zahtevala, namreč, naj bi tudi slovenski in konservativni poslanci s „fortšritlerjem" dr.Schniidererjem glasovali. To je prav abotno. Naši poslanci uže sami vedo, kaj imajo storiti na korist slovenskim kmetom in sploh kmetskemu stanu. Od duhovitega (?) dr. Duchatscha jim res ni treba nobenega poduka. Sploh pa se nam čudno zdi, da sta dr. Scb. in dr. D. zoper glavno svoto zemljiškega davka 37 V8 milijona, katero je sedanji minister dr. Dunajevski nastavil, kajti to je dosedanja stara svota, ki bo pa zdatno zmanjšana zavoljo naznanjenih olajšav, zato bo gruntni davek letos menjšizakake 3 milijone goldinarjev; liberalni listi pa so tirjali večjo svoto, najmenje 40 milijonov. Zato sklepamo, da g. dr. Sch. in dr. D. ali nista več prava liberalca po spričbi „Deutsche Zeitung" in „Neue freie Presse" ali nič ne razumeta o vprašanji gruntnega davka ali se pa kar smešita in kmete lovita. Slednje utegne verjetniše biti, kajti eden izmed kmetov je rekel: lovili nas so, pa ulovili nas niso. Gosp. dr. Schmiderer bo s svojim upitjem ob konci: „ministra grofa Taaffeja (ker je Slovanom, pa tudi kmetskim ljudem prijazniši), moramo mi (prusačko-nemški liberalci) podreti s tem, da mu ničesar ne dovolimo", v mlako pal. Kar je g. dr. Mullč govoril, to je bilo vredno poslušati, drugo so bile nemške liberalne pene! — Mariborski klopotec je zopet zaklopotal, to pa v posebnem pismu po pošti doposlanem uredniku „Slov. Gospodarja". V pismu smeši mariborsko čitalnico in zahteva, naj bi urednik čitalničarje „preklel". Neumnost prebravši, mislili smo takoj, da g. klopotec zavoljo pusta menda ni bil prav trezen, ko je ove bedarije na-črčkal in podpisal kot „ženska prijateljica" Nismo se varali; še isti den smo zvedeli, kako je gosp. klopotec v „Weinstube" prepis lista zbranim vinskim bratom predčital. Zato sklepamo, da je g. klopotec se vina bil tako navlekel, da pri pisanji ni vedel ali je „mandelc" ali „weibelc" in je v svojej vinskej zmešnjavi se res podpisal kot „weibelc." Ko bi vedeli, da je temu klopocu še pomagati, bi najrajše rekli: Bog daj norcem pameti! Iz Dunaja. (Društvo „Slovenija"), ki ima nalogo zastopati slovenske visokošolce na Dunaji, izobraževati je in zabavljati se v narodnem duhu, vstanovila si je v preteklem letu knjižnico, ki je za izvrševanje Slovenijinega poklica neohodno potrebna. Vsakdo, ki pozna stanje vbogega slovenskega dijaka, posebno v tako velikem mestu, vč tudi, da nam ni mogoče potrebnih knjig si nakupiti. Obračamo se tedaj do častitih slovenskih rodoljubov ter je najsrčnejše prosimo, naj nam blagovolijo podariti raznovrstnih knjig, kolikor le morejo. Marsiktera knjiga leži pri Vas v prahu brez koristi, ktero bi mi jako potrebovali, osobito težko pogrešamo Janežičevo literaturo, namreč „Cvetje", „Slov. Glasnike", itd. Mnogokrat se n. pr. po kakem umrlem gospodu župniku knjige skoro zastonj razprodajo; ko bi se pri takih prilikah dobrotnik našel ter je za nas nakupil, storil bi pač jako dobro delo. Rodoljubi! Kolikokrat se čuje iz Vaših ust izrek, da je mladina up in nadeja našega naroda! Ako naj tedaj kedaj stopi na Vaša mesta, ako Vas naj vredno nasle-duje, mora se za ta poklic pripravljati, mora se učiti; k temu pa nam je treba slovenskih pripomočkov. Vsak dar, poslan nam pod naslovom: „Slovenija, Wien, Universität, bo nam dobro došel in bode z vročo hvaležnostjo sprejet. Za odbor: