215. številka.
v nedeljo 25. septembra 1921.
LIV. leto
Izhaja Ysak dan popoldne, UvzemAl nedelje in praznike.
Inseraii: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m m višine 1 K, od 30 mi m višine dalje kupčij ski in uradni oglasi 1 ml m K 2 —, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3"—.  Poroke, zaroke 80 K-Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
UpravBlštFO ..Slov. Narode11 in „Narodna tiskarna" ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Ludilova
„Slovenski Narod" velja v LJubljani in po postiš
V Jug38lavlji:
celoletno naprej plačan  .   K 800"—
polletno.......,150 —
3 mesečno......•    75'—
1 ........25-
Pri morebitnem povišanju
Novi naročniki naj pošljejo v pr/i.
N<t samo pismena naročila brez pcslatve denarja se ne moremo ozirati.
V inozemstvu i
celoletno   ...... K
polletno......,
J mesečno • . . . . 1 ........
480-— , 240— , 120-— ■ 40—
ima daljša naročnina doplačati, naročnino vedno   W po nakaznici.
Uredništvo „Slov. Naroda'1 Enaflova ulica it 8, I. nadstropje
Telefon itov. 34.
Dopise sprejema le podpisane in radostno frankovane.
IV   Rokopisov so ne vrata. "W
Današnja številka velja 2 kroni.
PoStnina platana v gotovini.
Podpisujte novo državno posojilo!
Vsak državljan, ki se zaveda svojih dolžnosti do domovine, je dolžan, da po svojih močeh prispeva za novo državno posojilo. Pozivamo vse naše industrijalce, trgovce, obrtnike, posestnike, odvetnike, notarje, zdravnike, predvsem pa naše denarne zavode, da store svojo narodno in državljansko dolžnost !
To posojilo se porabi za poprave na glavni železniški progi Ljubljana - Gjevgjelija, za zgradbo novih prometnih prog na morje. Posojilo je torej namenjeno predvsem za izboljšanje naših prometnih razmer, kar je v interesu vse naše javnosti.
Posojilo je izredno dobičkanosna: obrestuje se po 7 % in je prosto vseh davkov in državnih doklad.
Somišljeniki, podpisujte novo državno posojilo, ker s tem podpirate svojo državo in ji dvigate kredit in ugled doma in v inozemstvu!
Sokolsfon!
Vsem bratom in sestram!
Bliža se čas. ko se naj vsa naša telesna in nravstvena moč prvikrat izpriča v svobodni, skupni, ujedi? njeni domovini. Prihaja naš veliki praznik, ki se nanj vse Sokolstvo pripravlja s slovesno resnostjo in ki ga naš narod pričakuje z radost* nim ponosom.
V beli Ljubljani, v zibelki ju* goslovenskega Sokolstva, kjer je pred dobrim polstoletjem prvikrat zavihrai sokolski prapor, kličoč naš narod k vstajenju in osamosvojitvi, se v svečanostnih dneh 12., 13., 14. in 15. avgusta 1922 leta zgrnejo vse naše sokolske čete, pozdravljane in spremljane od najširših plasti na* šega naroda, na
prvi jugoslovanski vsesokolski zlet.
Temu zletu bodo predhodniki In znanilci, nalikujoči kipečim vrel* cem mladosti in življenja, pred-zletni dnevi, ki so določeni pred vsemi drugimi sckolskemu narašča* ju in naši deci, da se ji da prilika pokazati vsej javnosti cvet in sad sokolske vzgoje.
Za svoj prvi zlet je jugosloven* sko Sokolstvo dolga leta priprav* ljalo pot. Našemu narodnemu in državnemu ujedinjenju sovražne si* le, ki so preprečevale spojitev in stike srbskega, hrvatskega in slo* venskega Sokolstva, niso mogle pretrgati naših srčnih vezi. niso mo*
gle zamoriti našega danes uresniče* nega hrepenenja in našega tajnega, notranjega ustvarjenja za njega uresničenje. In po dolgem, mučnem času borb, trpljenja in žrtev nam prisije v bližnji dobi dan zmago* slavja sokolske volje in sokolskega dela.
Naše Sokolstvo, ki je bilo do prevrata razcepljeno v srbsko, hr vatsko in slovensko Sokolstvo, je na Vidov dan 1. 1919. v Novem Sa* du ustvarilo enotno, nernzrušrto, mogočno organizacijo, ko je izbri* salo s soglasnim, navdušenim skle* pom vsako plemensko in versko razliko. In tako v Jugoslovenskem Sokolskem Savezu združeno Sokolstvo poživljamo, naj se nemudoma loti priprav za prvi naš vsesokolski zlet ,da nam bo mogoče častno rešiti veliko in težavno nalogo vpri* čo naroda in gostov, ki pridejo ta? krat k nam sodit uspehe našega dela!
Nas klic velja vsem bratom in sestram, naraščaju in deci, vsemu narodu brez izjeme: Dvignite se vsi v vsem, kar je v vas najlepšem najjačjega in naiplemenitejšeda. dvignite se k pripravljalnemu in vsekdar neumornemu, vztrajnemu delu, dvignite se na praznik vzviše* ne sokolske misli bratstva in krepo* sti, kjer se združimo vsi v globoki zavesti, da smo bili, smo in ostane-
Dr, Iv. Lah:
m tfnarovniskiu otokih.
Dubrovniška republika je obsegala tudi nekaj otokov, ki so še zdaj ozko združeni z Dubrovnikom. Tudi oni imajo svojo zgodovino in na njih se skriva poleg naravnih krasot in prirodnega bogastva mnego zgodovinskih spominov.
Predvsem je tu zeleni Lokrum. vis-a-vls Dubrovniku, nekdaj pojest §vsi Ijske vladarske hiše, zdaj zdravilišče za invalide in bolne otroke. Iz Dubrovnika se lahko peljemo tja v čolnu; ni otoku so lepi nasadi in parki, samostan (bolnica), spreha'a'išča, sploh tiho prirodno zatišje, polno krasote in prijetnih vonjav — pravi južni raj.
Parnik »Gruž« vozi trikrat na teden Iz Oruža v Ston in nazaj. Pot nas vodi cd pristana do pristana mimo Zatona In Ko-ločepa na krasni Lopud z zanimivimi starinskimi razvalinami.
Sploh se vidi po dubrovniškl okolici, posebno po otokih mnogo razvalin. Ce vprašaš, od kod so te razvaline, dobiš sledeče pojasnilo: tu so imeli dubrovniškl plemiči svoje dvorce in posesti Ko je republika propadla in so bile p'emiške pravice odpraviiene, so plemiči obubožali, delavcev ni bilo, dvorci so propadali in vrtovi so izginili. Strehe so se podrle in tako stoip zdaj razvaline na kraju, kjer Je bilo nekdaj  bogastvo in razkošje.  To je
nekako tako, kakor se je drugod zgodilo z gradovi.
Bi'i so tudi kapetani in posestniki ladij, ki so prevažali blago po morju in so imeli ta svoje domačije. Pa so so prišle parobrodne družbe, barke so šle v pokoj in družina >e »c izseIPa v me-to, ker ni bilo več prejšnjega zaslužka. Prostora in kamenja je tu ;'usti, — tako ie ni prišle parobrodne družbe, barke so Šle leti razpadala v razvalino.
Na otoku Lopneta so razvaline večje nego drugod, ker je imel Lopud svojo lastno s!avno zgodovino, imel Je svoje ladjevje, ki se je udeleževalo vojn v službi mogočnih gospodarjev sveta, bogastvo na otoku je bilo velikansko In Lopud ie bil eden najlepših dubrovniških otokov. Zdaj steje grajske razvaline na njegovem grebenu in sredi skromnih hiš se kažejo še sledovi k*-a«me palače z gotskimi okni In umetniškimi portali. Vse priča o davni slavi.
Flora je tu posebno živa. 2e Plinlus |e poznal nenavadno prirodno bogastvo teh otokov In jih je popisal. To se kaže na pr. posebno pri Trstenem, kjer nas zanima vodopad, kl Šumi z višav v morje. Rastlinstvo najžlahtnejše Južne vrste tu kipi Iz zemlje in potmku se zdi, da se vozi po bajni deželi, ker se najlepše sanje spreminjajo v resnico.
Največji otok v tej vrsti. Jo )e Pl»-nius imenoval »elafete«. Je Sijan, okoli nJega pa se vrsti cela vr\>la maniših otokov tja do Mleta. Mali sv. Andrel na Jugu nosi na sebi morski svetijnikL.po triurni .ve-
mo sinovi in hčere iste in one do* movine, da smo bili, smo in ostane* mo vsi bratje in sestre!
Načelo sokolsi e enakosti vele* va vsakemu posam niku k trajni in požrtvovalni delavnosti, ker je uspeh celote le od te >,a odvisen, ali je vsak dovolj pripravljen na svojo nalogo. Iznad plirvin vsakdanjosti stremimo vsi k Lepoti in sili, ki se naj, oblikovana v nravstveni in te* lesni sokolski vzgoji, v vsej resnic* nosti razprostre ob tem zletu do* movini na čast i nam v vzpodbu* do k nadaljnemu delu in k novim pridobitvam!
V tem zmislu sprejmite naše bratske pozdrave vsi, ki vam je blaginja, moč in veličina nedeljive naše domovine prvi ukaz!
Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega So* kolskega Saveza. Starosta: Dr. Vladimir Ravnihar. Namestniki staroste: E. Gangl.      Gjuro Paunkovič. Dr. Lazar Car. Načelnik: Dr. Viktor Murnik. Tajnik: Dr. Riko Fux.
Ilacir iliz&m br&i DuliskDii,
Nacionalizem je nam načelo, da ima vsak narod, tudi najmanjši, polno pravico do svoje neomejene svobode, do lastne države. Z dru* gimi besedami: Noben narod nima pravice, lastiti si nadoblasti nad drugim narodom ali si podjarmiti tudi le neznaten del drugega na* roda.
To načelo je za nas tako sveto, da ga izvajamo v skladu   z latin*
skim rekom: prineipiis obsta!
Zato smo načelni nacionalisti, brezobzirni v bo i u za zmago naše* ga načela in železno dosledni v vseh vprašanjih, ki se količkaj tiče* jo našega nacionalizma. Skratka, nacionalizem je naša suprema lex.
Nismo pa prav nobeni polovi* carji, in kar zahtevamo zase, to pri* znavamo tudi drugim, in čeprav odločni nacionalisti, nismo nobeni nacionalni nestrpneži. Zakaj mi smo nacionalisti, da priborimo svojemu narodu svobodo, da se ujedinimo z vsemi krvnimi brati, da zmagamo nad krivičnimi tujimi imperialisti, ne pa da zasužnjimo druge. Zato je med nami in laškimi nacionalisti nepremostljiv prepad. Mi branimo svoje, oni grabijo tuje, mi odvračamo trpljenje, oni razširjajo smrt in grozoto. Nam je nacionalizem obramba naših življenjskih prcd= pogojev, njim pa izhodišče za go* spodarsko nadmoč nad nami!
Toda razlika ni samo v tem. Nam je nacionalna borba vsiliena, oni pa so jo izzvali. Mi želimo, da preneha enkrat boj narodov, na no? ben način pa nočemo, da bi bil ta uspeh dosežen z našo smrtjo ali v našo škodo.
Nismo sentimentalni ljudje in vemo, da je prava zveza narodov mogoča le med svobodnimi narodi. Mi, ki se borimo za svobodo svoje* ga rodu, mi smo resnični borci za
zvezo narodov; oni na, ki jemljejo našemu narodu, čeprav le eni sto* tinki našega naroda, pravico, živeti v lastni državi, oni so grobokopi zveze narodov in oni so krivi, da je današnja zveza narodov le mrt* vorojeno dete.
Da pa bo naš na donalizem še jasnejši, poudarimo še eno. Pravi* mo in trdimo proti vsakomur, da je narod suveren, in sicer ne le na zunaj, nego tudi na znotraj. Zato smo brezobzirni proti vsakomur, ki poizkuša od zunaj kratiti suvereno voljo naroda; zato se nas kot na* cionalistov ne tiče, kako si uravna narod vlado v svoji državi. Vlada mora biti narodna, * ie. mora izhajati iz naroda, če pa pri tem zma* ga monarhistieno. krščansko aH svobodomiselno ali kakršnokoli načelo, je nam kot nacionalistom, ne kot poedincem, vseeno. Zato more biti nacionalist vsak, ki ima srce za narod, zato je nacionalist vsak, ki dosledno brani svobodo svojega naroda.
Če smo tako liberalni, da ne zahtevamo od somišljenika druge* ga, kot da ljubi domovino, potem pa nismo tako popustljivi, da bi oproščali onim, ki so le na polovico naši.
Priznavamo samo en naciona* lizem in odklanjamo vsako koleba* nje, vsako popuščanje, vsako ob* zirnost, kajti zaradi blagra naroda smo dolžni to storiti.
S tem, da smo si določili kot načelo svojega življenja boriti se za svobodo vsega našega naroda, smo prišli v konfHkt z drugim naro* dom. Ne preostane nam drugega, kot da se odločimo za ali proti vzprejetju boja. Zatajili bi svoja načela, če bi se odrekli boju. Pod* pisali bi pa tudi smrt svojemu na-
rodu, če tega ne bi storili, ker dru« gače smo pomandrani.
Res je, da je nekoč sanjal o kri ščanskem kraljestvu Dante, res je, da bi bilo na vse zadnjj mogoče, da bi prišli narodi do spoznanja, da je nasilje nad drugim narodom grešno. Toda vso to so sanje bo« dočnosti: danes se nam kljub porru poznim proslavam Dantejevo šesti stoletnice zažigajo hiše nad glavo
Zato gremo v boj, z vso silo in vso odločnostjo sprejmemo boj, m da v njem poginemo, temveč da v njem zmagamo!
Sli bi v boj brez upa zmage, čg bi trpeli krog sebe polovičan e, če bi trpeli kot sobojevnike ljudi, kj imajo v mislih še drug nacionali« zem, kot mi. Ljudje, ki Dravi i a, d3 se je sredi boja treba ozirati na to, kaj pravijo drugi, ka? zahteva kultura, to niso naši ljudje, ker je njib volja slabotna.
Naša pozicija je nad vse težka in ravno, ker je težka, zahtevamo! celih ljudi, odklanjamo mehke. Ci. sto vseeno je, če je danes boj Še \ povojih, vsak hip se mor.1 razviti v vsej grozoti in pogubljeni smo, č« bodo tedaj naši živci mehki.
Živimo v groznih časih, ko j* padla javna morala na minimurru kot meralo pa zaznamujemo rilo, t katero je v stanu braniti posamezi mk kot celota svojo pravico in sven je prepričanje. Moralen nam je ti sti, ki da, če treba tudi svojo življe, nje za prepričanje Ker smo v ten: zmislu moralni, zato zavračamc kompromise in smo celo tako ^fo natični«, da pozdravljamo nasilje* ker kuje moža. Za boj pa potrebu1 jemo mož, ne pa Erajlastih gospot dov. In zato smo proti onim, ki hr> če j o v Primorju sporazum z Italija* ni, zato smo proti vsem uslu/Ijivo* stim, zato smo za sirovo silo, ki j$ v svoji elementarnosti — moralna!1
fatereo zmade pa zahteva tudi da v taktičnem pogledu cenimc ofenzivo vsaj toliko, kot defenzivo Kako pa naj bomo ofenzivni, če s* bomo ozirali na to, kar je dejal ne. koč kak modrijan, ki našega boj? niti poznal ni. Ali čutimo trpljenj« na lastni koži in zato mislimo ? lastno glavo in se borim o / i.istnirru mišicami. Bog nam je dal krepka mišice in zdrav razum, zakaj jih nc bi uporabili!
Naš nacionalizem je jasen ir enostaven in razume ga vsak, D ljubi svoj rod. Nikakor pa ni v njem velike zmote, kakor jo je hov tel naprtiti nam ljubljanski dnev nik.
žnii smo prevozili nekdanjo oblast sv. Vlaha.
Stanoval sem na otoku v hiši ob morju z lepo teraso v ospredju, polno rož m palm in košato trto nad njo, polno gorečega grozdia. Tam je bilo prijetno posedati v solnčnih jutrih in mesečnih nočeh. V zidu so se videli tu in tam stari okraski, spomini nekdanje kulture in tu m tam le bil še kak kamen z napisom a'i lepo izrezljanim grbom. Takih stvarij leži mnogo po otok'h, to so še ostanki starih dvorcev, ki so jih ljudje porab'H za nove zgradbe.
V hiši je bil cel muzej starih spominov, kakor so jih pustili časi za seboj; mnogo se je tudi že razgubilo; velika biblioteka je obsegala stare italijanske klasike, nekaj francoskih knjig in bogato du-brovniško literaturo. Mnogo knjig Je bilo še po zabojih: vmes so ležale stare slike, kipi, napisi, vezenine; v omari pa je hranil gospodar staro zlatnino In druge dragocenosti, večinoma izdelki starih dubrovniških mojstrov. Domačo zbirko Je obogatila še zapuščina nekega Dubrovčana Altestija, ki Jo Je kupil gospodarjev ded.
Ta AltestJ Je bil dvomile na dvoru ruske carice Katarine In ko se ie vrnil domov. Je prinesel s seboj bogate zaklade knjig, rokopisov ln drugih dragocenosti.
Med zbirko Je bilo tudi 28 Voltalrovlh pisem, pisanih carici, neki klerik Jih Je v svoji sveti vnemi sežga'; pozneje, ko Je .postal, visok cerkven dostoi^itvenik, je
izjavil, da je s tem storil največji zločin v svojem življenju.
Vse drugo je ostalo v r.i^i In lezi še nepregledano že cela dcsctletn v zabojih. Slika tega Altestija visi na hrdniku že precej uničena od zoba ča<a: Kaže nam mladega kavalirja, v be'i barok) s kn.%o v roki. Zanimivi spomini! Kam le zanesla usoda mladega Dubrovčana in kam so pri šle stvari z ruskega carskega dvo^a! Bilo Je torej mnogo pril;ke za studiranje.
Nekoč smo odšli ven na polje. Polje, bogato, rodovitno, polno trte in poljskih pridelkov: ruski grof O. s svojo soprogo in bivši redaktor Ruskega slovn« sta vze'a tu celo posestvo v najem: prišla sta včasih zvečer k nam ntroieoa od dnevnega dela. Vendar sta bila dobre volje: prodajala sta dinje in melone v Dubrovnik. Okoli polja so stale razvaline starih dvorcev: V enih njih so stanovali Rusi. Okoli razvalin so ležali kamni z napisi; tudi r.ad portaM so bPI še grbi. Tu so Imeil du-brovniški škofje svoje letovišče; zidov: velike palače še stoje ... Po kapd! raste grmičje In ves vrt je kakor zaraščen grad s svojimi skrivnostmi . . .
Zvečer, ko Je legel mrak na morje In na otok. se Je začulo čudno tuljenje: najprej blizu vasi potem pa po vseh vrhovih okoli zaliva daleč tja Čez polje: to so šakali: nekoč je gore! na celini gozd hi šakali so se vrgli v groznem strahu v morje, preplavali so kanal — skoraj eno uro širok — in_sp dospeli na atak
V zadnjem Časa, ker nima ljudstvo orožja, so se zelo razplodili in se gonijo zvečer v celih jatah preko otoka: pridejo tudi blizu vasi in zavijajo s svojimi lačnimi Klasovi: napravili so že mnogo škode na polju in v stajah; njih tuljenje se je ponavljalo vsak večer do polneči. Spočetka je v teh glasovih nekaj strašnega, pozneje se zdi kakor navadni poaočni godba. Dalmatinski šakali so malo manjši od volka: po dnevi jih ni videti — po noči pa gredo na lov. Ljudje so se Jih privadili, vendar mislijo, da bo treba kaj storiti, da se iznebe teh neprijetnih gostov.
Ob lepih večerih smo ležali na Priežbi, skalni preseki, in smo gledali barve razli« vajoče se po širokem morju: lepi so bili izleti na otok .Taki:jan, v tiho samoto polno dišečega cvetja. Tam so nekdaj prebivali menihi; Še stoji sredi oljčnega gaja stara kapelica, napol v ra.Tvn'inah. 7u so mr^lj samotarji mirno živeti sebi v srečo In Bo-gu v čast; zaliv na Taklijanu je pnietno kopališče: baje ga le že kupoval znan! pes sestnik brionskih otokov; bilo hI Sk^da te svete samote, ki le danes brez ljudi, a zato take polna lepih sani.
Za Veliki Šmaren smo bili povabljen) v Slano, to je merski zaliv s cerkvijo 'n samostanom in nekaj hišami na da!m3tln-ski obali, z barko dve uri po morju oq našega otoka. Na •\. Štefana dan Je bile namreč pri nas žegnanje. tam pravijo »sajam«. In dva patra frančiškana sta prišla lz Slanega  pomagat Jc cerkvenemu opra*
20
stran 2.
.bLOvcrtorVi r%Atr\Ajml one jo. sepiemort i»xr.
