Obrambni vestnik. * Štrukclj In Odiasek. Naš dopisnik nam poroča: Eo sem se pred več tedni mudil mimogrede v Dobrepoljah ter povpraševal po tem in onem, sem imel priliko čuti, kakojako je bilo tamošnje Ijudstvo razjareno na nadučitelja Štruklja in splošno na vse učiteljstvo. Menda je dala povod neka Štrukljeva ovadba na dež. šol. »vet zaradi neizterjanih glob za šolsko zamude. Take splošae razburjeuosti proti učiteljstvu še nisem zlepa videl ia takega zabavljanja še tudi nisem slišal, kakor je ob tisti prilike padalo po dobrepoljskih gostilnicah zlasti na nadučitelja Štruklja in učitelja Odlaska. — Eer pa sta oba tovariša pray Bpridna" klerikalca. se mi je to še bolj čudno zdelo, saj so Dobrepolje znane kot najbolj klerikalen kraj na vsem Slovenskem. Ia ko se je nSloverjee11 bahal kmalu na to, kako spoštuje Mnaše dobro verno ljudstvo" dobre nkrščanske" učitelje, sem se nehote spomnil psovk in groženj, ki sem jih slišal v Dobrepoljah. Pa sem napisal tisto nutico in postavil nadučitelja Štruklja in ucitelja Odlaska za zgled, da ,,naše dobro verno ljudstvo" tudi še bolj pobožnih in brumnih učiteljev ne spoštuje tako, kakor bi rad uatvezil nSloyenec" javnosti, kadar snubi za BSlomškarijo". Oe bi bilo kaj moštva v teh cenjenih tovariših, tedaj bi morala odkrito priznati, da je to žalibog le preveč — res. Tega priznati si seveda nista upala in da bi javnost nasula peska v oči, sta poslala v ,,Slovenca" neko Bizjavo", v kateri nas pozivljata, da naj jim navedemo kar imena tistib, ki so jih hoteli pometati iz stanovanj. Mi odgovaijamo na to: Imena dotičnikov nam niso znana, ker sploh ne poznamo tam ljudi po imenih. Tudi če bi jih poznali, bi jih ne imenovali, ker ne maramo iti drž. pravdništvu na roke, konstatiramo pa, da se je res pripovedovalo, da so bili neke nedelje večer ljudje tako razburjeui, da ni dosti maujkalo in pometali bi bili oba učitelja iz šolskib stanovanj, kakor so že enkrst Štruklja na E o b u, ko ga je moral potem BUčit. tov." braniti. — Ob tej priliki se je tndi poudarjalo, da ne bo prej miru, preden ne gre nadučitelj Štrukelj iz fare. V Jzjavi" pravita imenovana tovariša, kako dobro se počutita v Dobrepoljah in Bnazdarkujeta" po Borloysko", da bi moral ves svet misliti, kako grdo smo se lagali in kako sta tam priljubljena. Ce se dobro počutita, je to končno styar okusa, zaradi katerega ju ne moremo zayidati. Da pa ne bosta zaradi priljubljenosti v kakšnib. zmotah, ju pa prosimo prav lepo, naj se v tem oziru obraeta za informacije predvgem na župane, zlasti Mustarja, ti jima bodo že razložili, čuvstva svojih občanov. — Ali razuraeta, čislana tovariša?! — Ge bo treba, bomo seveda še govorili. % Neinško šolstvo na Spodnjem Šlajorskcui. Nemški nadučitelj Brandais y Marenbergu je dne 24. t. m. v BGrazer Tagblattu" " prjobčil uvodnik o nemškem šolstvu na Spod. Štajerskem. Njegova izvajanja so za nas poučna. Predvsempriznava Brandais, da nemškib. šol na Spod. Štajerskem ne obiskujejo samo nemški otroei, marveč da jih obiskujejo tudi slovenski o t r o c i, seyeda pravi, da otroci ndeutschfreradlich" staršev in otroci iz mešanih zakonov, a to so pojmi, ki se dajo raztegniti, kakor kdo hoče. Brandais sara pravi, da so ti otroci slovenske narodnosti, a da jih nemške šole ponemčuj e j o, in pravi tudi, da bi bila blaznost, ko bi Nemci odbijali te otroke in ko bi se ne pospeševalo asimiliranje Slovencev z Netnci. Brandais stoji na stališču, da je toliko bolje za Nemštvo, kolikor več Slovencev se y nemštvu potopi, in zavrača nemško stališče, fieš, Slovenci so vseskoz inteligentni in izobrazbe željni ter imajo zmožnost se kulturno razviti ter nemštvu postati nevarni. Nemec ,je, kdor se za Nemca prizuava, naj bo katerekoli narodnosti — to je stališče Brandaisovo. V svrho, da se nemštvo utrja, se Brandais odločno protivi zahtevi mnogih Nemcev, da bi se na nemških šolah gojil tudi slovenski učni jezik. Izreka se pač zato, naj se poskrbe slovenski jezikovni kurzi, a šole da morajo ostati popolnoma in izključno nemške in ne smejo postati utrakvistične, češ, da je v utrakvističnih šolah nemogoče mladino vzgojiti y narodnem duhu. To je nemško stališče. Eoliko prednost daje to Nemcem v primeri s Slovenci. je lahko spoznati, če se pomisli, da imajo Sloveuci na Spod Štajerskem pravzaprav same utrakvistične ljudske šole.