J. Ilčič, predsednik, M. Murko, tajnik. Iz Babinec pri Ljutomeru. (Nemškutar.) Nekteri ljudje si kratek čas delajo, da v krčmi pri kapljici vina sedijo, akopram božjo službo zanemarjajo. Kaj takega še se njim celo prav „kšeit" zdi. Posebno pa radi delajo tako nemškutarji. Dne 6. febr. t. 1. so se zbrali svatje pri neki nevesti v Salincih, ter se odpeljali k farnej cerkvi, namreč k sv. Križu. Ko smo se pripeljali do cerkve, stopili smo iz vozov ter se podali v cerkev. Ko pridemo do cerkvenega ozidja, ali tako imenovanega „parkana", se ustavim pred vhodom. Poleg mene stala sta 2 meni nepoznana moža, ki sta slovenski govorila. Kedar nju je kdo kaj nagovoril, odgovarjal je eden le v nemščini. Kakor popred drugi, tako nju zdaj nagovori nek mož rekoč: pojdimo zdaj v cerkev. On pa se mu debelo začne smejati, ter mu pravi: „Ist kšeiter a Glos Wein". Storila sta tako in namesto da bi šla r cerkev, gresta v krčmo ter si „zašafata" prinesti „a Glos Wein". Lepa dva nemškutarja! Naj pa rajši sploh ostaneta v krčmi ter ne hodita pred cerkvo samo zijat! Iz Ptuja. Murskim poljancem, Šavni-čarom pa tudi drugim za čitanje in razbiranje.) Čnli ste že, kako bo odzdaj štajerska dežela od svojih zemljišč okoli 440.000 gld. več davka plačevati morala, kakor do sedaj, in prestrašeni ste se vprašali, odkod da to pride. To se Vam na kratkem lehko pove zakaj bo se več plačevalo, (Glej „Slov. Gosp;" štev. 7., 8., 9.) namreč zato, ker je v celem Štajerskem zdaj 482000 plugov več obdelane zemlje, kakor je bilo pred 60. leti, kedar se je okoli 1. 1820 poprejšnji kataster bil delal. Da pa se od dobro obdelane zemlje več plačevati more, kakor od slabe ali pa od one, katera celo nobenega haska ne donaša, to vsi dobro vemo in tudi za prav pripoznamo. Jaz mislim, da takega neumneža ni na sveta, kteri bi rekel: če za dobro obdelovanje njiv in goric več plačevati morem, kakor za slabo, bom si svoja zemljišča raje v nemar pustil, da bom menje plačeval. Taki modrijan, ki bi to storil, bi se po vražjem vkanil, zato, ker ono, kar se je pri reguliranji enkrat konečno vknjižilo, pri tem ostane do novega reguliranja. Kdor si brez velikega truda na svoji njivi ali gorici več pridela, ležej več plačuje; plačevati pa se mora od vsega, kar kak hasek prinaša. Ali se morebiti komu izmed Vas prav zdi, da se od onih 482000 plugov obdelane zemlje, ktera še leta 1820 ni obdelana bila, nikoli nič nebi plačevalo? Se Vam prav zdi, da oni, ki so imeli ali še imajo „danjščake" od njih tudi zanaprej nič nebi odrajtavali? Pokojni moj oča, Bog Njim daj dobro, so mi večkrat pravili, da so Turjanci nasproti tem in onim na previsokem plačilu in kako so k temu prišli. Bi prav bilo, da bi to na veke vekov tak ostalo? „Osredke" najboljše travnike je že pred 30. leti Mura pokončala, v davkarskih knjigah pa še itak so; proti temu pa nekdajuega „trnja" že davno ni več in od polovice nekdajnega pašnika „balatoua" pa so zdaj precej lepi travniki; plačevati pa bi se moralo po onem, kakor bilo je okoli leta 1820 razmerjeno? Komur bi se tako prav zdelo, naj roko vzdigne. Podobnih, večih ali manjših pre-memb zgodilo in napravilo se je tudi pri drugih občinah. Kdor ima količkaj možganov v glavi, iz tega lehko razvidi, da je bilo novo merjenje že prav potrebno. S tem pa nikakor ne trdim, da bi se to merjenje ne dalo ceneje napraviti, kakor so to liberalci