Nobene skupnosti nI i nami in % italilanskimi nacionalisti, Se manj pa je nasprotstva z nami in Prešer* nom. Najprej je v »Zdravici« svoboda našega naroda, čisto na ":oncu pa bratstvo vseh jarodov. prav to je naše geslo. Ravno ta« pa tudi nimamo ničesar proti panteju kot pesniku, kot veleumu, in njegovim idejam. Odločno smo pa proti Danteju, kakor ga pojmuje Italijanska javnost. Ta ga p« še nik» idar ni pojmovala drugače kot pr* vega propagatorja italijanskega im» perializma, in zato je nosilo tudi prvo italijansko imperialistično dru* štvo njegovo ime. Iz istega vzroka jo dano po njem ime laškemu dre-dnotu, iz istega razloga so na čelu vseh sedanjih proslaviteljev Dan* tej a fašisti.
In ko je Slovenec proslavljal Danteja, tedaj Italijani tega niso razumeli drugače, kot poklon pred italij anstvom, in zato pravimo: Proslavljajte svoje ljudi, italijanske naj pa Italijani!
Poudarjamo še en moment« Na vseh koncih in krajih se ubija na* šim ljudem v glavo, da mi nimamo svojih ljudi, da smo kulturno in* feriorni. Ali res je treba, da mi sa* mi podkrepljamo to laž?
Mi smo načelni nacionalisti, brez kolebanja in bres pardona. Vemo sicer, da še ni prišla naša doba, da današnja generacija noče neustrašne, čeprav nujne dosledno* sti, — toda naša ura pride, ker v naši volji, v naši ideji je zapisana sigurnost zmage.
Mora biti konec trpljenja, mora biti konec krivice in zato je srna* ga naša! Toda danes smo v začetku boja in zato iščemo kot tovariše le može, take, ki so ponosni, če bodo mogli umreti magari kot nepoznani vojaki! Na tem ščitu pa je odreše* nje podjarmljenih, in zmota je vse4 kar se ustraši teže tega ščita.
Sursum corda — za zmago našo!
SuoEiDdnl in uezani promet s tujim denarjem.
Izredne prilike med vojsko so prisilile najprvo centralne drŽave, Nemčijo in Avstrijo, da sta naredili konec svobodnemu denarnemu prometu kakor se je vršil v normalnih časih, na borzah, in po različnih poskusih uvedli takozvane devizne centrale. V teh deviznih centralah se je osredotočeval promet s tujimi valutami in devizami. Te izjemne naprave za denarne posle so dobile posnemalcev po drugih državah ter so se ohranile tudi potem, ko je bil sklenjen mir. V novih razmerah po razsulu smo imeli tudi v naši državi tak^ rredbo pod malo drugačnim Imenom. Ko je Slovenija nekaj časa poskušala svojo samostojnost v k ipčijskih poslih z inozemstvom, srn imeli celo v Ljubljani nekako .':iiJalko za promet z devizami. Kmalu je prenehala in morala oddati svoje posle centrali v Beogradu, ki ni bila priljubljena v naših kupčij-skih krogih. Časi, ko se je za Slovenijo skovalo precej malosrečnih in ne življenja zmožnih posebnih naprav, so že precej daleč za nami. Niti trgovcem niti obrtnikom se ne toži po tistih časih negotovosti, Vznemirjenja fn preganjanja. Devizne centrale so nehale, ali promet z Valutami in devizami je bil do poletja v naši državi vezan in urejen po posebnem pravilniku. V bistvu je šlo za to, da je bilo prepovedano Izvažati in jemati seboj tuje denarje fcreko določene vsote. Nakup in nabava nakazil, izplačil in deviz na tuja tržišča se je vršil po posebnem redu, ki je določal, da smejo devize \n nakazila nabavljati le osebe, keie Jih potrebujejo za potrebe svojega kupčijskega obrata. Na drug; strani |e bilo omejeno tu\lL razpolaganje s tujimi denarji in vrednostmi, katere so izvozničarji prejemali iz svojih eksportnih poslov.
S čudovito vztrajnostjo se je clolge mesece ponavljala zahteva, da je v interesu naše domače valute, ako se čimprej odpravijo vse zagrade v denarnem prometu in dopusti prost promet. Akcija je precej slična oni za svobodno trgovino v notranjosti in v eksportu. Vlada se je naposled vdola in dobili smo skoro popolno svobodo v denarnem prometu. Uvoz kakor izvoz tujih valut deviz je sedaj svoboden pri nas, le dinarjev se sme jemati v naturi seboj samo 2000, srebra in zlata pa ni smet? izvažati.   Obetnna nehcsn
I so Izostala. Iz zemlje so šli "tuji vl-! sokovredni novci, zlasti dolarji, ti j kralji v novčanem kraljestvu. Od ; poletja sem pa je začela tudi padaM • vrednost našega denarja v inezem-stvu. Naša krona je dolgo vredila okoli 4V* švicarskega franka. Od poletja sem je začela polagoma popuščati, septembra meseca pa je dobila močne sunke in padla na 2.4 švicarskega franka, t. j. za 100 K so v Švic: dajali 2 franka 40 samlmov. Sicer so padle sočasno tudi antant-ne valute, nemška valuta, romunska in bolgarska, ali za nas je bilo le najbolj občutno dejstvo, da je bila lira pred tednom šinila na 10. francoski frank na preko 19 in dolarji trenotno celo na 235, to je višina, do katere se lani spomladi niso pu-vspeli.
Ko se je iskalo vzrokov m krivcev za strašno propadanje vrednosti nacionalnega novca, se je seveda delalo odgovorno tudi dopuščeno svobodo valutnega in deviznega prometa. Vzrokov je pa mnogo. Največji vzrok bo naša vihravost, vedno izpreminianje predpisov v trgovini in carinjenju tako. da je res nerodno z nami kupčevati; potem pa nevšečna vnanja m notranja s'tuacija. Mnogo je tudi strokovnjakov, ki so odločno mnenja, da je sedanja svoboda v denarnem prometu tehtovito sokriva slabemu stanju valute, ker je omogočila divjo In prenapeto špekulacijo v valutah in devizah v krogih, ki nimajo dejansko nobenih resničnih potreb po tujem denarju in tujih vrednostih. Bodi temu kakorkoli, dejstvo je, da je zadnje tri dni zopet padla precej vnoštevno vrednost raznih tujih valut tako zlasti lire, češke krone, dolarja in marke napram našemu denarju. Dejstvo je, da se je mnogo oseb. koje so imele obveze v teh valutah iz kupčijskih ali spekulativnih poslov ali iz obojnih, oddahnilo globoko, ko je šla lira iz nad 10 pod 9. Veselo dejstvo bi b*lo, če bi se vzdržala ta smer na denarnem trgu. Ugodno bi bilo, če bi imeli prav tisti, ki trdijo, da je že napoved nove stroge uredbe za nromet s tujimi valutami in devizami bla-žilno vplivala ter strezn'la podivjano špekulacijo. Listi vedo poročati, da vlada izda v kratkem novo uredbo za denarni promet z inozemstvom ter da hoče zanrečiti špekulaciji svobodno igro, ki se je izka-
zala tudi drugod za kvarno nacionalnemu gospodarstvu. Brezdvom-no se je špekulacija na tem polju precej razpasla. Široki sloji so zapadli želji po zaslužku brez truda ln dela. Precej sigurno Je tudi, da se je celo v trgovini z blagom v nekaterih krajih naše države preveč udomačila špekulacija z valuto. Naša želja je, da nevarnost, ki je zadnje dni mnogim pretila, prinese dober nauk, da ostani poklicni trgovec pri svojemu poslu In ne tvegaj svoje eksistence brez potrebe na zdrslem potu špekulacije. Kdor pa se poda na to pot, je odgovoren sam sebi in nima nobenega prava zahtevati, da bi ga reševala iz eventuelne zagate državna oblast na škodo splošnost) in občnega blagostanja. Če zahteva -trgovec svoj »laissez faire«, mora nositi tudi eventualne zle posledice svoje svobode. Vsako odlaganje prevzetih obvez, celo vsako umikanje iz obvez, prevzetih napram inozemstvu, bi naš položaj silno poslabšalo. Vsak ukrep, ki bi omogočal Izbegavanje prevzetih obvez, bi zadel usodno naš dober trgovski glas, naše zaupanje in našo nacionalno valuto. Zaupanje je težje dobiti kakor zgubiti. Utesnitvi in zabrani špekulacije bo malokdo ugovarjal, če misli na splošnost in ne le na koristi lastne sebičnosti. Iz-podkopavanju in slabitvi našega kredita v tujem trgovskem svetu z ri-skiranimi ekspenmenti se mora pa zoperstaviti vsakdo, kdor misli na blaginjo splošnosti.
Tretji Stnnnrsi jisan-sluosnslgefp žen^ua
V >Be^gradsk©m Dnevniku« z dno IS. septembra t. 1. piše Z. K. K., da bi se Imel vršiti septembra meseca t. 1. r Ljubljani tretji kongres ženskih društev, združenih t Na roda em ženskem savozu SIIS. >Da«i so se priprave že davno pričelo ia so se že tudi dovrdle do konca, Je bil konores naenkrat zaradi tehničnih teikoc odložen ... Bilo bi težko ooeniti,« pis* člankariea, >ali so razlogi odgodi t vo v razmerju z moralno izgubo, ki io pO vsej priliki pre-trpimo zaradi tega . . . Tretfi kongres bi »e moral vržiti pred početk ua dela Zakonodajne skupštine. Imel je predstavljati tretjo snačilne etapo v razvoju Savezovega deia. Prva jo bila spoznavanje, druga ustvarjanje pogojev in možtt3«ti za skupno akcijo, a tretja bi bila prava čista akcija. Ni ni, ti malo težko zamisliti, v čem bi to pot ležalo težišče dela. V Savezu je z>*«to-panih nad 220 ženskih društev. Pasi pa pripada to ogromno žtevilo ženskih javnih delavcev eni državi, vendar p.*« te ženske pokori različni ni t ko-ncir.: starim srbskim, avstrijskim in madžarskim. Zakonodajna skupština ima v najkrajšem času te zakone unificirati ter storiti znatne izpremeiube. Kaj nai se zavrže iz ptarih zakonov, kaj naj se novega ustavi, kaj naj se obdrži starega, kar s© tič^ ženskih državljanskih pravic — ali so popravijo mnoge očite krivice napram ženstvu, vso to mora ženo zanimati in ona mora čpremdjati vse to delo — ne kot gledalec, ne/go kot n k ti ven udelefnik. Ženski Snvez k'ot predstavi tel j ogr ^rane ž^n*ke sile v naši državi bi mor»l obdelati to vpre fcnnje na kongresu do detajlov. Doseči Ki so moral v vseh ženskih đroitvfh ponoln sporazum v P^jrle-du minimalnih zahtev, s katerimi stopi pred zakonodajno skupštino. Dobivši na konrr^su tak mandat. hi bi]a uprava £er»ske$ra saveza dolžna, da pride v zvezo z ^nkonodajnim odborom in da vzpostavi neke vrste kooperacije ž njim. Tudi Ženski snvez bi moral sestaviti «voj odbor ts vrate, ki bi živo Spremllal delo Zakonodajnega odbora kakor tudi Skupštine. Ta odbor bi moral biti stalno v možnosti, da dnje pojasnila v vseh vprašanjih, ki se dotikajo prav'i e žene. Moral Id s svoji
moralno intervencijo pripomooi do pravične rešitve teh vprašanj. Ia teh ogromno važnih vzrjkov kongresa v Ljubljani ni bilo treba odgoditi, ln potrebno je delati z vsemi močmi, da se ta najoniinjani kongres čimprej e vrši v Splitu.«
Na ta lavajanja samo pripominjam, da em) slovenske od borni ce Narodnega ionskega aaveza in veliko Število zastopnic slovenskih ženskih organizacij, zbrane dne 11. t. m. v Ljubljani v Mladiki, izjavile osmerim zastopnicam srbskih ženskih društev ia B*o-prada in četverim zastopnicam Ionskih društev iz Zagreba sledeče: Slovenke so bile za odtfoditev kongresa samo zaradi smrti kralja Osvol>odite-ljd. Priprave z nase strani so dovr&e-ue. Docela uvidevamo, da ee kongres v
najkrajšem easu mora vršiti, zato raj
zadovoljno a Vašim predlogom: kongres n a j sevrii dne £o. oktobra L 1. v Ljubljani Odbor Narodnega ženskega Baveza v Ljubljani dne 11. t. m. pa aaveda ni bil sklei Sen zato smo Slovenke prepustilo Srbkinjam ia Hrvaticam, da ono končnoveljavno določijo dneve i^-.skega kongresa.
Slovenk torej na zadene nobena krivda, ako s* l->dG kongres še nadalje odgodil. O kiki skupštini v Splita pa ne more biti govora, saj je bil Split določen samo za plenarna sejo. Ker pa so po sklepu odbora vrši plenarna «*-ja dan pred kongresom ondi, kjor bo kongres sam, docela odpade sestanek v Splitu
Minka fiovekarjeva.
=r Sestanek PaSiea s ital. zn:.; njim ministrom. Zagrebški > Večer < poroča iz B Dograda, da se srnatra, da se bo g. Manzoni na sestanku z ministrskim predsednikom Pasić<*m dotsknil tudi vprašanja glede sestanka g. Paslća r italijanskim ministrom za zunanje etra ri Della Torretto, kar se v Rimu o trm sestanku govori odkrit). Italija ima potrebo, da se e albanskem vprašanju sporaznme a Jesrosiavijo, ker v zadnjem *a»»ii naletela na angleškem odpor, knr so veliki angleški kapitalisti interesi rani na albanskem vprašanju.
sz Nameravan atentat na kralja in PaSica. Beogradski listi pbrooajo iz Soboti ee, da »o v Velikem 1'cčkereku aretirali »lijaka Spasoja Stojanovića. ki je došel iz M.>svkc. da ubije naloga kralja in ministrskega predsednika Pašića. Aretirani jo vse priznal. X njim sta dotla tudi dva jvomagaća, ki fu je poslal Sima Mai kovic. Za to dvojico se 6e ne ve, ali sta že pretirana. Preiskava je v teku.
=r Plt-JSga ministrov. 52. t. m. so r ministrskem pcedsednjitvn pol -»žili prisego zvestobe Ni. Vel. kralia Alc%k-eandru ministri Urunović, Miloje Jo-vanov'ć, dr. Kukovse in dr. Spalio, ki so bili odsotni, ko ro bili ostali ministri v Beogradu zapriseženi na svestobo kralju.
k Prtrtić na potovanju. Beograd,
24. sept. Stojari Protić in njegov oproda dr. Ivanić sta odp3tovala v Kruso-vae in Niš. da konfori rata e tamošmirni prvaki radikalne stranke in jih pridobita za svoj program. Protic" se zelo trudi, da pridobi Bomiflfenikov.
Prvi kJfirikaln! poraz v Šibeniku. 5p!::ski »Život« poroča iz Šibenika: Vkljub nesramni in demagoški agitaciji z vero in posebno s katolicizmom, so doživeli klerikalci prvi strašni porar v Šibeniku. Pri volitvah v mestni 5o!ski svet, pri katerih so bili klerikalci sramotno poraženi, je dobilo liberalno in nacionalno meščanstvo v ljuti borbi 1*2 glasov.
— Madžarsld Hst o rovinarskam kongresu v Spiitu. Madžarski list »Fu-tar« v Subotici priobČuie utise mad-Žarskega kolege s kongresa v Splitu. Med drugim pis>: Split zasluži, da se ga priporoča orrm, ki se vsako leto borijo za potne liste v inozemska !cto-v!?5ča, mesto da bi poisksii oajno obalo kraljevine 5HS, kjer žlvllenia ni tako drago in kjer prebiva drago in prijazno dalmatinsko ljudstvo, ki spoštuje svoje časopisje in svoje *urnali-ste. ker ve, da jim mora biti hvaležen za svoje osvobojenih Potovanje novi-nsrev z ladjo je bilo triumfalno.
— Oil Vzhodn^?ta do Jadranskega wor>.. Frankfurter Ztg.< piia o vprašanja ZapadPie Ogrske ter pravi med drugim: Avstrija sa noče sputati v r-^vo ro-no. Zdi se, da so s tem računali Madžari, ki s»o izbrali Avstrijo kot >Jocu* mlnoris revi sten ti aec. Ohoslo-vaki in Jngoslovdni bi radi dobili od antaitte mandat za pohod in bi tako ustvarili slovanski koridor, ki ga ne bi hoteli več zapustiti. Potem bi se slovanska r^mlia raztezala od Vzhodnega do Tadrarskee-.a morja. T3da to je eno č>*ar nore I talila
— O grofa Karolvja, ki /.ivi » svoja družino v Splitu, piše adelesenss novinarskt^ca kongrfaa, nkk'. d IzaiT-eki novinar v Subotici: Živi v nara.liii sobi letoviškega hotela >Split€. V sobi kovčegi. spisi, knjige vse v neredu. Na mizi križ, na zi.lu razni ssmljevidi EvropS in Jugoslavije. («r »i Karolv jo izjavil novinarju, da ] i -.» k:, j . t: ■>-minov. ki ho izfcia v madtsrskftm. angleškem, francoskem, italijanskem ia nemškem jeiiku. Pul likacija njegovik spominov bo sensacifa. CIle<l3 Madžarske je izjavil, da bo morr.io inozemstva I>rojn ali pozneje obračunati s sedanjim reakcijonamim sistomorn. Karolv je govoril 3 veliki ju gosi. gostoljubnoetL Končno sta se podpisala ju in njegova žena, toda brez naslovs »grof.«
— Masarjkova politika. Tri svečanem sprejemu predse^lnika <lr. Ils> saryka v l^ratislavi je Imel zastopnik tamošnjih Nsmosv poadrmvni govar, na katerega je predsednik Masarvk v evo-^em odgovoru izjavil, da jo bil \^'no najodločnojai nasprv>rnik v »jaiksga imperijalizma. V času vojna jo sini na strani svobodoumnoRti in so je boril za svobodo češk ^slovaškega naroda, Sedanji mir Je kakor vsnx<) človeško delo, nepor>oln. Kar so t i * o nan »d n ^fti-nih manjšin, ni v vaej Evropi države* ki bi |ih no imela in kjer bi se etnografsko meio strinjalo s političnimi, Kar so njega tiče, bi takoj sprejel pisto etnografska mejo, t>da radi iros;>o-darskih razlocrov jo to nemogoča
r- Praznovanje 20. sc;ncmbra v Rimu. Letošnje pracnovanje 20. m -tembra se jo vršilo posebno slovesno. Med drugimi ceremonijami so izrurili prooeralu R.icciotti Garihaldiju spominsko k dr.- .' : je v svojem govoru hvalil fa&iste, ki &o rod IfuSSoli« nijevim voilstrmi rešili Italijo pred žalosrno usodo nosr^iine Rusije. Na Campidogliu so je vršila proslava PdT.t^jeve OOOlctnic«?*. Popoldne so ]Q vrfila velika manifes^aciii zedinjrrii Ttaliii ln vladar=ki hi Ji. Kbneno so je razvil impozanten obhod po mostu do trga Porta Pia, kfer so fs s s*>«lelovdr-njom vojaštva vrnila f=r>ominska pro-s*a^ zavzetja, papeškega Rima. G^->vo-ril je rimski žuoan Valii, ki le v zvezi z Dantejevo proslavo izjavil, da je končno Italija združena s Trstom in Tridentom.
= Dsntc^va proslava — ^refUtvo za r^>ČTi|čcvanjie» >r!ra Nnova-? poroča o kl a vernem praznovvvnju Pantejovs 600Vtnice med Itnliie.ni v T'v i in do-stavlja: Upamo, da so Vo moelo s pomoćna takih patriotičnih prireditev izvršiti veliko d?lo, ki so ga že prič Mi nek.Meri do^ri Italiir.ni, delo moralne imlijanisacife teh krajev. Kdo ima torej prav9 Pa ne rmrda >Slove<noH'<, ki mu jo naibrž Žc.l. da no izhaja v sasrs* denem ozemlju kier bi mogel s propagando za Pant-^a oomaizati pri notuj-
čevanju naših neodrešenih bratov.
=r OdkriCre OberdanVovera npome-nlka v Benetkah. 20. t. m. je vrnilo v Benetkah slovesno odkritje Ober-darkovoga spomenika Slavnosti so ririsostvovali sastopniki vsrh oblastL Trst je sastopal dr Catelli. Oovoril jo tndi znani vodja brsaških fašistov poslanec Giunta, ki jo proslavljal Obor-dankor s-iomin.
Vfln. Ko sta se zvečer vračala, Je nastal vihar: morala sti se vrniti in sta prenočevala pri nas. Za to prijaznost sta ras povabila na Vel. šmaren v Slano, ker je ta dan tam žepnanje In pridejo Hercegovci vofi nr da'eč k morju plesat svoje kolo.
Gospodar nam je pravil, da kaj takega še nismo videli. In Imel je prav. s Slano leži v zatilju visokih gor, med katerimi je najvišji Tmor. ki ie zelo podoben naSermi Stolu. Tu je Dalmacija zelo ozka In takoj za gorami ie Hercegovina, par nr od morja. Gorska pota vodijo preko prelazov v notranjo deželo. Vkljnb mečni zaščiti s severa dfvjajo v Slanem po zimi hudi viharji in brije mrzla bora po leti pa je tu vročo in sadje bujno aspeva.
Ko smo se prfbllžall s barko pristaniška, smo zapazili na vasi množico naroda ▼ pisanih domačih narodnih nošah. Pod velikim drevesom pred gostilno se je ple-9alo kolo, šli smo naravnost tja. * Res, kaj takega še nismo videli — sred! kolt je sedel guslar z guslam! na iri strune: njegove oči so nekako zamaknjene: roki se mu trese v sveti strasti, lok Mti sem in tja preko strun, z desno nogo daje takt; okoli nJega pa se pleše kolo: mladeniči v modrih širokih hlačah, z lepimi pasovi, bogato vezanimi telovniki, v rdečih malih čepicah, zaponkami na nogah: same lepe žive barve: dekleta v pisanih krIMh, modrih, zelenih, rumenih, drobno nabranih, s črnimi trakovi obrobljenih, v pisanih moderclh, z rudečo nazaj zavezano ruto na glavi In bogato zlatnino okoli vratu. Eden U fantov vodi kolo
In vzklika s čudnimi .glasovi: vse se vrti: zdaj po dva ln dva. zdal solo, zdaj okolu, divje, razigrano, v nekaki ekstazi Kra«en prizor le, ko dvigalo drug proti drugemu roke, kar spomin'a na ples s handžari: to nI ples. to je pesem, to Je ekstaza, to Je valovanje krvi In čustva: nepopisno lep je ta pisani krog, ki najde take načine gibov in skokov pri priprosti pesmi gnslarja!
Kai je umetni balet proti tej naravni gibčnosti, proti tej pesmi priproste prirode, proti temu svetemu navdušenju, ki žene pJesa'o© v krog in skok. Pes, skoraj smo Izgubili oči. ko smo gledali to kolo celi dve url neprestano In se še nismo nagledali. Pleše se od poldne do večera na vročem solncu, zunaj na pesku, nihče ne pile vina, le tu In tam med kratkim odmorom, ko peljejo plesa'ci plesalke v promenadi okrog, se pokrepča ta In oni z vodo iz bližnjega studenca.
Kakšna razlika med plesom ln žegna-njem tu in pri nas! Tam ples v zakajeni sobi, vino \n pijanosi tu rajanje pod milim nebom pri popolni treznosti: gusll In kolo kot Je užitek, k? opaja te mlade ljudi, da ne čutijo ne vročine ne žeje.
In kako so lepi v svojih nar. no'ah! Zdi se. da se teza zavedalo, ker se nič ne brigajo za gleda'ce, kl stojimo okrog njih: da, ml se skoraj Ženlramo za svofe moderno obleko in se zdlmo sami sebi tako tuji napram nJim Saj je to vendar naš narod v svoil priprostost! In naravnosti; njegov ples je umetnost, to je pesem src In teles. MI tega ne znamo; kako prazno, brezizrazno vrtenje se zdi naša polka aH valček proti njihovemu kolul
Tudi pri nas prfhaia zadnji čas kolo v navado; na narodnih vere^icah se vid', kako vstaja vse od miz In gre v kolo, ko zaigra godba seFsnČiro; toda kolo jt ples srca in krvi, zato se ne da naučiti, treba ga Jt občutiti. Zato smo mi pri njem še nerodni. In naše ko^o ob«;toM še v skakanju, prerivanju, pretegovanju in lovljenju; ni nam še prešlo v meso in kri, kakor je to pri južnih bratih.
Pa nekateri gledalo mogoče tudi na te, kakor na nekai balkanskega in se jim rdi twosteep itd. mnojo važnejše za naš »kulturni« napredek. Tak'm Ibidem bi človek želel, da bi prišli na Vel. šmaren v Slano.
Naša civilizirana družba Je torei stt'a okoli In gledala. Ko a% odpleš« en ples, je mal premor in začne se znova na drug način; začenja plesavec solo. lep, mlad momalfc, ki pleše tik pred guslarjem, kakor da se s svojimi gibi bori z njegovo pesmijo: naravno je, da guslar Iz svojih treh stnm nt mort Izvabiti več raz'lčnth melodij, zdi se ti, da gode vedno enako, zato pa plesalci spreminjajo niegovo pesem v ples. Naravno le, da so vsi plesalci v opankah, kar spada k narodni noši: par deklet Jt Imelo šolat, pa st aiso zdelt teko lahne in lepe.
Tden Iz plt«alctv jt imel sivo moderno ob'eko in opanVe; di*i ie izborno plesal, le spridil cel krog. kajt' k temu plesu spada le narodna aoša s svoilmi živimi barvami; zdi se ml. da se to ne ds niti naslikati niti fotografirati, kajti ves ples preveva seka svečana strast  ki as izraža y
vzklikih in pogledih, in omarrd'a z guslar-jevo godbo vred ple<aTce in gledn'ce.
Nazadr-'c j> prišel tudi Amerikanec v črn obleki in cilindru. Pred kratkim se je vrnil d^mov: gledal Je neka] časa kelo in ni vzdržal; vrsel se le v ples in Je plesa! kot nor. SkaaH le sicer enotno sHko narodnih barv. — a njegovo savduSstijt nam ie bilo razumljivo; vse je vzela tu'ina, ki mu le dala morebiti trdo zasluženega denarja, a narodna duša mu je ostala. Ko je zasli'sl gus'e in je začutil v sebi svojo mladost, pesem, ples — se ni mogel vzdržati.
Med nami so stali tudi naši znanci patri, pnšMi so clearete in gledali. Vabili so nas v samostan, mi pa smo le ltradi zapustili ta lepi prizor.
Med tem so se tudi Hercegovci pripravili nt svoje ko'o. Ker Jt bilo zjutraj slabo vreme, j'h to leto ni prišlo toliko, kakor sicer. Prišli so seveda s svojimi malimi osedlsnlmi konjički. Stare ženske m dekleta so sedele po tleh pred hišami; oblečene so v bele obleke, nizko prepasa-ne, z zatnino okoli vratu fn v ušesih, črne lase gladko počesane s prečo po sredi ln kite okoli ilave. v kiti cvet'e in barvano eerle. t k!te pa visi modrikasta na-IkrobMena peča so plečih; lasje st iveti-Jo, kakor bi bili namazani.
Nekatere ženske in tudi dekltti nosijo
bele široke hlače in preko njih samo lahno belo haljo a'l prednasmk. ki Jo navadno, posebno pri sedenju zavihalo, tako da se vidijo samo hlače. Ta obleka ie za nas nekai nenavadnega, a za one gorske kraja pripravna.   Tudi   molki Imajo deloma
belo obleko, posebno mlajši, dočim imajo starejši 'epo hercegovsko narodno nošo.
Prvo kolo so plesali mladeniči in dekleta Iz da'matin^keza primorja, l? zor-skih sel. iz okolice Slanega, zato Hercegovci, ki so bili v manjšin!, dolgo n;so hoteli začeti. Navada je, da pletejo v Slanem Hercegovci od 11. dopoldne do treh — potem pa začno odhajati, ker Imalo daleč domov. Ker pridejo ljudje Iz več krajev, se plešo kolo na štirih aM še več krajih ln sicer različno, kakor Je v tistem kraju navada. Letos obisk ni bil tako velik, zato so Hercezovcl začeli plesati šele ob dveh. Njih kolo Je bilo mnoco mirnejše od onega, ki so ga plesali da'r^atmskf Primorci. Pri kolu si Hercegovci pojejo sami, — a mogoče, da znajo tndi druge vrste, kajti kma'ti so se začeli razhajati ln ndhjatl s svojimi konjiči po gorski poti domov.
Ml pa smo odšli s patri v cerkev, k'er smo videli Že pred cerkvijo tri velike, dobro ohraniene sarkofage, ki so jih izkopati poleg cerkve. Iz prvih časov krisfijanstvt (2—3 stol). V cerkvi smo vld-M erohnlce bosan«k?h plemlčev, ki *o p^betjnlll sem pred bojrnuvll. stare s'ike in narise — sploh le b'lo *u eb chaH nekako skrito prl-beža'fščt že v starih čas;h, In vit dobe se pustile tu svde sledove.
Poleg cerkve ie star tamottan z vrtom; pater zvarđi;.m, prija ren cn*pod s Korčule, nas jp prbal s seboj; ogledali smo s! staro zld^vje (samostan Je podružnica male br^če lz Dubrovnika) In na to smo šli na vrt. kjer so nam na not vi-stlo   zrele smokve,   slivo,   grozdja rtd.
Sržaoiso fiiiuesficIiskD posolilo, j Telafeisska Isa (brzdana perocila.
Se teden dni!
Lepa in bogata je naša država, .mamo svojo mlado industrijo, ki i ^ubimo. Imamo živine    za i^vn?
živine za izvoz, ;mamo svojo mlado industrijo, ki ravnokar začela proč vita ti in obe* tati lepih uspehov. Naši državi tudi jie manjka naravnih krasot. Saj imamo Plitvička jezera, imamo na* ;;o lepo dalmatinsko Riviero, našo Cepo Bosno, naš lepi Bled in naše planine.
Nimamo pa, žal, prometnih zvez, kokor bi jih rabili, da bi mo* gli izrabiti vse, kar nam nudi zemlja.
Naše železnice so v slabem sta* nju. Če potuješ po lepi Dalmaciji in Bosni, ti je žal vseh lepih kraiev, skozi katere vozijo — ozkotirne železnice. Imamo krasna pristani* šča, ki bi, moderno opremljena, do# našala državi vsako leto milijone. Imamo naše morje, nimamo pa la* dij in parobrodov. Koliko tujcev bi prihajalo k nam, koliko izletnikov bi nas posecalo, če bi imeli dobre železnice! Koliko bi to koristilo naši trgovini in industriji! Koliko bi to koristilo našim leroviščem, slovesu naših bogatih dežel, ki jih, žal, še malo kje poznajo!
Še več. Mnogokje še dandanes kažejo podrti mostovi svoja razbi* ta rebra in kriče svoj zgovorni me* men to. Svetovna vojna je divjala čez nje.
Ena izmed največjih težkoč, s
katerimi se je imela od svojega po* stanka dalje boriti naša mlada dr* žava, so bile slabe prometne zveze. Vsekakor vpliva to dejstvo na našo valuto, ki se kar ne more in ne more dvigniti iz svojega dosedanjega nizkega kurza.
Tu je treba — ne besedi in fraz, ampak patriotične zavesti In de* jan}! Treba je, da se zavedamo v dušo, da smo državljani in da ima* mo gotove dolžnosti do domovine in družbe, treba ie požrtvovalnosti. Seči je treba v žep in posoditi dr* žavi, zakaj, državna sredstva tu ne zadoščajo. Finančni minfster je bil prisiljen apelirati na državljansko domoljubje, da spravi skupaj vso* to, ki je potrebna za zgradbo naj* nujneiših prometnih sredstev.
Državno investicijsko posojilo v obsegu 500 milijonov dinarjev je čisto prometno investicijsko poso* jilo. Tak značaj mu daje tudi člen ustave, s katerim je bilo posojilo uzakonjeno. Vse posojilo se bo to* rej obrnilo v svrho poboljšanja na* ših prometnih razmer. Da se bo pa to res zgodilo, je poverjeno nadzorstvo nad investicijo posojila parlamentarnemu odboru, ki je bil samo v ta namen izvoljen. Jasno je, da je na ta način popolnoma za* jamčeno, da se bo vse posojilo do zadnje pare potrošilo samo v občo korist in procvit naše domovine.
Posojilo je hipotekarno zava* rovano na onih objektih, za katere se bo potrošilo. Dohodki iz dotič* nih objektov se bodo v prvi vrsti uporabili za obresti in odplačila investicijskega posojila. Kuponi so prosti plačevanja vseh sedanjih in prihodnjih taks in pristojbin. Poso* jilo bo nosilo čistih 7odstotnih obresti, torej 2 in pol do 3 odstotke več, kakor nosijo obresti v navad* nih bankah in hranilnicah. Obresti se bodo izplačevale dvakrat na leto brez vsakojakih odbitkov. Obvez* niče, ki izhajajo iz posojila, so ena* ko vredne drugim državnim obveznicam in se morejo uporabljati tu* di za kavcije pri vseh uradih in fon*
Kdor je hotel, Je »užival« s polno pestjo: citrone, datelji in vse južno sadje polni te blažene kraje. Nazadnje nas je pater pogostil z vinom; potem smo šli na trg pred cerkvijo, kjer je stalo par stojnic in, kar je naravno, tam se je kuhala dobra črna turška kava. Posedeli smo in Izpili vsak Čašo. Med tem smo videli plesalce našega kola, ki so odhajali domov: fantje ln dekleta, kako so bili lepi, ko so izginjali po dva in dva na strmi poti za cerkvijo, deleč si razne »odpustke«.
Večer je padal na Slano, ludi mi smo se poslovili in se vkrcali v svojo barko. Neliote smo gledali tja pod ono drevo, kjer smo videli nepozabno kolo. Veslarji so se uprli, patri so nam mahali v pozdrav in mi smo odpluli polni lepih spominov.
In sem si mislil: dvatisočtetna kultura je šla tod mimo: Urki, Rimljani, pozneje srednji vek, križarji, Benečani, Italijani _ vse je p'ulo mimo po morju — v Dubrovniku in na otokih je pustilo celo svoje sledove; narod pa je Ostal čist in nedotaknjen, kakor je bil. Celo najbližja ckn.ica Dubrovnika je ohranila do danes svojo nošo, svoje pesmi in *>lese; tu sg se našli ljudje, ki so znaii recitirati do 40.000 verzov epskih nar. pesmi. In guslar s svojimi priprostimi gus'ami jim je še danes godba, ki vodi njih ples. T^ko blizu primorskih pristanišč so si ohranili U ljudje vse svoje: jezik, nošo, pesem in kolo.
Ustvarili so si svojo kulturo, ki je niso zamenjali za tujo. In koliko zakladov krani ta narod v sebi. še nepreiskanih, ne-izčrpanih! Da bi ostali še dolao in iž njih •bogatili nošo novo razvijajočo se aar. kulturo I
dih. Morejo se pa tudi lombardira* ti pri Narodni banki Srbov, Hrva* tov in Slovencev.
Pod tako ugodnimi pogoji bo podpisal posojilo gotovo vsak dr* žavljan, ki ima količkaj denarja na strani. Podpisovanje državnega posojila je gotovo najbolj ugodna naložitev svojih prihranjenih nov* cev. Naši industrijalci so posegli globoko v žepe in so dali, kolikor so imeli razpoložljivega. Tudi naše banke so se izkazale in naši imovi* tejši krogi so zadnje dni trumoma hodili podpisovat. Še celo uboL'i uradniki so podpisovali večje ali manjše vsote.
Naše ljudstvo se bo gotovo za* vedalo svojih dolžnosti do domovine in bo to pokazalo vsaj zadnji teden podpisovanja. Čimveč držav* nega posojila bomo podpisih, tem bolj bomo povzdignili ugled naše države v inozemstvu, tem večja bo vrednost našega denarja in tem bolj bo padla cena živilom in blagu.
Domovina apelira na naš pa* rriotični čut! Se en teden imamo časa, da se ji izkažemo hvaležne! Odzovimo se njenemu vabilu! In podpisujmo 7odstotno državno in« vesticijsko posojilo!
POLITIČNI POMEN 70DSTOT. NEGA DRŽAVNEGA INVESTL CIJSKEGA POSOJILA.
V trenotku, ko je storila naša država dobro premišljeni korak in razpisala investicijsko državno po* sojilo, ki nudi podpisovalcem take ugodnosti, kakor nobena druga finančna ali gospodarska akcija, je bilo takoj opaziti v naši notranji politiki nov, svež politični pokret. Hkrati so uprte v našo državo oči vse Evrope. Dasi je uspeh nedvoj* ben, vendar se nahaja vse v nekakem mrzličnem pričakovanju.
Na znotrajo bo pokazalo pod* pisovanje omenjenega posojila brez dvoma, da je državna misel zavzela med vsemi sloji najširše dimenzije, da je že globoko proniknila v naro* dovo dušo. Vidimo, da posojila ne podpisujejo le denarno močne banke in druga imovita podjetja, temveč da tekmujejo z njimi zaseb* niki brez razlike narodnosti, vere ali stanu. Hkrati se kaže, da uživajo oblasti v naši državi avtoriteto, k a* kor redko kje drugod.
Še važnejši bodo uspehi pod* pisovanja tega posojila na zunaj. Računati moramo s tem, da smo okrog in okrog obkoljeni od na* sprotnikov, ki nam strežejo po našem gospodarskem in političnem življenju. S posojilom bomo poka* zali Inozemstvu svojo finančno moč, kar bo ugodno vplivalo na sklepanje naših zunanjih posojil.
Dobro uspelo posojilo, in s tem naša gospodarska okrepitev, bosta na svetovnem trgu barometer, s katerim se bo dvigala tudi naša va* luta. In to bo našim sosedom jasen memento, da imajo opraviti z upa* števanja vrednim faktorjem.
Podpisovanje državnega in ve* sticijskega posojila nam je tedaj okno v davno zasluženo lepšo bo* dočnost
PODPISOVANJE DRŽAVNEGA INVESTICIJSKEGA POSOJILA.
Trboveljska posojilnica je pod« pisala 200.000 K.
Mariborska sok. župa 10.000 K.
PozId!
— Trgovcem, industrijalcem in obrtnikom! Trgvoska in obrtniška zbornica ]>ozivlja trgovce, industrijalce in obrtnike, da se v kar največjem številu in s čim večjimi vsotami udeležb vpisa 1% državnega investicijskoga posojila, T:> velova ne samo čut i dolžnosti in ljubezni do našo države, j ampak je tudi za samoposebi umevno I smatrati, da posojilo podpisujejo pred vsem oni kroeri. ki jim to posojilo v prvi vrsti prido v prid, saj je namenjeno za izboljšanje našega prjmeta, ki je na njem poglavitno interesirana trgovina, industrija in obrt. S kar najobilnej-£im podpisovanjem zatorej pokažite, da ee zavedato važnosti in koristi tega nosofila za državo in za Vas same! — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Drž. inuesticilslio posojilo 1SZ1 se obrestuje 7°!o
Rok za popisovanje J % drž. investlcilsbesa posojila poteče 30. septembra t J.
Prekmurski ctagadkl In italijanska nasuta d ministrskem sneta.
— Beograd, 24. saptembra. (Izv.) Včerajšnja seja ministrskega sveta je trajala od 5. pop. d » <S. zvečar. Pažić je poročal o madžaronskih demonstracijah v Prekmurju in Medjimurju. Kakor je dognano, so demo ustraši je vprizorili madžarski ag^ntje, ki so bili za to plačani. Ministrski svet jo sklenil, da odpošlje v Prekmurio in Medjimiirjo močnejše vojaške oddelke v svrho vzdrževanja javnega reda in mira in v varstvo mednarodne razmejitvene komisije. Vojaštvo ostane toliko časa, dokler razmejitvena komisija ne določi definitivnih meja med Jugoslavijo in Madžarsko.
Za tem je poročal notranji ministar Pribičević o italijanskih nasiljih v naših primorskih krajih. Obširno je poročal o docrod1 ib na otoku Krko, kamor je priploia neka italijanska vojna hulja z zastavo in hotela otok okupirati. Ministrski svet je sklenil, da protestira pri italijanski vladi proti takemu Žaljenja naše suverenitete.
Finančni minister dr. Kuinanudi je na to poročal o naredbi glede trgovine z devizami in Valutami. Bila te rab živahna diskusija. Nekatera določila naredbo in pravilnika so bila izpremenjd-na. Razprava o valutnem vprafcanfu pa v ministrskem svetu So ni zaključena. V ponedeljek bo ministrski svet nadaljeval to razpravo.
PRORAČUN ZA LETO 1922.
— Beograd, 24. septembra. (Izv.) Ministrski svet bo na ponedeljkovi seji razpravljal podrobno o proračunu za leto 1922. Po6am»*zna ministrstva so že skrčila svoje postavko. Na seji se izkaže, v koliko se je doseglo ravnovesje med izdatki in dohodki.
NOVA STANOVANJSKA NAREDBA.
Enotnost stanovanjske naredbe za vse kraje. — Najemnine,
— d Beograd, 23. sept G. Kur. begovič, predsednik tretje sekcije zakonodajnega odbora in obenem poročevalec iste sekcije za stano* vanjsko vprašanje je izdal poročilo o stanovanjskem vprašanju, ki bo prišlo na pretres na eni prihodnjih sej. V tem poročilu je najvažnejše to, da se bosta obe stanovanjski uredbe (za Srbijo in Črnogoro ter za nove kraje) spojili v eno ln mo* dificirali tako, da bo stanovanjsko vprašanje v vsej kraljevim urejeno po enem principu.