delali, ki so dozdaj že 25 milijonov potrošili. No, če je bilo merjenje res potrebno, si bržčas mislite, tedaj je prav, da so merili, samo da nebi trebalo še več plačevati, kakor do sedaj. Na to vam zopet odgovorim: oni, ki imajo dobre njive, travnike in gorice, pa so bile morda prvlje proti sosedom na prenizkej dači, bodo zdaj več plačevali, če njim je pred 7. letmi ona komisija zemljišče v višji red postavila; oni pa, ki so poprej razmerno preveč plačevali, ker so imeli svoja zemljišča v previsokej vrsti, bodo zdaj manje odrajtavali, se ve da, če njim je komisija 1. 1874 vrsto znižila. Zdaj že imate dotične pole v rokah pa si vsak lehko razvidi, v kteri red mu ta ali ona njiva, travnik ali gorica uvrstena je in naj reklamira, če se mu zdi, da se mu proti sosedu v resnici kaka krivica godi. Čas za reklamacije se je podaljšal do 31. maja 1881. Od onega dne pa bo vsaka stopinja celo zastonj. Dosti kaj se v tem obziru ne bo dalo napraviti; temuč pazite bolj na to, da se Vam ne bo gde ktera parcela pričvrknola, koja ni Vaša. Kteri ne bo prav dobro oči odpiral, bode od nje najmanje svojih 15 let naprej plačeval, brez vsega vsmiljenja. Toliko za dnes, v prihodnjem „Gospodami" pa dalje. Jos. Zitek. Iz Koroškega. (Razne novosti). Vrlo ka-toliško-politično društvo dalo je sestaviti prošnje, ki bi naj šle pomoči iskat zoper stiske, katere tlačijo naše kmetske ljudi. Razposlalo jih je potem vsem občinskim predstojništvom z dostavkom, naj jih podpisane vsak vrne, da se odpošljejo nadedično mesto. Prva prošnja zadeva šolstvo ter zahteva versko odgojo otrok, skrčenje 81etnega šolanja v 61etno, uvedenje nedeljskih šol za 13 in 141etne učence, zmanjšanje stroškov pri šolskem nadzorstvu. Ovo prošnjo podpisalo je 47 srenj, med temi iz okrajnih glavarstev sv. Mohor 2, Čelovec 11, Beljak 4, Velikovec 8, Wolfsberg 14, Spital 6, sv. Vid 2. Druga prošnja zadeva dotično nasledništvo na kmetih, razkosovanje gruntov, preoblaganje z dolgovi, snovanje stalnih domačij; tretja prošnja meri zoper svobodno ženitovanje nemaničev. Tudi druga in tretja prošnja našli ste blizu iste pod-pisatelje, kakor prva. Odbor kat. društva je podpisane prošnje odposlal državnemu zboru in mini-sterstvu! Želimo se ve da srečen uspeh. — Tudi pri nas so posestniki hudo zadolženi in cena grun tom strašno pada; grajščino Reinegg 23.000 fl. vredno prodali so na javnej dražbi za 14.000 fl. Šole so pri nas zaporedom same mučilnice, uboga slovenska deca sliši v šoli od kraja do konca le nemško besedo; treba bode, da o tej krivici več pišemo v novine, da svet izvd, kako se koroškim Slovencem huda godi; kar zadušiti nam hočejo z nemškim podučilnim jezikom našo mladino. — Celovška hranilnica je v dobre namene razdelila 14460 fl. Od teh je puškarska šola v gornjem Bo-rovji prejela^ v podporo 200 fl. — Obsojeni so bili: Franc Šober, zaradi tolovajstva in ubojstva 18 let v težko ječo; Liza Ebenberger 2 leti v težko ječo zavoljo detomora, Gisela Dimnik na 15 mesecev, ker je hranilnične knjižice in 250 fl. gotovine ukradla, Marija Konfoj na 31/* leta zaradi detomora, k smrti na vislicah pa železniški delavec Jožef Niedermttller, ker je svojega tasta ubil. Politični ogled. Avstrijske dežele. Državni zbor poprijel je se zopet svojega delovanja. Liberalec Lenz je hotel uvedene imeti poštne hranilnice, t. j. da bi ljudje lehko pri poštnih uradih vlagali prihranjeni denar pa tudi ondi si izposojevali; večina je nasvet prepustila ministru, naj si o njem glavo beli, kakor hoče. Liberalcem se pač vedno sanja o samem kreditu, a ravno kredita imamo povsod preveč in delamo dolgove; sploh pa bi „poštne hranilnice" pomnožile število uradnikov, kojih že imamo itak dosta. Sedaj je se začelo obravnavati o hišnem davku, naši poslanci delajo na to, da bodo bogatini zadeti v prvej vrsti in prenehajo predpravice n. pr. v Trstu. Potem pride proračun za 1. 