Uredba bo precej izpremenje« na ter bo šla posebno na roko za* kup nikom in najemnikom, in sicer kar se tiče stalnosti najemnikov, kakor tudi glede najemnin.
Po tem poročilu gre tudi za to, da se tudi lastnikom novih zgradb ne da prevelik razmah v izkorišča* nju zakupnikov in najemnikov, do* čim se ozira na pravice lastnikov v toliko, da se ne bi onemogočilo zi* danje novih zgradb.
Vrednost izprememb te uredbe težuje v tem, da se pri regulira* nju pravic najemodajalcev ozira posebno na siromašne najemnike.
Znanstvena predauanfa Jn-goslooenske matice po Srbiji.
— Beograd, 24. sept. (Izv.) Ka# kor smo že javili, priredi Osrednji odbor Jugoslovenske Matice preda? vanje o podjarmljenih jugoslovenskih krajih po vsej Srbiji in drugih važnih mestih države. Predavala bosta vseučiliški profesor dr. Fran 11 e š i ć in vseučiliški profesor beo* gradske univerze dr. M a r k o v i ć. Predavanja bodo spremljana s sli* kami in skioptiki. 27. t. m. bo prvo predavanje v Kragujevcu, 28. t. m. v Nišu in 2. oktobra v Beodradu. Povsod predavata dr. Ilešić in dr. Markovič. Slovenski kvartet dr. Kozine pa bo ta predavanja sprem* Ijal s svojimi slovenskimi pesma* mi. To akcijo zelo podpira Kolo srbskih sestara.
FRANCOSKT POSTjANTK TN MANZO-NIJEVA KONFERENCA.
— Beograd. 21. sept. (Izv.) Nia beo-gradskem francoskem poslaništvu je Vaš dopisnik izvedel, da je izjava Man-Z3nijeva napram ministrskemu predsedniku Pašiču poslaništvo iznenadila. Na poslaništvu smatrajo, da Manzoni ni govoril v imenu antan-te, ampak samo v svojem imenu. Iznenadilo je tudi to. kar je Manzoni govoril proti mali antanti glede intervencije zaradi Zapadna Ogrske.
Veliki potres. — lise neslo porušeno.
— Rim, 23. sept Včeraf popoldne se je ponovil v vsej Eritreji močan potres, katerega središče je bilo mesto Massaua, ki je naočno trpelo. Ker ie prebivalstvo zbežalo iz mesta, Je ranjenih le par domačinov. Največ škxlo so trpela javna poslopja. Večina hiš je zrušena. (Massaua je bil sedež italijanske uprave v pokrajini EriireiL).
VOJVODINSKI RADIKALCI ZAHTEVAJO DEMISIJO PRIBI* ČEVIČEVO.
— Beograd, 24. septembra, (Iz* virno) Skupina vojvodinskih radi-kalcev je na kongresu v Novem Sadu sklenila resolucijo, s katero brezpogojno zahteva demisijo no* tranjega ministra Pribieeviča. Re* solucija pravi: »Radikalni poslanci iz Vojvodine opozarjajo na slabo stanje v Vojvodini, nastalo vsled strankarskega postopanja politih nih oblasti. Zahtevamo od par! mentarnega radikalnega kluba, d 1 se umakne notranji minister Pr: bičevič v roku 15 dni. V slučaj", da parlamentarni klub ne ustreže tej in drugim našim zahtevam, bo mo dolžni, da izstopimo iz parki* mentarnega kluba in da ustanoviš mo klub poslancev iz Vojvodine.
Zapadna Ogrska.
*— d Budimpešta, 23. sept. »Bu* dapesti Hrlap« javlja, da je krščan* sko nacionalna stranka sklenila, da bo glede Zapadne Ogrske stavila vladi gotovo zahtevo. Izvajajoč ta sklep, so prišli včeraj k ministrskemu predsedniku posl. grof Julij Andrassv, Štefan Rakovszkv, princ Windischgratz in Lingauer, da bi ga obvestili o zahtevah strank«? in ga opozorili na gotove pojave in po? stopanje gotovih oseb v Zapadni Ogrski, ki vzbuja pomisleke stran* ke. Min. predsednik je podal po* mir je valne izjave.
POLITIČNI SESTANEK DR. BE= NESA Z AVSTRIJSKIM KANC= LERJEM.
— d Dunaj, 23. sept. »Politi* sche Korrespondenz« piše: Šesta* nek češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Beneša in zvezne* ga kanclerja dr. Schobra se je vršil danes opoldne v Hainburgu. Češko* slovaški minister je dospel iz Bratislave v Hainburg. Konferenca se je začela ob 9.45. V porazgovorih obeh ministrov so se podrobno razprav* Ijala vprašanja splošne politike, pa tudi zapadno * ogrsko vprašanje in možnosti hitre rešitve teh vprašanj, ki bi tudi zajamčila pravice in mir v Srednji Evropi. Konferenca je trajala skoraj do 13. Potem se je odpeljal češkoslovaški zunanji mi* nister v Prago.
PREKINJEN PROMET MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO.
— d Budimpešta, 23. sept. »Uj Nemzedek« javlja: Navzlic temu, da je dunajska železničarska stavka končana, se ni odpeljal budimpe* štanski brzovlak, ki bi moral oditi ob 9.20. Osebni vlaki vozijo samo do Parnsdorfa. Kakor doznava list od državne železnice, je vzrok te* mu to, da zapadno * ogrski vstaši zadržujejo vlake pri Pamsdorfu in ne dopuščajo, da bi vozili osebni in brzovlaki v Avstrijo. Predsednik ravnateljstva državne železnice je šel popoldne k min. predsedniku in prosil za nujne odredbe, da se promet zopet vp os t a vi.
MASARYK O KARPATSKI RU* SIJI.
— d Praga, 23. sept. Predsednik Masarvk je včeraj v Užhorodu po raznih pozdravnih nagovorih de* jal med drugim: Kar se tiče avto* nomije Karpatske Rusije, je to ob« veznost, katero nam nalagajo mi* rovne pogodbe in katero smo si mi naložili sami z ustavo. Mi bomo ostali mož beseda in politični vodi* telji raznih strank naj nas izdatno podpirajo. V mejah svojih ustav* nih, pravic bomo storili vse, da bo Karpatska Rusija resnično svobodna. Deputaciji madžarskega kultur« nega društva je izjavil: Ni misliti, da bi Češkoslovaška republika za* tirala katerikoli narod. Naša repu* blika vrši svoje obveznosti, toda vpoštevamo tudi zgodovinske po* goje in nudimo vsakemu nahodu svobodo kulturnega razvoja. Kdor stoji na tleh republike, je naš ena* kopravni in ljub sodržavljan.
SOVJETSKA RUSIJA.
— d Moskva, 23. sept. Po inici* jativi vseruskega pomožnega odbora je vseruski izvrševalni odbor ukazal vsem vladam, naj kar naj* bolj podpirajo ameriški pomožni odbor.
— d Moskva, 23. sept. »Vest* nik« izjavlja, da slone vse v angle* ški noti obsežene obdolžitve na potvorbah. Nedoumno je, kako so se mogli dvigniti ti neresnični in ne* upravičeni očitki.
GRAŠKI VELESEJM.
— Gradec, 24. septembra. (Tz* virno.) Danes ob 9. dopoldne je bil svečano otvor j en graški veleseim ob navzočnosti zveznega predsed* nika dr. Hnimscha  in   drugih za*
i atopnikov centralne vlade.
Naša zahonadafa.
— Uradniški zakon. V ministrstvi za konstitu:mt :> in izenačenje zakonov se jo pospešilo delo za dovrSitev uradniškega zakona. G. Petrovič, k;«.sacij-ski sodnik, ki ga jo vi ada d<>d lila za dotično ddlo v zakonodajnem odboru, nora ves zakonski načrt dogotoviti t»e v tekočin mesecu, prvo dni meesoa oktobra prt ae bo sklic.il i anketa und-niških uuruž^nj. K j bo ta eni ta oo-dala svoje mnenje, bo vlada sklepala o tem zal:urokom načrtu in ga predložila sakonodajnemu odboru,
— Invalidski zakon. Ministrska Konferenci za pretres invalidska
zakona, ki ga j' i/delalo ministrstvo za socialno pjli'iko, jo začela svojo dčlo. Na k< mfer »ncl so sastopanca invalidsko organizacije in zainteresirana ministrstva. Upati jo. <11 so lu> dososrel sporazum med invalidskimi jrpanizaeijamj iu ministrstvom ia socialno politiko, lako da so bo 11 zakonski nar rt zo začetkom prihodnjega mo-seea predložil vladi in potem parlamentu.
— Nov odvetniški red. V ministrstvu za pravosodja j. zakonski načrt o odvetnikih in odvetniških kan« didatih za vso kraljevino. Ta načrt
je predložil v oceno   vsem   - * vsem društvom sodnikov  in odvetniškim zbornic* m.
— Lovski zakon. Ministrstvo za šume in rudo je l x d s 1410 načrtlovskoga zakona,ki bo v o 1 j a 1 za vsi) državo,
SoEsfciB.
1II5H Solsh! soet.
Soja dno 22. sept.
Interpelacija kanonika Nadnu lia, naperjena proti višjemu šolske* mu nadzorniku Ganglu, sc da v.d aeta, ker ne gre, da bi višji šolski svet nastopil proti članu te korpo* racije. Nadrahov predlog, da se predloži interpelacija šefu odd*;'ka za p ros veto in vere, je p ra p a del. Interpelacija sc tičo GftHglovC'41 govora v Rogaški Slatini, s katerim se je zavzemal za narodno in dr* žavno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. — 1. razred meščanske šole v Ribnici se ukine, ker tamoŠ* nji činitelji nočejo preskrbeti potrebnih prostorov. Žalostno! Te* lovadnefi tečaja za učitelje v Ljub* ljani se je udeležilo 38 učiteljev in onega v Mariboru pa 38 učiteljic. Uspehi so bili v obeh tečajih prav povoljni, iz zdravstvenih ozirov naravnost presenetljivi — Imeno* vani so kot ravnatelji na meščan* skih šolah in sicer: Ivan Magerl na Jesenicah, Josip Gorišek v Dol j ni Lendavi, Ferdo Šentjurc v Slovenj* gradcu, Janko Korže v Murski So* boti in Fran Hribernik v Šoštanju« Marija Trobej dobi službo učitelji* ce ž. r. del na mešč. šoli v Šoštanju, Uvede naj se grščina kot neobvez* ni predmet na realnih gimnazijah in sicer naj bi se pričel pouk 9 četrtim razredom. Disciplinarna za* d^va krajevno izključenega učenca na gimnaziji v Novem mestu se ob* novi. Uvede se pouk iz srbohrvo* ščine tudi v nižjih razredih sred* njih šol in sicer po eno uro na te* den na račun slovenščine. Stalno so imenovani na osnovnih šolah: Anton Nanut v Pečah, Antonija Ramovševa v Kranjski gori, Melita Šivičeva na Brcznici, Leopold. Je* glieeva ostane še nadalje v Brezni* ci; Vilko Menard in Marija Pavlov-čičeva v Radovljici, Avgust Rejec na Vačah (nadučitelj): Antonija Kovačeva v Višnji gori, Olga Del* kotova v Žalni; Rado Janežič (nad* učitelj) na Polici; PcIko«$ušteraiČc* va in Julija Pestorjeva v Toplicah pri Zagorju, 3. in 4. učno mesto se iznova razpiše za moške prosilce; PeČlin Marija in Antoni i a Fabjano* va v Zagorju ob Savi; Terezija Ro« detova in Mira B!enk?Aimičeva v Šmartncm pri Liti i i; Marija Za-rajškova v Ribnem; Kržišnik Ivan (nadučitelj) v Žužemberku; šola se razširi v petrazrednico; Julij Maier v Zgor. Tuhinju (nadučitelj); Aloj« zij Černigoj v Kamniku; Dragotin Gregorc (nadučitelj) in Otilija Zemljakova v Toplicah pri Novem mestu; Gruden Karel (nadučitelj) v Stopičah. Predlagata se dva okr. šolska nadzornika za Prekmurjc. Suspenzija neke učiteljice se prekliče. Ana Tillv, učiteljica v Z vi cah, sc takoj suspendira in kazen sko odpusti iz službe. Josipina Drstvenšek se premesti iz Zgornje Ponikve v Lokavec.
S popoldanske seje:
Stalno sc imenujejo: Marija Cizerl in Ozmec pri Sv. Barbari v Halozah: Leopold Salda (nadučitelj) in Ljudevit Burja pri Sv. Lo* vrencu v Slov. goricah; Albin Stritar na deški ljudski šoli v ptujski okolici; Valentina Kavkler na dekL ljudski šoli v Ptujski okolici (nad-učiteljica); istotam učiteljica Roza Randl* Tominc Ida v Globokem; Ramšak Fran pri Sv. Urbanu pri Ptuju; Josip Reichmm (nadučitelj) v Sromljah; Cepin Ana v Št. Janžu pri Dravogradu;  Kiaver  Jelica y
stran. 4. >-
.5LOVr£NbM NAKOD", mm« 25. septembra UW1.
stev. 215.
Ribnici na Pohorju; BelŠak Slavka v Vel. Nedelji; Roza Hiti, uč. žen. točnih del v Središču; Pestevšek Ana, uČ. žen. roč. del v Slivnici in pobravcah; Križanič, uč. žen. roč.
?el v Lembergu; Vekoslav Gobec, rane Žagar in Karel Vizjak, Pe* trak Ivo na deški okoliški šoli v Cc» Jju. Oddaja nadučiteljskega mesta V Celju se odloži. Gradišnikova plinka ostane se začasno na okoli« iki šoli v Celju.
Nadaljevanje dne- 23. septembra«
Stalna imenovanja: Pejchal Ig* ftacij in Požar=»Pejchal Marija v rrankolovem; Fortunat Jelovšek in jjegova soproga se premestita v ^iboje, če ne bo disciplinarni senat jemu ugovarjal. Simon Petrovič v ^.jubeČni; Marija ZdolŠek v šmart> nem v Rožni dolini; Potočnik Lju* tievit (nadučitelj) in njegova sopro* ga v Storeh; Stante Martin se pri-deli stalno celjski okoliški šoli. Si* rnonišek Josipina sc imenuje v Te* harje. Mira Jankovič * Jurko v Voj* pik; Drago Drofenik v Laško; Suš* nik Miroslav na deški šoli v Trbov* liah; Gostinčar Fran (nadučitelj) in Pšeničnik « Petrinčičeva v Zidani most; Lušin Alojzij in Omladiš Štefanija v Braslovče; Rojnik Ma* rija na Polzeli; Ripel Angela, uč. jten. roč. del na Vranskem; Ana Kapus - Stihova na Blanci; Marija Veninšek v Gornji grad; naduči* ieijska služba v Dobrni se iznova razpiše. Predlog kanonika Nadra* ha, da se imenovanje Avguste Do* fctalove v Sp. Šiški razveljavi in ^menuje Zemljano va, je postal vsled pojasnila poročevalca vladne* £a tajnika dr. Maj ena brezpred* meten. Prof. Nikolaj Žagar v Ma* riborv se stalno upokoji. Na Golem pri V • licah sc ustanovi enorazred* fcica, T jšolafo so nekatere hišne Btivilke .4 Ribnice v Vuhred in vasi Bi iaovica in Zaderce v Čeplje. K ^širijo se te*le šole: v Boštanju v petrazrednico, v št. Jurju pri Grosupljem v trirazrednico, v Gornjih Sušicah v dvorazrednico, v Št. Lov* jrencu v novomeškem okraju v tri* razrednico, v Vodicah v trirazred* pico, v Gribliah v dvorazrednico. y Rogatcu v štirirazrednico, deklic Ika šola v Trbovljah v šestrazred*
gico, deška šola v Trbovljah v sc* cmrazrednico. v Toplicah in v Za* fiorju v osemrazrednico, v Farivasi j trirazrednico, v Gorjah v Šest*
rzrednico, v Starem trgu ob Kolpi štirirazrednico, na Vinici v šest* razrednico. Sistemizujejo se stalne službe ženskih ročnih del: v Metli* Jd, v Grižah in v Domžalah. Siste* mizuje se stalna služba za verouči* telja na deški šoli v Novem mestu, jrrošnji Ane Lenarčič * Vadnialove za reaktiviranje se ugodi. Stalno 06 upokoje na lastno prošnjo: M a* rija Bernot, Janko Vrezcc, Josioina Kalinova, Fran Hocler, Fran Der* melj, Josip Drstvenik, Josip Perz, arija Tome, Ana Krsvania - Tur* ičeva, Josip Cugmus, Marija Jago-oSaličeva, M ari i a Skazova, Ma* rija Bczlaj * Michljeva, Fran Koles* var, Marija Pleskovič, Ivana Turin* Zupanova. Olga Novak * Maj eno* va, Josip B«lič, Josip Brezigar, Kra-Soveo Marija. Priporoča se učitelj* stvu agitacija za podpisovanje 7% (iržavnecft posojila.
— Iz mestnega sel-1' tv >a. O zadnji redni seji mestnega šol* £kega sveta, ki se je vršila dne 7. 'septembra 1921, smo prejeli sledeče obvestilo: Poročilo mestnega šol* skega zdravnika dr. Mavrici j a Ru* ga za šolsko leto 1920/21 sc vzame pa znan7> in se sklene izreči mu za $rudoljubivo in uspešno prizadeva* fcje v korist šolski hitfiieni prizna* nje. Prošnja vodstva štirirazrednice na Barju za razširjenje v prtrazred* nico io višjemu *olskerrm svetu Priporočilno predloži v rešitev. Pro* šnjo za otvoritev nastavnega razres fla na IT. deški meščanski šoli naj se ugodi pod tem pogoiem.če ost** ne s tem število razredov, oz. od* (laikov v primeri s preteklim šol* skim letom neizpremenieno. Izvrše se imenovanja začasnega učiteli* prva na javnih mestnih ljudskih Šolah nro 1921 /22 in sicer: Za I. me* etno deško ljudsko šolo: Alojzij Skrinj ar, Franc Belin, Mariia Jezičava, Franc Trost, Matija Trobej, in Ljudmila Rapetova. Za II. mest* no deško ljudsko šolo: Viljem Der* laj, Ignacij Petie, Alojzij Mlekuš, Emilija DolinaHeva. Angela Žor^e5 va in Danica Tavčarjeva. Za III. mestno deško ljudsko šolo: Štefani* j a Čeh * Kluncva in Amalija Kali* Ševa. Za IV. mestno deš^o ljudsko Šolo: Ivan Renovš. Za V. deško ljudsko Šolo: Sfanko Rane. Za šišensko deško ljudsko šolo: Pavel Hcrbst, Amalija Oer>udrova, Rada Lukanova in Milena Pehaniieva. £5a I. mestno dekliško ljudsko šolo: Ana Likozarjeva . Za III. mestno flffcjfflro ljudsko &q\q±   Karla Sin*.
kovčeva, Zofija Peterlinova ln Ber* ta Valentova. Za mestno pomožno šolo: Angela Vodetova in Marija Pirčeva. Za mestno dnevno zaveti* šče Na prulah: Cirila Golšcva in Viktorija Bratinova. Za dnevno zavetišče na II. mestni deški ljud* ski šoli, oziroma Sv. Floriiana ulici: Slavica Vencajzova in Marija He* renova. Za razpisana učna mesta troje stalnih učiteljev srbohrvašči* ne na mestnih ljudskih in meščanskih šolah se stavi terno nasvet. Poročili okrajnega šolskega nadzor* nika o okrajnih učiteljskih konfe* rencah za osnovne šole ljubljanske in za meščanske šole v bivši Kranj* ski za 1920/21 se vzame na znanje in predložita višjemu Šolskemu sve? tu v odobrenje. Ceciliji škubičsvi stalni učiteljici na II. mestni dekli* ški meščanski šoli, izreči je na lepo uspeli in z marljivim trudom prirc* jeni razstavi ženskih ročnih del ob zaključku šolskega leta 1920/21 priznanje. Prof. Fr. Jerana, ki je imel ob koncu šolskega leta pedagoško* didaktične tečaje o metodiki račun« skega pouka, v osnovnih šolaK 1 se jih je udeležilo skoro vse učiteli stvo osnovnih in meščanskih šol liublianskih na državni realki in pri ss. uršulinkah v Ljubljani in Škofji Loki, v priznanje izredne požrtvovalnosti in zelo uspešnega truda priporočiti višjemu šolskemu svetu za priznanje.
Tfisrisflka in sport.
— Nogomet. (Službena objava L». M P.) V nedeljo 25. septembra »d vrse
na prostoru SK Sparta - Primorja sledeče prvenstven* tekme: ob 10. dopoldne rezervi Jadran : Svoboda, Moste, sodnik g. Mlinar; ob 14.30 popoldne Jadran : Svoboda, Ljubljana, sodnik g. Kepeo. Tak:>i za tem Lašk : Svoboda, Moste, so.^n^k g. Huš. Sodniška poročila morajo biti najkasneje v torek popoldne v sobi Snortne zveze.
— Planinski koledar »a leto 1922. sestavil Fr. Korbek, nadučitelj v Gornjem Gradu, VIT. letnik, bo skoraj do-tiskan ter stane 20 K ali 5 dinarjev, s poštnino 21 K ali 5.25 din. Naroča se pri Založništvu Planinskega koledarja (Br. Kotter). Maribor, Krekova ulica 5/.I. Podružnice SPD so naproaene, da nabirajo in agitiralo za ta koledar med svojimi Člani. Koledar bo zadovoljil vsakega planinca, kakor tndi ne-planinca.
Ob 40 fsfnlc! „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice"
Dne IS. septembra t. 1. ie minulo 40 let, odkar se je vršil natanovni občni zbor >Kmetske posojilniee ljubljanske okolice«. Sklicali so ga župani ljubljanske okolica. V prvi odbor posojilnice so Mli izvoljeni med drugimi:
Janez Knez star., živnan v Spodnji Šiški. Martin B a v d e k, župan v Tdmatu, Vinko O g o r e 1 e, župan v Škofljici in Tomaž L o č n i k e. r, Sru-pan na Viču. Glavni organizator in T'ospe&itelf ustanovitve zavoda pa je bil znani si ^venski mecen Anton K n a z, ki je bil do svoje smrti 1, 1893. najbolj agi len d?lavčo v zavodu. S krepko vzpodbudo sta sodelovala pri ustanovitvi zavoda tudi oče slovenskega zadružništva inž. Miha V o s n j a k in nfeerov brat dr. Josip Voinjak. >Kmetska posojilnica< je bila ob svoji ustanovitvi edini denarni zavod v Ljubljani, ki je bil v zavednih slovon" skih rokah.
Emancipacija aa^e^a denarnega gospodarstva se js vršila ?akr> počasi. Pripomnimo le da Je začela pele osem let pozneje poslovati >M.*«tna hrnr.llni--ca ljublianskac, leta 1805. >Ljudska posojilnica«, leta 1900 pa ^ljubljanska kr<v!itna banka«.
Tako je >Kmetska posoiilnira lmb-ljansk? ok>li^e< danes najstarejši denarni zavod v Ljubljani, ki je započel 2 uspebom narodno rospodarsko osa-moavoiitov in jo v štirih desetletjih svojega delovanja ve«tno n«dnljeval. Pavnnl s^ je vedno no rmneljnih zadružnih načelih in zlasti « kulantnn obrestno mero izdatno nV>spe<!«eval razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti gospodarsko novzdi-6To našeea kmetd. Fodniral ie ploven-pko zadnižni«tvo v obče in bistveno nom^gel k sedanji okrepitvi. L'-to za Vton je naklonil znatne v*ote v splošno koristne narodne namene.
%avod so vodili v vseh štirih d'?rf.>t-retjih vseskozi izkušeni odborniki. Njih. zasln^a ie med dmerim. da nima zavod niti vinarja avstrijskega vojnega posojila
Od po črtka poslovanja fe predsedoval posojilnici g. Janez Knez star. vulgo >A n e a i k< in po njem se f» ired narodom udomačila za riavod ornaČba >An?cnlkova spsrkaea«. Po smrti imenovanega leta pa pred-
seduie piearov iin g. Ivan K ne«.
Ob aOletniri izkazuje >Kmetska no-sojilniea ljubljanske okolice« okroglo 130 milijonov kron vlop in nad 90 mi-liTonoT kron posijil. Pazvila je v nn j večji in najmočnejši denarni zaVod fivojatra nstrois v nasi domovini.
Svoj i 401etnirV) je proslavila i darovi v občekoristne nr/nene ter le darovala m^d drugim Družbi sv, ^rila in   Metoda 20.000 K in Jt» - ' ;
Matici 20.000 K.
02-3SI.
V Ljubljani. 24.
— Sveeaai parmsUs ra kraljem Pst-
rom L Osvobodiicljem. Danes ob 10. dopoldne jd bil na telovadisOu Taborja Sokola I. svtčan parastos sa dušo bla-gopok^jneca kralja i^dtra I. Osvoboditelja. Paraalo« je opravil na najsveča-nejši na din protojerej g. Dimitrije S. Jankovio. Ob ptovizoričnem altarju je stala straža Sokolov v krofu. Vse tribune so bile gosto jtaaodeno. Svečanemu para6to»u so prisostvovali kraljevi pokrajinski nametnik minister g. Ivan il r i b a r, generalni konzul cel. republike dr. Otokar Benti, zastoj.nik kraljevega name&t ika g. dr. Vilko R a 1 t i c, gensral 11 o k i e % z©lo štd-vilnim oficirskim korom ljubljanske gami sije, dalje vsi načelniki uradov, sastopniki univerie, ravnatelji in profesorji srednjih šol ter učitelj^tvo vseh meščanskih in ljudskih Šol. Parastosu ao prisostvovale tudi razne druge korporacije: odvetniška zbornVa. notarska in trgovsko obrtna zbornica.
— Prisega učitelfstva ljubljanske okolice. Danee dopoldne priseglo v dvorani meitnepa doma vso učitoljstvo ljudskih šol ljubljanske okolice. Po zaprisegi se je učiteljatvo korporativno udeležilo svečanega parastosa za kraljem Petrom Osvoho^itrljem.
— Izredna sela novoizvoljenega občlnskeza odbora, ki Je bila na pod-lagfi razpisov pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, z dne 11. avgusta 1°21. št. 22770 in z dne 10. septembra 1021. št. 26.121. sklicana za soboto, dne 17. sept. 1021 in se je morala radi odsotnosti treh občinskih odbornikov preložiti, se vrši v sredo, dne 28. septembra 1921 ob F. popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Volitev Župana. Obč. svetovalci se opozarjajo na § 45. veljavnega občinskega volilnega reda.
— Gospodom notarjem, ki imajo svoje kavcije naložene v hranilnih knjižicah, se nudi sedaj prilika, kavcijo izpremeniti v obveznice 7% državnega poso;i!a. V smislu naredbe ministrstva financ, gen. direkciie državnega računovodstva v Beogradu z dne 12. septembra 1921 D. Q. Štev. 129704 naj tedaj oni polagatelji, ki žele, da se ta izprememba jrlede kavcije izvrši, priiavijo svojo felie pismeno onemu oblastvu. ki je odredilo polog varščina. Gospodom notarjem priporo-čarno toplo to zadevo.
— Vstop v nižjo razrede vojne akademije. Prejeli smo od komande ljubljanskega vojnega okruga obvestilo, da je vstop novim goiencem nižje šole vojne akademije odložen za 31. oktobra i L To velja za gojence I. letnika.
— Goep. major M. Coterlč praznine danes svojo 50'etnico. G. major je bil med onimi redkimi častniki bjv. avstrijske armade, ki ni nikdar prikrival svojega od'očno narodnega mišljenja ter so ga zaradi tega zapostavljali in preganjal. Zato se je tudi takoj prlagodil novim razmeram in u?iva sedaj ne le v narodnib. nego tudi v vrstah svo;ih stanovskih tovarišev zaslužen ugled ln spoštovanje. §e na mnoga leta!
— Govor e sv. pisma je v avangel}-ski cerkvi »a G^snosvetski eeeti v nedeljo ob pol 8. avečer
— Zaključek obrtno razstave v MaHbom. V nedeljo 25. se obrtna razstava kljub mnogoetranskirn iMjam podaljšanja naprekMeno r^kl'uM. Sklepati po d>ee^an1Jb prijavah. *e bodo zaklfučitve udeležile tudi večje korporacije obrtnega in trgovskega stann tudi iz vnanjih krajev. Ia Hrvatske fa prijavljena večja udelefba Saveza hrva t*!rih obrtnikov. Zaključiter obeta biti ir« sijatneisa kakor j* bila otvoritev in je EeletL, f^a se te prilike častno udeleže tndi na$i Ljubljančani.
— DUknsfjski sestanek »Pravnika«. Diskusija o pov*»m odvetnUkem re<iu o katerem je 22. t. m. obzirno poročaj vseučiliški prof. dr. sv. dr. Milan S k tri j, s« bo nadaljevala v soboto dne 34. t. m. Ob 5. popoldne v dvorani st. 79 pravosodna palače.
— Izdaja potnih lisfov. Tz P>^ogra~ da favljajo: Vse trgovpk« in obrtne zbornice se obrnile na ministra ia trgovino \w industrijo, da hi se ukinila nsredba vojnega ministra, s kat«*ro so prepoveduje izdajanj* potnih liatov za i no Tem«tvo za ▼«« one \>»ebe, ki v tekočem ln prošlam letu niso vstopila v vojsko. 9 tem j* najbolj prizadet trgovki Fvst. ki mora radi sv)iih poslov potovati v lnos<*mstvo. Smatra se, da bo ▼ojnl minister storil vse, da se trgovcem olsjsa potovanje v inozemstva.
— Nov pravilnik za telefonski promet. Ministrstvo za poito in brzojav je izdalo nov pravilnik, ki bo veljal za vse telefonske proge in bo v kratkem uveljavljen. Takse ne bod»> povišane. Otvorile se boda javne govorilnice s navadnimi ali avtomatičnimi aparati. Laetniki govorilnic bodo imeli pravico pobirati določeno Uks©, Tz Javnih govorilnic bo mogoee ekspedirati tudi breojavke.
— Zdravstveno rta n le v L|nb1|anL Zdravstveno stanje v Ljubljani je bilo clssom tedonskegs zdravstvenega izkaza od 11. dv> 17. t m. sledeča: novorojenih 23, umrlih 42. Od teh 31 domačinov, 11 tujcev, v zavodih 20. Smrtni vsroki: življenskn elnbo»t 2, jetika 7. plfučnira S, ošrdcs 1, gri št 14, druge nalezljive bolezni 1. srčna hiba 8. rak 2, druri vzroki 12. smrtna poškodba 1. Prijavljeno nalezljive bolezni: da vira 2, griža 34. Na griži bolni v doma?! onkrbi 7, v bolnisi lo, tujeev 7, vojaka 5. Ošpice 1.
— Jngoslovcnska teozofska družba.
Na teoiolakem evetrrnem kenareeu. ki
septembra 1921.
se je vrli] letos v Parizu, so Dill prvič
zastopani Jugoslovani To jo zelo razveseljiv j-o-av, iz katerega jo sklepati, da je mej našim narodom zanimanje za teoz »fpko gibanje večje, kakor bi si upali pričakovati in da so v mladi naai kraljevini številni posamezniki, ki so l«avijo s teozofskimi študijami, a se med ff^boj no poznajo. Zato se jo seat.r.vil v Ljubljani odbor, ki ima nam^n omogočiti tem interesent^jm medeebojnl stik bi priorsviti ustanovitev Jugoslovanske teo^ofske diužbs«. Nameti to JTD bi bil isti. kakor je pri dragih vslikib rifin.dih: i>oriti se proti vedlVJ bolj na-raaeaioeezflii materijali7n:;i \n verskemu liidiferantizmu na eni in proti praznoverju in verskemu formaliamu na drugi strani. Povdarjala bi duhovno enotnost človefikega rodu in kazala, ur. ti pj. I nost ni samo lepa fraza, ampak naiaz-no dejstvo in kot tako podlaga, vsako prave etike in vsake prav* religije ter predmet osebnega izkustva. JTD kot nositoljica in pred^tariraljirs teoz<)fi-čne^a gi!>anja v nasi kraljevini bi družila vse me reano moža in z^na, kate rim Je na sreu duhovno vibujonjo in duhovna evohifija njlJi samih in našega naroda, brez ozira na nlihovo versko, filozofi^no ali politični nariranje. Pili ni p^goj za vsprejom je prizn.anjo enotnosti človeštva. Da postane to priananfs spoznanje, pripor i JTD i tudi] različnih filozofskih in verskih ^ipterxri>v, predvsem pa poglobi tov v lastno duievnost in vzbujenje vseli onih sedaj spečih duševnih sil. ki " -omogočijo vpogled v višje mo.
sveta in ravljenja. Tnt^r*e«nt^ poriv mo, da se v svrho informacij oIht jo pismemo na Pripravljalni  odbor JT!> Ljubljana, paftno leteče, Glavna pošta.
—Seirtjr&oViki glc«T-/u?'i od>»r v Ljubljani, FloriJaoaka ul. 27 L cadatr. V soboto, 24. sen t. in v nedeljo, 25. sep-tembra vselei ob pol 9. zvečer veselb-iera >Jesensko io]i">/- in burka >Ka-krsen gosporl, tak sluga«. Predprodaja vstopnir v šentjakobski naT>redra knjižnic' danes v soln>to ob pol 6. do pol 8. zvečer ter pol ure pred pre< ista v j pri blagajni.
— Iracaovanle. Gr. f7". Slrvko B a r 1 b. dipl. stale po?1ani?.t va v Wa,-shingtonu, je imenovan atašejem I-razre<la pri našem konzulatu v Gradcu.
— Hircen. Dne $5. t. m. se je poročila gdčna Pavla Stanieeva iz Bat pri Gorici t roso. TVr> Hladnik m, strotnim
— Kaj dela Prvo «r)'r£no društvo fugoslnvarisk'h vpokoisncev? Pijejo nam: Kot vpokojen poduradnlk državne železnice in kot Član društvi vprašam t?m potom v svojem in v i*nenu več članov: Kaj dela naše društvo? Ali spi spanje kralja Matiaža?! Ali ie znano predsedniku in gostilničaria, g. Jakobu Poletu v Kersnikovi ulici 5 ln vsemu na^eniTi odboru, da pride v najkraćem časa službena pragmatika pred parlament? člani zahtevamo, da se takoj storiio v to potre'mi koraki in napno vse sile. dn se bode tudi nss Že vpokojene državne vnokoitnee vpo-števalo v novi službeni pratmariki — ravno tako, kakor listi nave kolege, ki stopijo Jele v pokoj, ča se ie na kai storilo, na i se nas obvesti, kaj in kako! — Državni vnokojenee.
— Pomanjkanje stanovanj. (Dopis h Kranfn.) Kakor povsod drugod, je tudi v Kranju veliko pomanfkanie stanovanj, kateremu ne odnomore;o in ne bodo odpomogle se tako pametne stanovanlske nsredbe in 5e tako rigo-rozne izvedbe naredb. Fdina resnfčna odpomoč ie mogoča :e, ako se postavi notrebno število novih stanovaniskih hiž. kn.tcrih postavitev bi se moralo z
vsa odločnostjo pospeševati. Tudi občine v svojem lastnem delokrogu bi lahko veliko pripomogle, da bi se pospešile nove stavbe. Pot, kJ pelje do tega cHia. je p^knzH kranjski napredni obcrn*ki zastop, ki ie sklenil v svoji zadnji občinski seil, da bo parcelira! svo'e. sredi mesta nad Majdi^evem mlinom ležeče zemljišče na primerne stavbne parcele ter je odstopil, bodisi brezplačno, bodisi proti malenkostni kupnini on?m lntercsertom, ki se zavežejo, tekom enega leta postaviti na tako pridobljeni parceli stanovanjsko hiSo. Hiše se morajo postaviti po načrtu, ki ga odnbH občinsk? zsstop. Interesentov se ie oglasilo že precej. In upati ie. d* pridobi Kranj na ta način vkratkem najmanj 10 novih stanovanjskih" hiš. Kakor čiremo, sc Slovenska grrdbena družbi v Uubljanl. ki ie na zadniem velikem semnju postavila hišico, ki je zbudila občo pozornost, vrlo za nima za te stavbne prostore in namerava Se letos pričeti z zgradbo moderne vile in priproste stanovanjske hiše. Upati je, da se odpravi v do-glednem času v Kraniu stanovanjska mizerija. Kdor želi priti hitro ln ceno do krasnega stavbnega prostora, naj hiti. da ne zamudi ugodne prilike!
— Napisane ln naslikane stalne objave in reklame. Fo točki 13., člen 6. taksnega in pristojbin* skeca pravilnika % dne 20. juli i a 1921 (objavljenega v Uradnem li* stu z dne 30. avgusta) se moraio prijaviti vse napisane in naslikane stalne obiave ali reklame naikas* nejo do 15. oktobra 1921 najbližje* mu davčnemu uradu, odpadajoča letna taksa za leto 1021 pa se mora plačati naiktsneie do 1. novembra leta 1921. Vlomiti priisvo in plačati takso so dolini lastmki obiekta. na katerem je objava ali se vrši reklama. Opozarja se nadalje, da podle* iUlonaiodki 1 k tarifni nastavki
8 citiranega zakona tudi plakati in druge objave »zaradi matcriielnq koristi«, ki sc prilepljajo ali nritr* jujejo na okna, zidova, vrata itd., za vsak izvod taksi pet para, odnos* no 50 para. Ker je finančna uprava opazila, da se taksna dolžnost ne izpolnjuje, opozarja, da sj bo po« stopalo odslej v slučaju netaksira*
nja po zakonu.
— Teea; m lončarje ln pečarje. Urad za pospeševanja obrti otvori dne 1. novembra t. 1. mv lehniiki srednji £oli v Ljubljani 12tedenski tečaj za lon&arja in pečarje. Namen tega te^-aja ie, dati nbjatrom m po m u nikom priliko, d«i svojo praktično in teoretične znanje spopolnijo. Pouk l>o celodneven in bo doeefiranl naslednje predmete: modeliranje, risnnjo, tehnologijo, kemično preizkuievanja surovin, knji-a/i>voda tro, obrtno zakonot Ln ile-lavnieo. [ntereeenti, U so nameravale tega tečaji u^ele/lu, r.orajo prijaviti svojo odele£bo najkaeneje do br». oktobra t. 1. pri Uradu za posno^t^njo obrti, Ljubljana, Dunajska ee-t,- 22.
— Krompir ra mesto Ljubljana. Kf'T so vrzi dorir. krompirja na dom 70I0 počasi vslc'1 oirromnih naročil, se stranke opozarjajo, da pridof.) lahko v ponedeljek ln tor.*k dne 20. in 27. sap* if^n;»rn t 1. v-1 Ftranko z začetna črko A. B in C i«kat same kr( mnir v skla-(M.*čo, Poljanaka eeata It 15. Krompir dobo stranke na Poljanski cesti 6t. 15 brez posebnega nakazila in sicer množino, ki po jo prijavile. Kromrir as plača pri prevzemu. Stranke sn prosijo, naj kolikor mogoče sama pridejo prevz^mr.t krompir, da reabremene (hv-voz kromt>irja na dom. Kr^r^nir se bo rnidajnl od S. do 11. in od pol 2. d") ». ]>o poldne.
— Proti t.itvinam na zelemh-h. Ministrstvo za promet jo hcdalo nn.ro.l-be vsem železniškim r.o jatvim, naj odslej želer.ni^ko o^l jo pnzi na blago v vlakih kf>r so «e v sadnjem času vrsilA veliko tatvine.
— Drzna ta t v'na na Jurči-oovem trapa. O drzni tatvini na Jurčičevem trgu smo prejeli so sledeče točnejie p^-ror'ijo: Drzni tat je Obrabil opoldanski odmor to jo čn* od 1- do U.. da le vlomil v prodajalno čevljev V. Strniša na Jurčičevem trmi. Tat je nemoteno, m*. ienirano odnrl glavna vrata, čez katera ni bil potegnjen rolo, ■ ponarejonim klinčem in začel potom v trgovini napravi i a ti voljk savitek za čevlje. Ker jo bilo zeTo porno. jo tri stvnr opustil in vzel e^U^ B lepih finih mo<kih čov-lisv in dva para lenskih. Približna škoda znaša $.000 kron.
x= Llara eerlrev v ženevi jo imela tp dni konares. Udeležile so fo rra tndi vso pravoslavna in protestantsko ror* kre p<> rvoilh zastojmikih. Izvolil ae je pododbor, ki Ima izvrševal no pooblastilo kongresa^ V imenu srbske pravoslavne cerkve so je odeletil kongreea g. poel. dr. Voj. Janjir*. Paren s cerkvenimi vprn^Linri so le hnvil koncrres rudi s vprašanjem ruskih begnnnov, ki so v Jugoslaviji. Sir Dickent m in dr. Ja-nfić sta imela z dr. Kanaanom, predsednikom komisije ligo narodov in predsednikom Norve0je, posebno sefa zaradi ruskih be^uneav. 7anif' ^° 7i/-htevalo pri zvezi narodov materijalno pomoč*
t .. VJt £Ti feS S l? H &# iWf
— LfnbllansVi Pokol p>sivljs članstvo, naj pomaga pri d?lu na t"lovadi-iaa fbiv&em firkalliča)f Vsak. kdor se čuti floosobnegn. za t> delo. naj pride v nedeljo oh 0. na prostor, k;?r dobi pavw!ilo. Prosimo številne udeležbo. Kn dan dela in prostor l>o sopot vpo-raben za tclovadl>o. Zdravo!