1881 na vrsto. Poročevalec grof Henrik Klam-Martinec nasvetuje „potroške nastaviti na 463 milijonov, dohodke na 409 milijonov; deficit ali pomanjkljej na 53 milijonov, ker je meseca maja od liberalcev najeti dolg 20 milijonov plačati; za-naprej se mora resno od ministrov tir jati, da se uprava spremeni in tukaj denarjev prihrani, tudi je treba gruntnim in hišnim posestnikom bremena polajšati a večih davkov naložiti kapitalistom". Vsak poštenjak temu pritrdi tem bolj, ker je finančni minister predložil črtež postave o borznem davku in prenaredbi desetka. Hvala Bogu ! Gosposka zbornica je rok reklamacijam zastran gruntnega davka do 31. maja podaljšala. Želimo še, da odobri g. Lienbacherjevo olajšavo 81etnega šolanja. — Smrt je pobrala 2 odlična liberalca, baron Kravs in dr. Brestel, bivši liberalni finančni minister je umrl. Ta mož je ministroval, ko so sklenoli nesrečno uravnavo zemljiškega davka 1. 1869. — Dunajski študentje so uže kaznovani zavoljo nesramnega rogovilstva zoper g. Lienbacberja; vlada jim je bralno društvo : „Lesehalle", pravo prusačko gnjezdo, zatrla. Izmed 14 zaprtih dijakov bilo je 9 judov. — Dunajski zaumrli kardinal-nadškof je v poroki zapustil 300.000 fl. dijaškemu semenišču, svojim sorodnikom le 5000 fl. kar se popolnem zlaga s cerkvenimi, pri nas veljavnimi, določbami zastran duhovniških zapuščin; naslednik mu je izvoljen dr. Gruša, ki se pa brani visoko čast in težavno breme prevzeti. — Liberalni gospodje so železniške šinje na državne stroške radi iz tujih dežel kupovali, sedanji minister baron Pino je pa podjetniku Ljndheimu takoj naročitev preklical, izvedevši, da hoče naročenih 16000 ton železniških šinj iz pruske Nemčije najeti. Naročilo je potem dal avstrijskim fužinarjem. To je nov dokaz, kako dobro je bilo, da so narodno-konser-vativni poslanci pri volitvah zmagali, ki držijo ministerstvo grof Taafejevo. Veliko milijonov goldinarjev smo prej v tuje dežele pošiljali za reči, ki jih doma imamo, milijone smo žrtvovali za železnice, a domače fužine stradale so naročil! Tudi liberalnim „bauernvereinlerjem" in jihovim advokatom in kričačem je minister ustavil za 50% znižano voznino na železnicah. — Hranilnice tirjajo poprek previsokih obrestij ter zalagajo preveč denarja v reservnih fondih; delivajo sicer darov raznim človekoljubnim zavodom, a veliko boljše bi bilo, ko bi svojim dolžnikom milše bile in menjših obrestij zahtevale. Ljubljanska hranilnica ima 15 milijonov premoženja in l'/2 milijona v reservnem zakladu. — Kranjski deželni glavar Kaltenegger se težko pobira iz Ljubljane; nedavno so mu vendar morali nemčurji napraviti pojedino za slovo; pri tej priliki so renegati Suppan, Garibaldi, Desch-mann zopet zabavljali na Slovence. — Preiskava zoper litijskega Vesteneka še ni končana. — V Tridentu na Tirolskem sta dva korporala od našega regimenta štev. 47. dne 27. febr. zvečer