— ^okot! II. si Je ustanovil glasbeni on>ek gel o preti nekoliko meseci, rspph, ki ga je bil ti o('s<?k dos-egU v tako kratkem času, Je presenot 11 v«< kogar, posebno ker se je v zrajo slahin okolitčlnah tak 5 krnsko raavi'al. Vsak dan smo ridali n»Tv prirartek, imeli nov materiin bili *mo, c>dkrito po-veilano. optimistični. Nismo se strašili ne truda, ne črtev. Žal, da snvi mo*-rali zaiti v dolgove, posebno, ker so izostali viri za kritje, na kater* smo računali. Pri vsej tej nezgod! pa nna
tlači lmdo zlo, drx nSmsnsO nikv?r prostora za vaj*. Vse to j* potr!o že marsikoga izmed naHh glasbenikov in bati se jo. da. na nastopi kriza, ki hi imela posebno za bodeče leto slabe posledice. Ta se to prepreči, Jo skbnnil odbor napraviti dn<> 9. oktohra veixk> rrire^litev v Lftihljani, ki bo im*»la hla-eri namen, dati novih m >Či ode^ku. — P. n. občinstro »e na to io »*chvj ono-zarja. Podrobnosti sle<le.
— Telovadno druitvo Sokol v ftt. Vida nad Ljubljano prir^h v nedelf) dne 2. oktobra 1921 svojo javno telovadbo % veliko veselico poveg r>roat> rov gostilne A. štruklja na Trati s sledečim spore^lom: Vsa bratska dniit-va ir TJubljano in okolico se zbirajo d.i najkasneje nol i*. u»-e nreil Mestnim domom, od koder odkorakajo točno ob pol 13. nri k godbo bratskega društva .sokola IT. skozi Lfabljano v Rt. Vid. Ob pol 14. uri sprel^m bra+skih društev pred gostilno pri Slepem Janezu v Zapužah in nato sprevod sko»i ftent Vid in nazaj di Zlberts na Trati, kjsr se vrši ob !.*>. javna telovarlha. Po ts-lovadM or^tn znb^ta z godbo, plo-som.  l>o«r«tim srečolorom, fcaljivj po-
Jto itd. Solidna in točna noslrežbs ooil-tw> preskrbljena, V slučaju slabega vremena, ldp*4e sprevod in javna telovadba ln se vr*i samo vrelina v vseh prostorih gostiln* pri Zibertu. K ohilni udeležbi vabi tem potom vsa bratska druitva in prijatelje Sokolstva
—i Zdraifil
215. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 25. septembra 1921.
5. stran.
nafnoueiSa poročila.
ZDRAVSTVENO STANJE KRALJA ALEKSANDRA. —d Versnilles, 23. septembra. Zdravstveno stanje kralja Aleksans dra se je precej izboljšalo. Kralj si* cer še ni zapustil sobe, pač pa ni več v postelji.
NARODNA SKUPŠČINA SE NE SESTANE. — BOLEZEN KRALJA ALEKSANDRA. — Beograd, 24. septembra. (Iz. virno.) Včerajšnja brzojavka iz Pariza o ponovni bolezni kralja Aleksandra je vzbudila v tukajšnjih političnih krogih globok vtis. Vsi so pričakovali, da se kralj Ale. ksander najpozneje dne 25. t m. povrne v Beoarad. Z ozirom na program nameravane izredne seje narodne skupščine, na kateri bi kralj prisegel na ustavo, je ta seja sedaj brezpredmetna. Zato srna* trajo politični krosi, da izredna seja skupščine ne bo sklicana in da se skupščina sestane šele 20. okto* bra na redno zasedanje. Med tem časom bo deloval zakonadajni od* bor in njegove sekcije.
SVEČAN SPREJEM ČE5KO, SLOVAŠKEGA PRAVOSLAV. NEGA VLADIKE V BEOGRADU.
i— Beograd, 24. septembra, (Iz* virno.) Včeraj ob 3.   popoldne je prišel iz Sreraskih Karlovcev češko* slovaški pravoslavni   vladika Go* ruzd Prohazka v spremstvu števil* nega   češkoslovakega svečenišrva. Na kolodvoru so sprejeli vladiko patrijarh Dimitrije s številno pra* voslavno   duhovščino, zastopniki ministrstva vere, zastopniki mestne občine beogradske in številno žen* stvo, kakor tudi meščanstvo. Vladiki Gorazdu je podala mala dekli* ea, oblečena v kosovsko devoiko, h^eb in sol. Po sprejemu na kolo* dvoru je bila veličastna procesija svečenišrva po glavnih   ulicah in Terazijah v saborno cerkev. Pred procesijo so nosili lepo belo zastavo v znamenje, da so se naši češkoslo« vaški bratje povrnili v naročje ma* tere cerkve, katero sta ustanovila Sv. Ciril in Metod. Beograd je če* ške brate nad vse iskreno sprejel. Po vseh ulicah so češkoslovaškemu vladiki prirejali   viharne ovacije, vzklikajoč: Sv. Savi, Janu Husu in bratoma Sv. Cirilu in Metodu. V saborni cerkvi je bila nato ob 5. ve*
černa molitev. Med procesiio je številno svečeništvo prepevalo sv. psalme in sv. pesmi.
Danes se vladika udeleži para-stosa po blagopokojnom kralju Pe* tru Osvoboditelju.
V nedeljo poseti patrijarh Dimitrije vladiko Gorazda. Izvršeno bo rokopoloženje,
SESTANEK BENES - SCHOBER.
— Dunaj, 24. septembra. (Izv.) Začetkom prihodnjega tedna se zopet sestaneta dr. Beneš in dr. Schober. Dunajska vlada sedaj raz« pravlja o dr. Bencševem predlogu glede Zapadne Ogrske. Krščansko socialna stranka je predlagala, da se o predlogu posvetujejo tudi po* samni parlamentarni klubi. Priča* kovati je, da bo odgovor avstrijske vlade zadovoljiv In da bo Avstrija pristala na mirno rešitev vprašanja Zapadne Ogrske.
MADŽARI MORAJO IZPRAZNITI BURŠKO V DESETIH DNEH.
—d Pariz, 23. septembra. V noti, ki so jo zavezniki izročili madžarskemu pooblaščencu Pra* sznovszkemu, se madžarski vladi dovoljuje desetdneven rok za iz* praznitev Zapadne Madžarske, za* čenši z dne, ko se nota izroči.
— Dunaj, 24. septembra. (Iz* virno.) Na konferenci med zveznim kancelarjem dr. Schobrom in češkoslovaškim ministrom dr. Be* nešem se je na podlagi časopisnih poročil govorilo o ostri noti Češko* slovaške madžarski vladi. Nota ima značaj ultimata. Pogajania za mir* no rešitev, ki so se vršila na mad* žarski predlog, so se vsied madžar* skih nesprejemliivih nazorov raz* bila. Dr. Beneš je na konferenci sporočil madžarski predlog, da Izprazni Madžarska Bursko pod po* gojem, da ji potem vrne Avstrija Sopronj z okolico. O tem predlogu bo sklepal danes avstrijski odsek za zunanje zadeve. Socialni demo* krati predlagajo glede Šopronja plebiscit.
ZOPETNA EKSPLOZIJA NA NEMŠKEM.
— Karlsruhe, 24. septembra, (zv.) V bližini mesta je eksplodira* la nova tovarna. Tovarna je popol* noma uničena. Mrtvih je več delav* cev.
Gospodarske uesfi.
Drnituei?s uestl.
— Kolo jugoslovenskih sester tura
izredno sej:> v ponedeljek, 26. t. m, ob 5. uri v risalnici Mladika. Udsležite se polnoštevllnol Predsedstvo.
— Prva vaja orkestralnega društva »Glasbeno Matice« se bo vršila v ponedeljek 26. t. m. 'sb 8. zvečer v dvorani Glasbeno Matice. Vabijo se vsi stnri in novi člani k polnostevilni in točni udeležbi.
Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matiee« ss vrši v soboto, dne 1. oktobra 1921 v pevski dvorani glasbene Matice< ob 8. zvečer. Dnevni red: 1.) Nagovor predsjednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo revizorjev. 5.) Novi poslovnik pevskega zb^ra. 6.) Volitev odbora. 7.) Slučajnosti. Občni zbor je veled Jubilejnega leta >Glasbane Matice« in njenega ibora ze 1 o važen; zato Je dolžnost vseh Članov in članic, da Be ta v največjem številu udeleže. Odbor.
— Društvo tobačnih trafikantov v LJnbljan obvešča svoj s člane, da je dovolilo obratno ravnateljstvo južne ffleznice prodajo tovornih listov proti 558 proviziji. Opozarjamo, da je najmanjša dobava 50 komadov, pač pa se mora izkazati vsak član z dobavno knjig j za kolek d. Obenem pa naprošamo p. n. trgovce in javnost, da si odslej naprei nabavljajo tovorne liste v svojih najbližnjih trafikah.
— »Oosposvetski Zvon« v Ljubljani se s poaehnim zadovoljstvom ponovno zahvaljujo za sprejete milodare v prid našim bratom Korošcem, Nabralo se jo na cvetlični dan dno 11. septembra t. 1. 9363 K, 15 L in 30 C. Na >Velikem sejmu« je doneela tehtnica po zaslugi g. tovarnarja Ivana Rebeka v Celiu "12.280 K 80 v. Vsi ti darovi 21.64S K 80 v se bodo nakazali natančno in točno svojemu namenu. Pri tej priliki se mora društvo >Gosposvetski Zvon« št posebno tudi zahvaliti požrtvovalnim in narodnim gospem in gospodičnam- Debeljakovi, Hudoverni-kovi. lopovi. PjČkarjevi, Komanovi, Konjarjev! in g. Konradu Likorzarju, kakor vsvm drugim, ki sb radevolje in j>rostovo!jn3 pobirali in nabirali darove in tako pripomogli, da se je nabrv la tako izdatna vsota, Bog živi dobro filovensk> sroe!
— Jufiros*'o venska Matica, podruž ni ca v Kranju, je imela povodom javne tombole in ume(nf.£kega večera dne 1Q. t. m. nr>ko 20.000 K. Odboru Je stalo ob strani toliko podpornikov in dobrotnikov, da ee mu ni mosroče zahvaliti vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potom nsjiskren^išo zalivalo vsem, ki so nam pomagali matcrijelno ali moralno. Posebej! na se gospom Danilovi. Koblar - Golievi in Lovšetovi iz Ljubljane, pevskemu zboru >Narodno Čitalnice« in Kolu jugoslovenskih se-
-v ^nrn xav ~oMfaaaata \jtidolft*
vanje na umetniškem večeru; gasilnemu društvu za izdatno pomoč pri tomboli, industrijalcu g. Vinku Majdiču za velikodušno prepustitev avtomobila, gg. Fr. Hainriherju, Fr. Kuraltu, tvrdki Tersan in Gorjanee za darovani les, tiskarni »Sava« in Tiskovnemu društvu za brezplačen natis plakatov in sporedov, izobraževalnemu drufctvu >Kranj< za prepustitev dvorane, gosp. Cirilu Moharju za nesebično podporo pri večerni prireditvi-, vsem prodajalcem tablic ter nabiralcem in darovalcem dobitkov, pri čemur omenjamo zlasti Tržičane in med njimi posebno dr. Karla barona Borni, predilnico in tvrdki Mallv ter Moline.
— > Dijaški koledar«. > Ju gosi.v venska Matica« je izdala za 1. 1921/22 zelo ličen >Dijaški koledar«, ki bi se po svoji vsebini pravzaprav moral Imenovati a.lmanah. V vsakem oziru bo za to »Dijaški koledar« ustrezal dijakom in za to pričakujemo, da si ga nabavi vsak. Končno ie >Di?a«ki koledar« v korist >Juposlov. Matice«, nase največje narodna obrambe institucije in tudi zareEranVli ga naj kupi di-jnetvo. Apeliramo pa tudi na g. profesorje, da 'onozore dijake na kolrje. >Diiaeki koledar« ee naroča pri >Ju-eoslovenskl Matici«, Ljnblfana, Pred škofijo, in velja 20 kron. Kdor narodi 10 izvodov, dobi 10% popusta. Kupujte »Dijaški koledar« »Jugoslovanska Matice«.
o
sko cenlSno komisijo
— Gremij trgovcev LJubljana (okolica') priporoča za volitev v davčno komisijo za osebno dohodnino dne 25. tm. naslednje člane:
Člani:
1. ) Fran Zibal, trgovec in posestnik, Rudnik.
2. ) Josip Sporu, trgoveo in posestnik, Mala vas.
8.) Rudolf Ruttnet, trgovec in posestnik, Vrhnika.
4. ) Alojzij Javornik, mesar in gostilničar, posestnik, Laniie.
5. ) Fran S v i g e 1 j, industrijalec, Breg.
G.) Fran S a j o v i a, trgovec in posestnik, Medvode.
Namestniki :
1. ) Leopold Hude, trgovec in gostilničar. Grosuplje.
2. ) Anton Novak, trgovec in gostilničar. Stopanja vas.
3. ) Martin Šetinc, trgoveo in posestnik, Vrhnika.
4. ) Fran S u S 11 r š i č, trgovec ln gostilničar. Znpuže.
50 Fran Muha, trgovec in posestnik, Horjul.
6. ) Dragotin Novak, komnoseškl mojster, Podgora pri Št Vidu.
safcgghrifct
nas lesni eksport.
n.
To padanje cen Je prišlo sicer Italijanskemu konzumentu v dobro. Italijanskega producenta pa je porinilo v težak položaj. Italija je pridobila z mrvimi provincami toliko gozda, da krije sama doma skoro eno četrtino svoje letne potrebe na lesu. Ta industrija se je v zadnjih dveb letih v Italiji lepo razvila. Toda inozemska konkurenca z dokaj slabšo valuto in s tem cenejšo produkcijo ji je skoro onemogočila nadaljno eksistenco. Italijanski podjetniki so plačevali ponekod okrogel les na žari dražje, kakor prodaja Avstrija danes izdelano blago franko transito Trbiž in Bren-ner. Italijanski podjetniki, ki imajo vsied tega naglega padca ogromne Izgube in so deloma tudi že ustavili obrate, so na svoji glavni skupščini koncem avgusta t. L v Trientu sklenili energično resolucijo, ki jo objavlja milanski »II Sole« z dne 2. septembra in s katero zahtevajo takojšnjo uvedbo importne carine za les vseh provenijenc. Tudi so se vršile o tem važnem vprašanju že številne konference ifiteresiranib krogov pri raznih trgovskih zbornicah. Čeravno pa ni prišlo do sporazuma med konzumenti, intporterji in producenti, vendar nI I izključeno, da Italija uvedo — vsaj ! začasen — In občutno carino na uvoz lesa, kakor je pred kratkim uvedla občutno carino na železo v zaščito lastne železne industrije. Zelo vero-j letno je, da bi Italija obremenila vsaj : avstrijske produkte z visoko Importno J carino v trenotku. ko bi Avstrija do-j volila svojim producentom povsem I prost Izvoz lesa, ker bi avstrijski pro-I ducenti. ki dobivajo danes za 1 liro 18 n. avstr. kron na ta način dosegli 00 n. avstr. kron in bili v stanu cene v lirah toliko znižati, da bi ubili italijansko produkcijo.
Drug važen moment,   ki je odlo-| čileu za naš lesni eksport v Italijo, je veliko pomanjkanje denarja v italijan-j skem   gospodarstvu.   Da restringira množine papirnatega denaria in dvig-I ne s tem njegovo vrednost, je potegnila Italija že pred   meseci iz prometa eno mlljardo lir. 5 to energično operacijo je vstvarila Italija položaj, ki je prisilil denarne zavode,   da so brezobzirno in najstrožje omejili in znižali kredite in onemogočili nadaljni obstoj in razvoj    bujno   razcvelega verižni-štva. Sledili so polomi in zagrmcii fa-limenti,   ki so zadeli   tudi stara podjetja. Toda ta velika poteza je očistila ozračje, obenem pa tudi ustvarila popolnoma novi plačilni sistem. Na mesto prejšnjih   akreditivov in kontant-nih   plačil je stopilo kreditiranje. To se je v zadnjem polletu tako in na take termine   razvilo,   da se eksporter nehote vpraša,   če se mu v resnici še izplača kupčija s takimi plačilnimi no-goji. Kreditiran'e je postalo nov konkurenčni faktor! Večkrat se sii?i takozvane trgovce, ki pravijo, da se takih in enakih zahtev kupca sploh ne sme upoštevati. Lep princip in zelo prijetno stališče!   Toda   potem   oi bilo še boljše, da se sploh neha delati. Kajti neizogibna faktorja v naši kalkulaciji morata biti Cchoslovaška in Avstriia. ki pa imata sami   ogromne množine lesa že pripravljene in prav   radi od-pehavata   ne samo na cenah, ampak tudi na plačilnih kondiciiah, le da napravita kupčijo in realizirata ealoge.
Prvič, odkar obstoja, prihaia in pride slovenska lesna industrija sedaj v položaf, da samostojno izvede odločilen boj z inozemsko konkurenco. Konkurenca, — s katero je delala in nastopala pred vojno paralel;.o v okvirjn ene politične in državne enote z istimi trgovsko-polltičnimi pogoii, — jej dnndanes stoii nasproti kot živahna tekmovavka. ki vporablja vse finese svoje trgovske polit;ke in vse* svojo tehnično in komerciielno moč, da si izvaiuje prednost. Baš zatega-deb' je ravno sedai treba, da Dokaže vsak posameznik, kaj da zna. Scdai ie nastopila nujna potreba, da vodilo ta težak in novodobni boj možie širokega obzorja in zelo mirnih živcev, možje, katerim ni — kakor vojnim »dobrotnikom* — trzpvina le kupovanje in prodaianje. ampak noiitika in znanost, ki nudi vsaki dan nove kombinacije, ki na zahteva tudi vsaki dan novih odločitev in nenadnih ukrepov, ki bazirajo na dobri teoretični in praktični izobrazbi in dolgoletnih komer-cijelnih izkušnjah.
S temi našimi razmotrivanii prihajamo do zaključka, da manjkalo sedaj vsi predpogoji za ugoden eksport lesa v Italijo. In z ozirom na splošno situacijo v Italiji ni baŠ upanla. da bi se položaj bistveno izbolišal pred spomladjo. Akoravno povpraševanje do lesu ene aH druge vrste od Časa do časa nekobko oživi, vendar ne smemo takih in enakih pojavov smatrati Že za — če tudi splošno zaželjeno — izboljšanje splošne situacije. Izboljšati se utegne situacija le za bukovino. Če se v Siciliji obnese letina Domaranč in citron prav dobro in boeato ter če bosanske žage ln produkciie, kl imajo surovine še deloma iz Dredvoinih pogodb po nizkih cenah na razoolago, ne vržejo do tedaj preveč svojega blaga na ondotnl trg.
Kar se pa tiče uvozne carine za les v Italiii, naj skrbi naša vlada, da nanravi pravočasne in ootrebne korake.
Na vsak način   mora naša vlada I nastopati    s    protlodredbsmi,   kl   ne i smejo biti nič manj občutne za eksport ItaJiufc   u liiCT^slaviiu    kako/*   hi hUa^l
uvozna carina na In za nw tkseort v Italijo.
Potreba pa je tudi. da se konečno ukine izvozna carina za les, °olej: tega se mora podpreti lesno Industrijo s prevdarno tarifno politiko (Jadranski tarif!), in ji dovoliti za eksport špeci-jelne železniške tarife. V to svrlio ustvari naj se končno pri ministrstvu saobračaja nujno potrebni oddelek za tarifno politiko, ker brez tega instrumenta si ne moremo misliti modernega konkurenčnega boja z inozemsko lesno industrijo.
Toliko o lesnem eksportu v Italijo. Naš drugi glavni odjemalec Grška ni zadnje mesece skoro nič kupovala. Po velikem padcu drahme ob izbruhu gr-ko-turške vojne je kupčija ondi skoro popolnoma stagnirala. Grki so dobri trgovci in kupijo le tedM Če ima n;ih denar visoko kupno vrednost. Zadnje tedne, ko si je drahma pod uthom dobrih vesti z mnloazij-skega i)oj;^a nekoliko opomogla, se je opažalo malotno zboljšanje. Potreba lesa je prav sedaj na Grškem velika, toda večja kupčija se razviie Šele tedaj, ko se drahma zopet pospue na višino dobre valute. Vendar nam zadnja poročila z boiišča v tej smeri ne prinašajo dobrih nad.
Po teli naših prevdarkih pridemo do zanesljivega zaključka, da je situacija našega lednega eksporta sedaj skrajno neugodna. Mars:kdo, ki ne pozna rrzmer bi dejaT da si moramo pač poi«kat! Bovfh tr/.:$6 In novih odjemalcev. Takoj mu moramo odgovoriti, da smo Malo Azijo in Severno Afriko, ki sta bili svo;e čase najboljši tržišči tudi že izgubili in sicer v prvi vrsti vsied tega, ker je naša lesna industrija tehnično zaostala in ni nudila tega, kar sta z ozirom na dobroto fa-brikstov nudili Bosna in Romunija. O tem drugič! X.
l.fs&ifansfci frg.