na sprehodu bila od 20 Lahov „irredentov" napadena z noži in kamenjem. Hrabro sta se branila in smrtno ranila več rogoviležev, druge v pobeg zapodila; obleko imata hudo razrezano in tudi v licih sta ranjena; preiskava je pričela. — Na Češkem je velika povodenj, ker sneg naglo kopni. — Na Ogerskem snuje poslanec Istoczy družbo zoper Jude; minister Tisca se pa za Jude poteguje ! Iz Bosne vrača se več regimentov domov, ki so uže 3 leta tam. Na njihovo mesto pridejo drugi. V Zagrebu bil je dne 8. marca zopet potres, a ni škodoval veliko. Vnanje države. Papež Leon XIII. se vedno in močno zanimajo za kristijane v jutrovih deželah, zlasti pa za slovanske narode; Armencem v Ciliciji so mnogo izvrstnih misijonarjev čč. oo. jezuitov poslali; ruskega carja dva sina Sergija in Pavla so pa sprejeti dali v viteški red Malte-zov. — Tuike in Grke mirijo evropskih velevlad poslaniki v Carigradu, do sedaj brezuspešno, obad-va nasprotnika pripravljata se na srdit boj. — Bolgari se branijo staviti železnico do srbske meje, ampak vlečejo na to, da se rumunska železnica pri Svištovu potegne črez Dunaj v Trnovo, Sipko in dalje psoti Carigradu! — Bismark je v državnem zboru pokazal, da je tudi proti prijateljem „grobijan", če se mu vselej do tal ne vklanjajo; z nekim liberalcem Struwejem sta se prav neotesano zravsala; drug je drugemu očital, da je nesramen. S papežem začela je pruska vlada baje zopet pogajati se, da škofije dobijo svoje škofe ali vsaj kapitelske vikarije. Menda tukaj Bismarka prijazno lice, katero kaže papežu Rus, več straši, nego vse drugo! — Francozi imajo sedaj največ dela z bližnjimi volitvami. Gambetta hoče na vsak način prodreti. Angleški parlement je sklenol Ircem pobrati vse orožje; z bojerci v južni Afriki pa se Angleži za mir pogajajo. Preveč so bili tepeni. General Collei je res mrtev. Kroglja mu je glavo prebila. — Otok Ischijo, na Italijanskem je potres grozno razdeval, 200 hiš je podrtih in 150 ljudij usmrtenih.—V Severni Ameriki je 4. marca prevzel General Garfield predsedništvo republike. Stari predsednik Hayes pa je isti den odstopil. Za poduk in kratek čas. Možata beseda zoper svobodno oderuštvo. I. L. 1868. dali so se nemški liberalci po judovskih novinah zapeljati, da so postavo zoper oderuštvo odpravili. Zastonj je svaril tirolski meš-nik in poslanec g. Greuter. Zavladalo je potem tako nesramno oderuštvo, kakoršnega še nikdar ni bilo poprej v Avstriji. Vse ljudstvo je upijalo: dajte nam postavnih obramb zoper oderuhe. Nem-ško-liberalni listi so pa le zagovarjali oderuško svobodo. Ali takrat niso mogli upitja odrtih narodov zadušiti in državni zbor je dne 18. januarja t. 1. pričel obravnavo nove oderuške postave. Prvi govornik je bil zgoraj imenovani izvrstni poslanec č. g. Greuter. Njegov govor je liberalne prijatelje oderuhov in Judov strahovito potrl in pobil. Glasi se tako-le: „Nasvetovana nova postava zoper oderuštvo mi je premalo ostra. Vendar boljše nekaj, kakor pa nič, in uže to, da se sploh o takšnej postavi razgovarjamo, kaže staro resnico, da so trdne zahteve vsakdanjega življenja silnejše od vseh liberalnih besed. Nekaj časa je mogoče narode slepiti, jih motiti. Ali naposled pride resnica na dan : ^poštenost velja". Uže veliko sto in tisoč let iščejo ljudje odgovora: ali in koliko se sme obresti ali činžev jemati od posojenih denarjev ? Odgovarjalo je se v raznih razmerah in časih različno. Vselej pa so povdarjali, daje v vprašanjih o kapitalu in obrestih opazno postopati. No, tega mnenja bil sem tudi jaz, ko sem v tej visokej zbornici svaril, ke-dar so liberalni gospodje v neznanej naglici stebre staremu pravnemu redu v Avstriji podirali in v imenu krivo umljene svobode trgali zgraje, katere je stotine let stara modrost zagradila zoper raz-sajauje oderuštfa. Takrat sem svaril in odsvetoval vsakšno naglico. Rekel sem: pregrešek v političnih rečeh se da popraviti, pregrešek v družbinskih vprašanjih pa ne tako; pregrešek v teh rečeh za-more pouzročiti nesrečo in propad celim zarodom. Zali Bog, da me niso posluhnili. Lehkomiselno začeli so stopati v prepad brezmernega sleparstva. Ljudstvo začeli so odirati, da so se naposled vsi poštenjaki po Evropi prestrašili, ko je kužna rana poknila. Dvakrat uže je obupni klic odrtih narodov prodrl do te visoke zbornice, a vselej se je pomoč odrekla, češ, da ne more drugače biti. Sedaj je zaupil isti klic v tretje in misliti moramo, da začnemo prepad zapuščati, v kateri smo zabredli. Pot nas pelja črez bojišče, kder vse polno i leži oderuških žrtev. Iz vseh dežel, iz vseh krajev i kličejo in upijajo: rešite nas! (Prav dobro, iz-| vrstno)! Ako sedaj ¡pomislim na 1. 1868 pa na to, kar je takrat liberalni minister govoril v pismenem priporočilu, naj se obstoječe postave zoper oderuštvo odpravijo, prisiljen sem izreči: kolika i prememba po božjej naredbi! Takrat je minister povdarjal: „skoraj vsi deželni zbori (liberalni) tir-jajo, da se oderuške postave zatrejo, večina c. k. uradov zahteva isto." Liberalni poslanec mesta Krems pa mi je v lice rekel: „jaz sem živo prepričan, da so le zavoljo tega mnogi menjši posestniki na nič prišli, ker je vlada odlagala oderuške postave odpraviti". Tako je takrat govoril liberalec dr. Din-stel in liberalni gospodje na levici so mu prav dajali, rekoč: „Sehr wahr", t. j. prav resnično! No, in danes, ko je komaj preteklo 12 let, bo težko kdo tako govoril in odobraval oderuštvo z besedo: „Sehr wahr". Dendenešnji zamoremo v vsakej liberalnej novini zaporedom brati preponižne besede: „edino liberalni poslanci imajo peneze in pamet (inteligenco) pa tudi srce za ljudstvo in vračilo za njegove rane". No, zavoljo penez ne bodem veliko govoril; zaradi „liberalne pameti" pa je dosta svet zavračati na omenjeni „Sehr wahr" 1. 1868, s katerim so prav dajali doktorju Diustelnu, da se je takrat kmetom le zato slabo godilo, ker je oderuhom bilo ša prepovedano v njihov žep pregloboko segati. Kar pa liberalcev srce za kmeta zadeva in pa njihovo zdravilo ali „recept", sem tako drzen in dvomim. Zakaj pa stojijo liberalni doktorji uže 12 let pred kmetom bolenikom pa mu ne pomagajo? Kratki odgovor je: liberalci nimajo niti srca niti zdravila za kmetski stan. Ali ni strašanska neumnost kmetu hoteti pomagati na noge, s tem, da se mu kopa oderuhov zapiše? Liberalni gospodje se radi rogajo in norca delajo iz „kaplanske modrosti". Toda jaz sem v svojej „kaplanskej modrosti" uže pred 12 leti spoznal, da zamore oderuška svoboda kmetskemn stanu jednako malo pomagati, kakor obrtniška svoboda obrtnikom. Oderuška svoboda izganja kmeta iz hiše, obrtniška svoboda pa pripušča, da se obrtnik lehko preseli kamor hoče in naseli kder hoče — pa tudi glad trpi in propade, kder hoče. [Dobro, dobro, na desnici.] Sinešničar