Preskrba z goveiim mesem ie ngodno urejena s tem. da si revnejši sloji nabavijo na ljudski stojnici, na stojnici centralne vnovčevalnice in stojnici Marčan-Tonl. vse tri na Vodnikovem trgu, dobro goveje meso po 20 do 24 K kg. Nakup na teh stojnicah je Intenziven. Telečje meso 22 do 24 K kg. Slanine na trgu silno primanjkuje, ker ;e eksportna cena prašičem tako visoka, da je za naš trg nedosežna. Maksimalna cena slanini 58 K trebušna. 64 K riba in sal. Na trg prihajajo le manjše količine slabega domačega špeha. Za mesto Ljubljana bo nabavil mestni magistrat v najkraišem Času zadostne količine zaiamčeno čiste svinjske masti po ugodni ceni, in mast v manjših množinah razprodajaL
Glede mesnih izdelkov se Ljubljana v kratkem osamosvoii. Vrhniška tovarna konserv prenese svoj paviljon iz ljubljanskega sejma na Vodnikov trg ter se je zavezala na tem paviljonu preskrbovati Ljubljano z najboljšimi mesnimi izdelki, kot šunkami, prekaje-nim mesom, klobasami, jeternimi in mesnimi konservami itd. po znižanih cenah. Tovarna namerava izdelovati tako množino tega blaga po češkem vzorcu s češkim personalom, da bo zadostovalo za vso Kranjsko. Če bo bT?go naibolj^e kakovosti, se bomo s tem podjetjem in s pod^etiem centralne vnovčevalnice, ki se nahaja v razvoju, oprostili tujih firm ter se bo ustvarila zdrava konkurenca. Paviljon vrhniške tovarne bo cel dan odprt.
Glede krompirja za Ljubljano ie akcija v polnem teku in smemo upati, da spravimo do konca oktobra zadostne množ;ne krompirja v Ljubljano ter si mestni magistrat nabavi tudi lahko nekaj zaloge za zimo za revnejše sloje. Primanjkire pa mestnemu magistrata primernega velikega skladišča za shranjevanje Čez zimo. Ponudbe takih skladišč bi bile jako dobrodošle.
Dela za mestno mlekarno so sedaj dovršena in prične mlekarna poslovati pričetkom meseca oktobra. O podrobnostih bo občinstvo v posebni notici obveščeno.
— Pariz,   21. septembra. Dunai
I. 25, Berlin 13, Milan 58.125, New York 14.035. Zurich 242.50.
— Trst,   23. septembra. Zagreb
II. 40, Berlin 22.50. Pariz 172.50. London 00.50. Z:irich 417.
— Zurich, 23. septembra. Zagreb 2.60, Dunaj 0.5249. Praga 6.799. Milan 239.51, Pariz 412.51, London 216.79.
— Praga, 23. septembra. Zagreb 40.50. Dunai 4.S75, Milan 362. Pariz 623, London 330, Zurich 1525.
— d Zagreb, 23. septembra. Devize: Berlin 201—205, Italija izplačilo 880—885, ček 860—S65. London 790 do 800, Ne\v York 209—211. Pariz 1500 do 1545, Praga 250—255. Dunai 12.30 do 12.70. Budimpešta 28.50—29.50. Bukarešta 202—20S. Valute: Dolarji 205 do 208, avstrijske krone 14.50—15.50, carski rublji 16—l?, napoleondori 610 do 6.30, nemške marke 198—204. italijanske lire 870—«80.
— d Beograd, 23. septembra. Valute: Ameriški dolarji 52.325. bolgarski levi 37.50. romunski lo;i 52.375, nemške marke 50.75, Češkoslovaške krone 52.62. avstriiske krone 3.60. Devize: Pariz 375, London 199.25. New York 52.10. Dunai 3.19, Praga 53.40. Rim-Milan 244.575. Berlin 50.275.
— d Curih. 23. septembra. Devize: Berlin 5.37. Ncw York 579, London 21.68. Pariz 41.30, Milan 24, Pracra 6.80. Zagreb 2.60, Budimpešta 0.77. Bukarešta 5.30, Dunaj 0.52. avstrijske ki-ocu; 0-37-
— d Dunaj. 23. septembra. Devi ze: Zagreb 873—877, London 6855 d< t>875, Mi'an 7560—7580, Ncw Yorj 1825—1829, Pariz 13.055—13.O95. Pra, ga 2117—2123. Curih 31.475—31.525 Valute: Dolarji 1S05—1809, angleSk funti 683«) r. -50. ital, lire 7515— 75. o dinarji tisočaki 3480—3500, sto b 3470—.3490. Ccikjslovaiko krone 21K do 2113.
—g Nove rr.fnifno goCiee. OjpfSvt državnih monopolov jo dala izdelal, novo emisijo stenic ih golio, ki boti« veljalo za VSO drži vo.
—g Razpuščrni agrarni odbori * Sloveniji. M in i strs.tr o zr. agrarno re fora*) je rejsresilo -1 Itn . rso »9 rcnio odbore, ki so in:eli poala s pa* relacijo veleposeetov v Sloveniji,
— g Poročilo o ftaurjo (eoenelBe »*ti ve. Stanje setve in vpliv \-•>* mo tv poljsko kulturo je v prvi polovici nar seea septembra tola: VrVtaa jo uuoiai z mabmi padavinami Lepo vresaa 4 ro vplha na dozorevanja koruz0, *ut ja in grozdja, pridelek koruzo večino
rn«\ zaradi sus* n* \») ng ' Toba# je dobor, ker jo bilo vreme za. dozore vanje povoljno. Repa in ili 1 t^.
pa bosta dali dober | r! !*?1 -V V rl ta uradih in sadniaki\ so vr.^i trgatev Trgatev bo (^obra in pridelek l*o irTrit no kakovosti.
—« Avstrijski kreditni zavod %\ trg-ovino in ob^t na Dnnajo p svojo del.iisko glavnlro od n. n. K 40t milijonov n;. n a. K 800 milijonov po> tom emiKijo 825.000 novih (bdnic \\ nom. n. a. iv 320 \'<>v© delnloe partiei T^irajo na doblekn za drugo polovloi poslovnega leta Y:>2\. Bedanjin delni carjem se na po^la^i grij) Opeljako pr«* vico ponujajo nove delnice, tak) rl| odp*de na. dve fttiri delnlei ena n.^v? proti plačilu n. a. K 1..^'"'— r.a v*aJJ komad plua 4% od tega zneska za. af od 1. julija 1821 do dne vplačila. Op. eijsko pravioo do n^vih d^lnie jo uvo^ Ijaviti od dna 19. septembra do vitno ga 1. oktobra t. !. Za Slovenije §4 vršila eulvpkrirvciJs. pri Kr* na fa3 vodu za trgovino in inđoatrljD v j ;m,> liani, Preeomova ulira 50, katera ^ rado volio na razpolago s vsemi z.?! d« vanimi pofl -
— g Zadružni kongres v LJubllcnl 30. septembra se vrli v Ljubljani koiu gres glavnega zadružnega savezi kraljevine SHS, Kongresa se tideieilir zadružniki i 1 vseh delov države.
— g Za spol Splita z zaledjem Iz Beograda p Fo, da le neke vensko gradbeno društvo v Marinom skupno z delniško družbo Mandcls-bank v Curilui prosilo vlado ta d ljenje, da more proučavati Seleznišld spoj Splita s progo Sara)evo-Metko-< vič. Važnost Splita za vso drža^-o spoznavajo počasi tudi krog-', ki so bili da sedaj v tem važnem vprašanju rezervirani.
— g Parlrnlca v BtogradO. Beogradski industrljec Papo rx^ zgradi! v Beogradu veliko papirnica ki bo najmodernejša svoje vrsta na Balkanu. Papirnica ho obsegala 41MJ0 kubičnik metrov, bo imela 3>0 oken, lasten vodovod, glavni stroj pa bo imel 1000 konjskib sil
—g Davek rm poslovni promet je nanovo urejen po uredbi z dne 17. junija t. 1., Uradni list broj 113 ter pn pravilniku z** izvrševanje uredbe o davku na poslovni promet v isti StevU-i ki Uradnega lista. Nova določila se bistveno razlikujejo od starih, dosedanjih in stopajo v veljavo dno L oktobra t. 1.
— i! Predsednik M*8aryli o rirerposeincrti v Češkoslovaški. Praga, 21. septembra. V svojem odgovoru na pozdravno brzojavko delavcev v Brnu je odgovoril pred« sečnik Maaarvk, dn je v Češkoslo« vaški mnc£o mani nezaposlenih; kakor jih ie v drugih državah, po* sebno v Franciji, Angliji in Ameriki. Domača tckstiTn*. industrija je dobila mno^jo naročil. ČcSkoslo* vaška bi mo^la naročila izvršiti tekom cele vrste let, to pa bi mogla doseči le, ako bi se povišala pro* dukcija in delo. Delavska zveza svojega cilja ne bo dosegla s silo, temveč mora z vsemi svojimi sila* mi braniti moč republike, kar je garancija za usneh pribodnie evolu* cije. Predsednik želi miru. Ta želja bo direktiva za češko&lovaiko poli* tiko v bodočnosti.
— g Uvoz y Boigiiisto. Bolgarska vlada je uOeljala za uvoi \t mo-zemstva svojo lastno tari'o. ki bo v veljavi, dokler se ne sklenejo posebna trgovske pogodb3. Is+jčasno je ukinila Bolgarska v^e tarifne olajšavo za uvoz iz Švice, Hnlnnske. £; arske, Švedske. Danske, Madžarske in Avstrije. B^ago iz rrb driav se zaoarini po maksimalni tarifi.
Dar K a
Upravi na.^eca lista ao ortdali: g. Ivan Jnkopir, knjigovez v Ljubljani, povod )in dobiika efektne loterija Sokola v Novem mejtu za: Stavbni sklad Sokola I. 2000 K, stavbni eklad sokola IT. 1000 K. Zgradbo obrtne^* doma 500 K. >Domovin>< 500 K, Ciril-Metodovo družbo 000 K;
za Ciril - Metodovo drulbo: g. Ivan Svetina- stavbenik, f>0 K, jiogto venca na krsto ptik* Fani Hartman, p. d. >Fi-govc«, in g. dr. Stanko Stjovlč, odvetniški kaiid., Celje. 100 K, v p vroča! »po-min z goeploa ueitelji-o .Tulijo MlaC'O-vo. — Skupaj G50 K.
Z.\ JngoeljT. Matieo: g. T. SHovin, -bral SO K. ter g. Jakopič 500 K, iz istega povoda, kakor zgoraj. — Sktt« i> ai 5S0 K. — Srčna hvalal . ______
6 stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne 25. septembra I9!ii.
štev. 215
Izpred sodišča,
■— »Liberalno denunclantstvo ored Sodiščem«. Pod tem naslovom ie pri-DbčU včerajšnji »Slovenec« bombastično poročilo o razpravi, ki se ie vršila v Četrtek. 22. t. m. pred sodiščem v Vel. Laščah. Tožen ie namreč ribniški dekan Skubic ker je obdolžil gre. Ivana Arkota in Franca Krizmana iz Ribnice, češ da sta $ca med vojno denuncirala radi neke pridige glede zvonov. Dekan Skubic bi po vsej sili rad igral vlogo mučenika za jugoslovensko idejo, dasi je znano, da je bil najintimnejši prijatelj in pristaš izdajalca dr. Šu-šteršiča in je ž niim med prvimi pre-jadral v tabor »Resnice«. Da prikrije svoje avstrijakantsrvo, je obdolžil sedaj ribniške naprednjake, da so ga oni iz avstrijakantskega miši i en j a ovadili kot srbofila. Vse domnevno preganjanje med vojno pa je zrastlo v njegovi lastni glavi. Iz izjave g. Slavka Plem-lja. mest. trž. nadzornika, ki je izšla v »Jutru«, je pač jasno razvidno, da proti Skubicu sploh ni bila vložena nobena ovadba in da se proti njemu sploh ni vršila nobena preiskava. G. Plemlja, ki je bil član preiskovalne komisije, moramo smatrati pač kot glavno pričo tega procesa. Izpovedbo orožnika Teršarja je »Slovenec« previdno zamolčal. Imenovana priča pravi namreč, da so se nekoč pač neke osebe pri njem pritožile zaradi pridige dekana Skubic a, ker je dejal, da »so tudi Sokoli krivi vojne, ker so se hodili bra-tit s Srbi v Beograd«. Podučil pa jih je, naj gredo tožit na sodišče, češ da bi v avstrijskih Časih pač težko oblast proti dekanu Skubicu radi take pridige nastopila. G. Plemelj je iz lastne inicijative objavil svojo izjavo, ker je takoj Čutil, kako krivica se dela gospodoma Arku in Krizmanu. Značilno je tudi dejstvo, da sta ga tako dekan Skubic, kakor ga. Smodeieva prišla pregovarjat v Ljubliano. da naj priča v tem smislu, kakor ga. Smodeieva, kar pa je ta z ogorčenjem odklonil!
MnrHiorsRa porota.
Od častnika do roparja.
Gjorgje Porhovič-Vasiljevič 18 let star, sin bogatega tovarnarja iz Rostova ob Donu je prišel 1. 1917 Iz Častniške šole v Kijevu kot častnik, vstopil je v proti-boliševiško armado generala Kornilova, pozneje v Penikinovo In končno v Vran-glovo armado ter gotovo ni slutil, da bo kdaj sedel kot ropar pred mariborsko poroto.
Zašel pa je na to klop po tejle poti: Po razsulu Vranglove armade je zbežal v Turčijo, od tam v Beograd, kjer se je vdi-njal kot pomočnik šoferja. Ko je bilo več ruskih oficirjev radi boljševiških zvez izgnanih   iz Beograda,   je   bilo konec tudi
njegovemu Šoferstvu pri ruskem Rdečem križu. S svojim tovarišem Cjelikovim je sklenil odpotovati preko Maribora v Ukrajino. DospevŠi na mariborski kolodvor koncem marca, ju tam nagovori neki Blagovič, ki se je izdal tudi za ruskega kapetana. Čim je zvedel za njun obupui položaj, jima je nasvetoval, da vsi trije izvršijo rop na menjalnico, nahajajočo se na peronu glavnega kolodvora, češ da store obenem dobro delo, ker da je šel menjalnice Žid, torej boljševik. Izdelal jima Je podroben načrt in žreb je določil vlogo vsakemu posebej. Dne 31. marca po 19. uri so izvršili načrt Blagovic je šel v menjalnico, kjer se je tedaj navadno nahajala tudi finančna straža, ki pa je bi'a tisti Čas odsotna pri avstrijskem vlaku, ravnotako državna policija, ki ima svojo stražnico poleg menjalnice. Med tem ko je Blagovič zaposlil uradnika Henrika Scheidbacha, ki je ob tem času ravno zaključeval blagajno in sortiral denar, sta naglo vstopila Cjelikov in Porhovič kar v menjalnico, nastavila prestrašenemu Scheidbachu revolver, grozeč mu naj bo tiho. V tem je Blagovič zunaj vgasnil luč ter zaprl vnanja vrata. Ona dva notri na se pridno lotila dela. Zvezala sta Scheidbacha, Cjelikov ga Je stražil, Porhovič je najpreje njega osebno oropal, nato pa še nagrabil že pripravljeni denar ter vzel še malo železno blagajno, izročivši vse zunaj pri okencu stoječemu Blagoviču. Ko so bili gotovi, so Scheidbacha še zvezali na nogah ter mu s časopisom zamašili usta in ga pusteč ležati naglo pobegnili, ue da bi jih bil kdo opazil, še tisto noč so bili po pešpoti že ob meji, tam so razbili blagajno, vzeli denar, drugo pa s kaseto vred zakopali, nato odšli čez mejo do Ormoža, kjer so na postaji v čakalnici čakali na jutranji vlak. Oropani denar raznih valut v znesku 26&516 K so si raz-deili. Po načrtu so vzeli vse seboj iz menjalnice, da bi jih niti policijski pes ne izvohal. Le eno veliko nerodnost so pri tem napravili: Porhovič je namreč obdržal pri sebi tudi zasebno listnico Scheid-bachovo v kateri se je nahajala Scheid-bachova legitin: ..-iia kot član organizacije JSDS. Zjutraj jih kontrolira orožnik po potnih listih. Ker niso imeli avstr. visuma, jih je zaustavil. Med tem ko se je orožnik pečal najprej z Porhovičern, sta onadva pobegnila. Pri viziiaciji najdeni denar tujih valut in pa vest v nemških listih o drznem ropu v Mariboru je dalo povod za aretacijo. In dobili so res saj enega pravili ti če v.
Med tem je mariborska policija osumila oropanega Scheidbacha samega, češ, da je rop fmgiran. Nič ni pomagalo njegovo zatrjevanje, da je nedolžen, njegovega gospodarja Gnusa niti niso hoteli zaslišati, ScI'eidbach je moral sedeti v preiskovalnem zaporu 8 dni in bi bil lahko sedel še do te porote, da ni imel Porhovič v Ormožu tako — smolo.
Mladi mož prizna skesano svoje der-janjc.    Njegov    zagovornik    dr. Kimovec
predlaga dodatno vprašanje na ravnanje pod tujim vplivom in skrajno bedo. Predlog je senat odklonil. Porotniki so potrdili vprašanje na rop. In tako Je mladi Porhovič pred mariborsko poroto sprejel re-signiran svojo petletno ječo kot izreden ropar,
Roparska specJaJHeta.
Pod tako nenavadnimi okolnostml se morda še ni izvršil noben rop, vsaj ne pri nas, kakor se je oni pri Jakobu Kdcu, posestniku v Paradižu v Halozah, na večer 6. februarja 1920. Sloveči vlomilec Som-mer, bivši narednik v vojaški bolnic i v Ptuju, je nekoč pravil svojemu znancu Lebnu, da je njegov sosed, Jakob Kelc iz Paradiža žigosal mnogo bankovcev. Le-ben se je za to nenavadno zanimal; hotel je zvedeti vse podrobnosti g'ede lege hiše itd. To zanimanje je zanesel v svojo go-stiln'ško družbo, kjer se je sklenilo, da mora Sommer pokazati pot do Kelca Toda Snmmer, čeprav sam na zelo krivih potih, se je temu načrtu izognil. Zato se ga je tem krčeviteje oprijel človek, o katerem bi se bilo kaj takega najmanj pričakovalo, saj je slovel kot sin premožnega kmeta v Bukovcih tostran Drave. To je bil France Solina. Med drugim je poskusil za svoj naklep pridobiti Petra Plohla, kateremu ie obljubil 20.000 K. Ploh!, čeprav ravno takrat v stiskah, Je ponudbo odklonil. Solina se Je prav takrat tudi ženil kar ga tudi ni oviralo, da ni dalje snoval naklep. Pridobil je zanj tedaj na dopustu se nahajajočega vojaka Franceta Janžekoviča, tudi posestnlkovega sina v Stojncih ter Jožeia Krištofiča, ki Je imel doma nevarno bolno ženo. Janžekovlč si je za 11 posel celo podaljšal svoj dopust. Ko so dogovoriti ves načrt v podrobnostih, so ga na večer 6. februarja pr. 1. tudi izpeljali Kelčevi so pravkar odvečer-jali, ko je vstopil prvi z robcem našemljen v hišo. Kelčevi so mislili, da prihaja sosed v maškare In je žena še veselo dejala: *No nocoj bomo pa še plesali.c A takoj nato stoni drugi našemljenec z revolverjem v v». Stari Kelc ob mizi stoječ je imel ravno u^uar pripravljen za Izp! tčilo dninarjev: 50 K bankovec ln listnici'. \ idel je hkrati dva napeta revolverja pro.i sebi, bankovec mu je že izginil, za listnico pa se je vnel kratke boj. Kelc, za-pazi\ si v veži Še tretjega roparja s kara-binko nanj obrnjeno, je. mislil, da Je že po njem; prosil je samo še, naj puste družini Živi*« • j 5 Roparji niso nič govorili, nego so kazali samo s prstom na omaro, kjer so vedeli, da se nahaja denar. Kelc jim ga Je sam dal, češ, tu imate ta papir, če vas bo zveličat Bilo Je 7000 K. Roparji, ki so seveda pričakovali veliko več, so nato sami iskali naprej, a brezvspcšno. Med iskanjem se enemu ob karbidov! svetilki vname robec na obrazu; zato Izpusti svetilko in nastala je tema, ki je oba roparja pognala v beg, da sta prevrnila tovariša, stra/.eeega pri vratih. Po potu so se skre-
gali za plen, s katerim Itak niso bili zadovoljni; onega, ki Je stal na straži — to je bil Janžekovič, je Solina odpravil samo s 110 K.