lU. Nemec iz zgornjega Štajer-jerskega se je nekokrat peljal na železnici v Gradec, to pa v kupeji 3. razreda. Naenkrat zapusti svoj kupe in smukne s svojim košem v kupe 1. razreda, ker je videl, da je ta celö prazen. Hotel je ravno iz njega v svoj prejšnji kupe nazaj iti, ko ga kondukter zapazi in skrega rekoč: kaj delati tukaj v kopeji 1. razreda? Nemec mu reče: nič druga, kakor da sem koš s sirom semkaj postavil, ker moj sir preveč smrdi, tukaj pa smrad nikogar ne bode nadlegoval, ker je kupe prazen ! Razne stvari. (Hnt. polit, tlruitvo v Mionjicah) ima v nedeljo, 13. t. m. ob treh popoldne zbor ter bo razgovor zastran reklamacij ali vgovorov pri vcenjenem zemljiščnem davku. (Poslanec g. dr. Radaj) je vsem županom svojega mariborskega okraja brezplačno ponudil svojo pripomoč pri izdelovanji ugovorov ali reklamacij zavoljo gruntuega davka. To je res velika požrtvovalnost. Slava in hvala blagemu domoljubu ! (Za nesrečne Zagrebčane) smo zopet odposlali 45 fl. 55 kr. Vsa zbirka znašala je lepo svoto 553 fl. 55 kr. Bog plati vsem! (Knjiga o jednakopravnosti) v „Slov. Gospodarji" štev. 6. naznanjena je na 108 straneh do-tiskana v Pragi ter se bode te dni začela razpošiljati knjigotržcem in znanim rodoljubom. (Veliko razburjenost) dela začetek gruntnih reklamacij med kmetskim prebivalstvom; kajti sedaj še le prav verujejo, kar smo uže toliko časa pravili, da so grunti previsoko vcenjeni ter da je temu največ kriva deželna komisija v Gradci in potem tudi okrajne nekatere vcenitevske komisije. Ploha dopisov nas je obsula, da jih ni mogoče vseh preobčiti. Zavračamo toraj na sestavke v „Slov. Gospodarji" štev. 7., 8., 9. in pa na „Go-spodarstveno prilogo" štev. 40. in 41. (Celjski „Hdringschmauserji") so na pepel-nični večer grdo razsajali; eden je v jezuita preoblečen smešil duhovniški stan. („CiUier-Žeitung") pobira podatke iz raznih novin, zlasti iz „Tagespošte"; ta pa posebno rada iz judovskega „Tageblatta" v Bismarkovem Berlinu, kder nek dunajski škric obira konservativnega poslanca Lienbacherja ter pravi: advocatus diaboli t. j. hudičev advokat. Liberalni Nemci so uže preslepi, da bi zapazili hudičevejih advokatov tam, kder se res nahajajo. (Vkljub slabim časom) vesel pust obhajali so Mariborčani; mestni urad je 55 javnih plesov imel dovoliti in je prejel 169 fl. pristojbine. (Pomnoženega dela) bilo je lani pri c. k. okrožnem celjskem sodišči. Trebalo je obravnavati 9697 prestopkov, 1. 1879 bilo jih je 8638. Preiskav o pregreških in zloeinstvih bilo je 3297 t. j. 891 več, kakor 1. 1879. Tukaj smo toraj čisti liberalci, kajti prav grozno še napredujemo! (Trboveljske premogove jame) dobile so veliko naročilo. Za italijansko železnico „Alta Italia" morajo na leto nakopati 24.000 ton. (V Škalah) so izkopali in raztelesili dete, o katerem je se bilo poročalo, da je bilo mrtvo pokopano in še 2 ženski isti den v grob djani. Po-grebci so namreč bili prisegnoli pred sodnijo, da so slišali glas, kakor jok detečji! (h Frauheima) pri Mariboru se nam poroča, da so milostljivi knez in škof poslali č. g. župniku Fr. Rath-u 40 fl. za nakup semena lani po toči poškodovanim posestnikom. Razdelil je se dar tako, da dobi eden drevenko semena ali 4 fl. Bog plati blagodušnemu dantelju pa vzbudi nam še več jednakib. Potreba je še velika! (Hudo nasajajo) se celjski nemčurji na g. Burjo, novega vodjo davkarije v Celji. Menda se bojijo, da bodo podredjeni mu uradniki morali več delati, a menje politikovati. (Zaradi osepnic), ki v ormožki okolici hudo razsajajo, je c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuji prepovedalo misijon, ki bi ga č. o. jezuiti imeli pri sv. Marku niže Ptuja obhajati. (iz Skal) nam poročajo, da sta v nedeljo 27. februarja dva fanta moža, ki se je peljal iz Velenja proti Šoštanju, z voza potegnila in začela tako tepsti, da bi ga bila ubila, če bi jima se ne bil iztrgal in v bližnjo hišo v Stari vasi všel. (Zemljiški davek) v mariborskem okraji bo pomnožen za 39.000 fl. To je žalostni nasledek liberalnih volitev, nesrečni uspeh od liberalcev po kopitu Seidl-Brandstetterjevem sklenjene postave 1. 1869 in njene izvršitve po raznih komisijah, ki so grunte previsoko vcenile. Največ kriva je pa deželna komisija štajerska, ki je baje tarife okrajnih komisij za 5% pomnožila in na Dunaj poročala, da štajerski grunti dajejo uže 13 milijonov goldinarjev čistega dohodka; staii kataster kaže samo 7 milijonov. Res, kar koli so liberalci v rokah imeli, vse so skvarili, samo oderuhov ne! (Službo okrajnega živinozdravnika) razpisal je okrajni odbor v Mahrenbergu; plača je 300 fl. potnina 1—2 fl. Prošnje se vlagajo do 31. marca 1.1. (Mariborsko mesto) imelo je lani dohodkov 106.441 fl. potroškov 99475 fl. (Za kat. cerkvo v Sarajevu) poslal je č. g. Vinko Kolar, kaplan v Reichenburgu, 28 fl. Prej darovanih je 7 fl. vkup 35 fl. Bog plati! (Pri sv. Ani v Slov. goricah) so dosluženega vojaka ubili. (Dijaškemu semenišču) sta darovala č. g. župnik J. M. 5 fl. in č. g. Matija Sternad 5 fl. Loterijne številke: V Trstu 5. marca 1881: 36, 57, 17, 29, 25. V Linci „ „ 27, 66, 12, 30, 52. Prihodnje sročkanje: 18. marca 1881. 1—2 Brizgalnico na prodaj ima srenjsko predstojništvo v Kozjem (Drachenburg). Cena je prav nizka, brizgalnica pa še dovolj dobro ohranjena. ife^AlkHdbHm živinski in kramarski bode v Sre-F^t J* fiMi dišči dne 17. marca t. 1. Vabijo se prodajalci in kupci, da se v obilnem številu udeležijo; prostori bodo brezplačno. V Središči dne 6. marca 1881. Predstojništvo: Cule/t. PoduČiteljska služba na dvarazredni ljudski šoli pri sv. Tomaži, okraj Ormož (Friedau) z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje. Prošnje se imajo poslati do 12. marca 1881 krajnemu šolskemu svetu pri sv. Tomaži, zadnja pošta: Sv. Tomaž pri Ormoži. Okrajni šolski svet v Ormoži dne 12. febr. 1881. Prvomestnik: 3-3 Trautvetter. 6-6 Pozor! Kdor si želi kaj špecerijskega blaga nakupiti, naj gre v Celje v F. Kapus-ovo štacuno, kder se zares v vsakem obziru pošteno postreže, da je vsak prav zadovoljen. Tam dobi najboljše vrste kave, olja, riža, južnega sadja, čaja, rnma, apolo-sveč; potem dobra kaljiva, vrtna in poljska semena, ptičji lep itd. vino v buteljak, premoga in apna na debelo in drobno. J®" Kdor več vkup vzame dobi nagrado. Katoraj Pozor! »S (j Denarjev • || v zajem priskrbi na posestva v mestih in ^ ^ deželi proti 5—6% obrestim na leto ^ || Jožef E. König v Gradci || ^ Murgasse hiš. štev. 8 v IL nadstropji, pri farni cerkvi sv. Mihaela polek Šoštanja se oddaja. Prosilci naj se pismeno ali osobno oglasijo do 10. aprila pri cerkvenem pred-stojništvu sv. Mihaela pri Šoštanji. 1—3 2-4 frišna zanesljivo-kaljivna vrtnarska. ^ in poljska. ga Blizu 800 šestletnih požlabtnjenih @ $st