Tostran Drave v domačiji roparjev nI nihče slutil, kaj se je zgodilo. Bilo je tedaj toliko sličnih zločinov v tem okraju, da se o tem ropu v samotni hiši več ur oddaljenega kraja tostran ni dosti govorilo. Osumili so pač Stumbergerja Iz Med-ribnika in sicer zaradi popolnoma slične-ga robca, kakoršnega je imel eden roparjev kot masko na obrazu. Stumberger je sedel zato po nedolžnem več mesecev v zaporu. Letos šele je oni Plohi, katerega je Solina prvega nagovarjal, slučajno zvedel za ta rop in je vso zadevo izdal. Solina se je delal strašno ogorčenega, dal je po odvetniku Plohlu pisati poziv, naj vse prekliče kot laž, na kar dobi 2000 K nagrade. Spravil je še več prič v nesrečo, ki naj bi pričale njegov alibi za tisti večer itd. V preiskovalnem zaporu Ji azvll celo korespondenco, da bi odvalil od sebe vlogo glavnega junaka-voditelja Pri glavni razpravi se je vedel drzno, samozavestno, češ vsega je kriv Kristofič, a ta trd* isto o Solinu; le Janžekovič se kaže precej odkritega. Oropani Kelc je slikal ves prizor in zagotavljal, kakšne zle posledice je rodil ta obisk na zdravju njegove žene in otroka, ki od prevelikega strahu Še drugo jutro ni mogel zganiti s trepalnicami očes. Zahteva odškodnino v -kup 28.000 K. Po krivdoreku porodi v na glavna vprašanja na rop so bili < bs jeni: So ina na 10 let, Janžekovič na 3 leta. Kristofič na 8 let težke Ječe, ter vsi v plačilo oropanega denarja 7500 K ter stroške.
Ta nenavadni slučaj je privabil vse polno ljudi iz Haloz in okolice. Solina in Janžekovič sta še po obsodbi grozila tistim, ki so za nju neugodno priČalL
Raznoterosti.
• Prva Napoleonova ljubezen. Ko
Je bil Napoleon še mlad poročnik, je v Valenci zahajal k neki gospej Colom-bier, ki je imela hčerko Karolino, v katero se je zaljubil. V posesti mesta Valence se nahaja slika te prve ljubezni mladega Korzičana. V žalostnih dneh na otoku Sv. Helene je razmišljal Napoleon o svoji mladosti in pripovedoval svojim zaupnikom spomine iz svoje mladosti. Med drugim :e pravil, da je njegova in Karoline sreča obstojala v tem, da sta skupaj zobala češnje. Toda usoda ju je kmalu ločila. Karolina se je poročila z nekim Napoleonovim tovarišem in ko jo je Napoleon po petih letih zopet videl, ni čutil do nje več ljubezni. Pozabil pa ie ni nikdar. Kot cesar jo je imenoval za dvorno damo svoje matere, njenega moža pa za glavnega upravitelja gozdov in ga povzdignil v baronski stan. Na potu h kronanju v Italijo ga je vodila pot preko Lvonsa, kjer ga je obiskala Karoiina.   Napoleon   je doživel
veliko razočaranje: iz mične deklice je postala Karolina v teku enega Četrt-stoletja stara uvenela ženska.
* Draga »ofeet«. V Rie-enburgu v Nemčiji je oženil te dni božal kmet svojo hčer z revnim kmetom. Na »of-COt« je povabil 90 gostov, ki so povlUl celo srno, dva prašiča. 16 kokosi, veliko množino surovega masla in sladkorja, piva in vina. Pri pojedini je sviralo 6 godcev. »Ofcett je stala okoli 13.000 mark.
* Koliko koni ie na svetu. Skupno število konj na svetu znaša 95 milijonov, od katerih je 44 milijonov v Evropi. Pred vojno ie imela največ kuj evropska Rusiia, nato Nemci ta. V Evropi imamo 44 toplokrvnih in 16 hladnokrvnih pasem.
* ifasarvkov dar italtjaoskenn kralju. Predsednik Masarvk le poklonil italijanskemu kralju mal irebnj kip hradžanskega sv. Jurija s pismom, v katerem so zahvaljuje za italijansko gostoljubnost in v katerem se spominja Dantejeve proslave.
* Mati umorila tri lastno otroke. V Liinen pri D >rtmundu jo rudarjeva žena Leiki umorila ponoči v duševni zmedenosti tri laetae Otroke v starosti od 9 do 11 let. Eden od dečkov so jo prebudil ravno v trenutku, ko mu je intela mati prerezati vrat z britvijo in fiku^al uteći v očetovo spalnieo. Nesrečna mati pa ga jo vi-da pri vratih in mu prerezala vrat. Mater so odpeljali na policijo, kjer je zaspala. Ko se je prebudil* ni vedela prav nič o svojem stranem đefailja.
* Stanovanjska mizc.iia v Chlc?.-gu. Kakor pri nas, tako je tudi drugod po svetu velika stanovanjska mizeriia in korupcija. V Čikagu je n. pr. 50.0o0 W? premalo, ker je mnogo stanovanj — praznili. Lastniki lepih stanovanj zahtevajo stare vojne cene, ljudje, katerim pa so plače pristrižene, no m »rejo plačevati visokih najemnin in se morajo izseliti iz dragih stanovanj. Kakor pri nas, tako je tudi tam mnogo tolažb in nič dejanj, mnogo kokodakanja ln
jajc!
Glavni urednik: Rasto Pusroslemšek. Odgovorni urednik:
Ivan Podržaj.
Remen?!* pomočnike
4—5 za izradnju gamaša uz dobru plaču, nastup odmah, traži Draeutin Weiss, tvornica gamaša, Bjelovar. 6847
Išče se
6848
železnlnar, mlajša, dobro izurjena moč, za takoj ali najpozneje do 15. okt. 1921. Pismene ponudbe je poslati oa Anton Brenčič, trgovina z železnino, Ptuj.
—A8solventin]a
trgovskega tečaja išče primernega mesti
vešča strojepisja in nekoliko stenografije. Gre tuai par mesecev kot praktikantinja brezplačno. Ponudbe pod .Začetnica 6834" na upravo Slov. Naroda. 6333
Učiteljico klavirja
ima oddati še nrkaj ur. Poduču;« se po najboljši in prektićni metodi. Poizve se v Slomškovi ulici 14, 1. nadstr. desno.
0šb
na dobro poroštvo ali I. vknjižbo večja vsota denarja. Naslov pove uprava S!. Naroda. 68 0
Renata Bock
recommences lessons on Th 1 st ©f October. 6834
Prve belolironisliB
apnenice
nudijo apno na veliko. Fr. Kralj, Črnomelj. 6836
lice se za dne osebi
dobra ln leena opollaaska brana
Ponudbe z deta'Hranimi podatki in navedbo cene do 27. t. m. pod šdro »Dobra hrana 123—6837« na upravo Slov. Naroda. 6837
Več 100 steklenic
praznih, razi čne velikosti, pol Itra, 1 iter, po 3 krone, se proda. Berta Čeme, Zagorje ob Savi. 6317
Lesene mize
okrogle, popolnoma nove, 15 do 20 kosov, se prav ceno oddajo. Več pove Berta Čeme. Zagorja ob Savi. 6816
AKaftmifrrktt
traži stan i hranu u centru sradi. Placa dobro. Ponude pod „Akadamičarka -843" na upravo Slov. Naroda 6843
Katera žena posodi
drugi 8000 K proti mesenemu odplačevanju v 12. obrokih ? Ponudb« pod „Čas je zlato", Ljubljaua, glavno poštno ležeče. 6844
RatflKsrlcfl nsi račun
se sprejme s 1 oktobrom v večjem in dustrijskern kraju na Spod. Štajerskem. Prednost Imajo one, ki /n*jo tudi šivati Naslov pove uesaviištvo Sleveaskeg* Naroda. 6845
Na prodaj
sta dva tiionadstropni nisi v veijem Industrijskem kraju na Kranjskem, in nad 20 oralov (johov) bukovega gozda za takojšnje sekanje. Gozd se da tudi posebej, skupaj pa ima prednost. Vprašanja pod „Hlše 6822" do 25. oktobra 1921 na upravo Slov. Naroda. 6822
Seno naprodaj.
Dobro goveje in dobro konjsko seno se proda, okroglo 15 tisoč kg. Poleg tega se proda okroglo 3000 kg pese ln drobnega krompirja. Kupec nai ponudi cene pod .Dobro seno 6821" na upravo Slov. Narodi do 25. oktobra. $21
Dr« Pečnlk, Jetlka.
Današnje strogo znanstveno zdravljenje. Vsak jetičnik, ki hoče doma ozdraviti naj kupi to knjigo. V vseh knjigarnah, 48 strani, 9 K.
Uradno doTOllaaa, i« 10 let obstojata nifstartjfta llailjeaaka
posredovalnica boljših služb
G. Flux
Gtstoika allca 4. I. aaaatrstje leva. Pri 2iifianJft aareflla laeakn aa edaosor. Rsilsktiia ae saaa aa deara »zericeiaia ali ptidoe zaeetslee.
Največb zaloga
rlsalnlli orodij
lia drobno.   —   —   Na debelo
Vil. Stgaardt
ielavnica za precizno mehaniko LJublfaaa, Dalmatinova I.
Trstje za strope Izdeluje in prodaja
na debelo In drobno m2 po K 3.50 pri večjih naročilih znaten popust. Stelaer Aatea, Ljubljana. Jeranava al. IS. Trnovo.
8849
hiša z dobro idočo rostilne ter 14 ora-iov zemlje v vetjem prometnem krajo na Notranjskem. Pojasnila v pisarni dr Ivana Tavčar v Ljubljani 6854
Naznanjam eenjrninn odjemalcem, da so došli damski viert! kloeake* ia-tafinje mealtj. po katerih sprejemam tud: poplavila. Cen* novih nizke. Tud barv nle In preoblfkavaa]a (for-rnanje) vseh vrst aaaBklk klobuk**
J. Stercberger, ■mnalska o. f dru;o dvorišče deano
6789
Na proda!
lep,  dolg,   skoro  nov k* i u h Levstikova ulici 4/1. 6*41
Siv! 1as]e ali feraia
popalnoma lzgme{o. n o vpetrebtjute „Fianast' lajtmčeno neškodljiv, s ne odbarva, drži stanovitno, barva Črno, tsmn- -rjavo, rjavo, avetloravo, temnoplavo (Mili} in svetloplavo. P< i je ge po pošti diskretno Karton SHS K 45 in SHS K 60 franko. K tt it prlrnth las od SHS K 100 naprei. Zahtevajte cenik r. Stikal, brim ii Iptcijllist a btrmjf lil. Wm m, liatrtnm 21 6810
M. uli. Bolldar Fajdiga Olga f aifliga ni. lakntoa mrotua
M 21 Kit. 1921.
Pavlo Ena jiiioa Erm nj. Konti
nnleiia
Pran - Liuljiu • Harnu.
Vila na Blincah št. I
ob Tržaški eaatl, enodružinska, z velikim vrtom, se proda. Več se izve tato-tam pri lastniku Tnbuć 6710
Strešno lepenko
ima v zidne- najceneje
Jot. R- PUS. Llnbljana, flradaika nI. 3. Tafafan S13.
Lepa
z vrtom v Ljubljani, tik električne postaje, aja proea.  Naslov pove uprava
Slov. Nahoda. S62o
Sprejme se
takoj Uvlija na dom xa belo perilo. S hrano In strojem Je preskrbljeno. Več v trgovini Schvvab d Bizjak. 6824
Kup! s o
takoj dobro ohran ena ■palniea modernega sloja. Reflektira se «amo nu svetlo-rumeno barvo. Ponudbe pod .Spalnica f5825' na upravo Slov. Narod«. 6825
na
sprejme Ed. Škopek, urar, Mestni trg 8. 6838
dobro ©hranjen fotojraflčnl aparat, dobra znamke, velikost 679 aH 9 12. Ponudba pod „Aparat 6839" na upravo Slov. Naroda. §83
Ensiish lessons
Hilde Kosler (drž. izprašani učiteljica). Celovška ctsta 70, Cekinov grad. 6840
Proda se
lobro ohranjena oprava za eno sobo. Naslov pova uprava Slov. Nar da. 0S5
Zobozdravnik
noiemre, Rueko-Polska, eprob-ra« l«ta 1918 z najboliš ml sprčevali, išče trajno mesto kot asistent v dobri praksi, oiir asociacije pri medsebejnem sporvtunm Ponudbe dod »Triletna praksa t*50" na udravnlltvo Sto v. Nareda. 6S e
Jakob Janež
kTodnjasld molstor,
Ljubljana, Hradeckega vas 82. Izvršujem vsa vodnjaika dela. 6862
za stavbno in strojne ključavničarstvo z mojsterakim izpitom, eventualna tudi elrasnknlk, aa li a«
Ivana Baatolgor, P tal-
6811
Mm ponaoia.
Gospodična, ki ima prevzeti poeeatvo i trgovine, išče znanja v svrbo ianitve s trgovcem 80-40 let s primernim premoženjem. Ponudbe na npravniStvo Slov. Naroda pod .Pr hodnjoat fc760V
Hiša na 6lincah št. 37
ob Tržaški cesti, dvonadstropna, pii-praAna za vsako podjetje, se proda. Več *e Izve isiotsm pri lastniku Tnbuč. 6709
i F. Mllt
»ftom!« flistfirf* ¥ Lfnblazii
Wclfeta ia.
Izvršuje* afls*«Tan!a ter Mprcvtla gla-letirltf ia karaeaijiT speti elso strokev-■o, teeae is ceae
Službe liste
radnik, izvelbai v poslovanju boln.
afajen (brat. sldadnlc). PoniJbe pod , Izvežban f!2$" z na\ edbo plače Je do p slati do 1 oktobra na upravništvo SI zaroda. *82*
Lnstnlhl konj!
V zalogi imam večiomnoiinooviA, Hitrega •,ida »jb v vsaki množini. I Roje, Selo pri Ljubljani. 6831
Maverjev Lexikon
17 zvezkov, popolnoma v dobrem stanja\ eleg. vezano, se proda. Berta ĆerneL, Zagorje ob Savi. esij^
HaprodaJ~koza
s kozlićem. Sp. 6iibaf Kolodvorska ulica 160. 6781
LotsU pes
rporabljlv tudi aa čuvaja, te proda pri Andrej Plgar, fimfhel-Novo mesto. 6746
iaaBUjina ~
Naznanjam slav. občinstvu, da se nahaja moja delavnica v Zanovi hiši in ne v Novak-Zalarjevi kot zatrjujejo to gotovi ljudje. Se v nadalje priporočam
RS. 5EJN03T - DCBOVIŠEK.
RADOVLJICA. 6S12
(Holzstabge-vvebe)
za strope in ttane Izdelujem z najmodernejšimi stroj! ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jos. R. Puh,
LJubljani, Gradi-lra uL 21. Teltfsn 513.
Na prodal.
Restavracija, izborno idoča, 3/i oralo? a»mlje v Mariboru. Valeposestvo eca 100 oralov a krasnimi gozdovi pri Mariboru. Posestva od 8 do 100 oralov, grajSčiio s 3 orali parka, opekarno v Bosni. Hotel, trgovske ln stanovanjske hiie, vilo, tovarno, gonilno proda pisarna Za-for ki. MaMbor, Barvarska n!iea 3 6648
Prodajalka
veSča manufakture in galauterije, išče mesto. Bonudbe pod ..ManufaktuHstka t3832" na upravo Slov. Naroda. 6832
Timu tel in ii
u lita uri Uiil m\
priporoča svoje najboljše žitne dro*e (kvas) po /merni ceni Is'otam sa proda narna turbina 75 HP. parne sikalke. dvnarro ln drufl strojni deli. Ogleoa se v zfcraj navedeni tovarni. M. Zaiokar in s;n 68 H
Naprodaj nova hlsa
s ,-iohiitvom, n odemi živinski in sv njslri hlevi, kozolec, 6 glav goveai, 20 svinj, inventar, lastni vodovod. 36 oralov njiv, travnikov in gozdov, 3 km oddajenooi ieleznifeke postaje na pro|H Zid.mmost Zagreb Več se IzVtj pri /V Ivane: Ma nbor, Prečna ulica 6 672$
prvorazredno Knochovo za pogon stro tva u dimenzijama 3<S— 250 mm prods;f jeHno sa skladišta. Glavne zastopstvo za J.igoslaviju Frkovle 1 drug, 2s-grob, M snička ul. 5 leltfon 4 — 45. Poalružftloa Ljubljana, 8trlt»r-t«va ullea 7, t lefon 4—22 SlOj
Hot npraiitolj ali zastopnik
išče (»olidno dosmrtno namcš'enje 35 I tn' Hrvat. rim. kat, akademsko nt-obrašrn, oženjen, a poznavanjem vci rrodenih lezlkov ia 15letno prakso v prvorazrednih podjetjih industilje, trgovine in r-ank, v provinciji Slovenije. Ponudbe pod .Upiavitelj 6732* na upravo Slov. Naioda. 67^
ED
2
štev. 215
.SLOViSNSKJ NAKOU-, dne 15, septembri iy20
Stran 7.
Iftce «o
miselna soba
s posebnim vhodom eventualno z oakr> bo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni predal
ŠU 53.
4*05
Sprejme se
dobro izurjen krznarski pomočnik
pri tvrdki Wanek, Sv. Petra c. 19. 6749
Krepak deček
9 primerno ptedizobrazbo, se sprejme
kot učenec v trgovino z mešanim blagom Kastelic Stane, Novo mesto. 6752
na zelo prometnem kraju v Ljubljani so takoj odda. Resni reflektanti izvedo nasiov v upravi SI. Nar. 67u7
Učenec
kateri ima hrano i« stanovanje pr! svojcih, se sprejme v trgovino z leleznino. Ponudbe na poštni predal 111 6754
Potnik,
ki bi bil pripravljen razven kupčljiklh poslov prevzeti tudi zavarovanje se Išče; navede naj se v ofertl pogoje, dosedanja zaposlenost in drugo. Ponudbe pod „Zane<tj'v 6738" na upravo Slovenskega Naroda. 6733
ure te (jatove)
v vsaki mnoJlnl po na|nlž)i ceni pri FR. SIBC, BBANJ.
Kapejem sobe ooHe, f iloLferlaleve Dlje.
Z volnena mofroca
rabljena, ali volna za 2 medroca M kuri v Bohoričevi ulica 12. i. 6.05
HloSk&i kolo
s prostim tekom se ceno proda Poizve se v Gosposki ulici 9/1
E&jaVEC & TURK
trtovlnfl z železnlno
„»rf Zlatt lopati« 6186 (praj SammersohmidC)
Ljubljana, Valvazoriev trg 7
Baspro-i križevniške cerkva« Zaloga cementa.
Ni
Lil
love!, nudim Vam
m-Mm kavo
lak za konzerviranje z lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni cement, ksl-lolej (najcenejši karbolinej). watpioof za izsuševanje vlažnega zidovja in izoliranje proti vlagi, zidno In strešno opeko, apno, cement in diuge stavb, potrebščine dobavlja Ljubljanska komercijalna dražba, Ljubljana, Bletwelsova cesta 18. 5490
Veletrgovina zvinom In igaajam
Bolbeeher i drug
Novomesto   —  Zagreb   — Belačikva (Banat) Glavna zaloga:  Novo mesto, ljubljanska cesta št. 228
priporoča svoje veliko skladiiče raznih vin kakor:
doznače, žtajenlio, hrvatsko, sremsko, bana sko, dalmatinsko«
Vina  v buteljkah  najboljše znamke. Prodaja se od 50 litrov naprej.
Proda m vila
s 4 ha zemljišča (uavnik, njive, vrt, vinograd) gospodarskim posiopjem in gostilniško konetaijo v zdravilišču Rogaška Slatina It. 37. Pred vilo Je salon. Cena dinarjev 96.000. 6778
„Sokol l" oddaja malo stanovanje hišnika <£ffV
Taboru. Pogoji so raz|rn|enl v dmlrven. sobi na Taboru St. 2. Rtflektantje nai podajo pismene ponudbe isiotam meti 18. in 10. uro do 1. oktobra 1921. 6775
boljšo mo! za kakojle . nasto\ Hrana in stanovanje v hiti. Plača po dogovoru. Matej Stražar, čevljarski mojster, Domžale 50. 6777
Tro najnižjih dnevnih cenah. J. Hoje, Hiosio - L ubijana, električno izdelovanje žitno - sladne kave. 5678
av* f#e!®, LjuMjann
priporoča svojo zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 4013
Nafsfarefša slovenska
delavnica
IVAH T . CSLJ, Dunajska cen. 16,
se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 1250
Elegantna Mila
Dol krita, popolnoma nanovo lakirana in renovirana, se proda radi pomanikanja prostora; event. se za slabšo, a v dobrem stanju zamenja. Ponudbe pod »Elegantna 6774" na upravo Sloven. Naroda. 6774
Lovci'
Lovske puške vse* sistemov, od najfinejših do najnavadnejših, različno municijo in reparaturo vsakovrstnega orožja kakor tudi montažo daljnogledov Vam poskrbi
puškar v Er-asja,
pu5karski strokovni učitelj in zastopnik slovenskih    puškarjev   v Borovljah (Avstriia). 5731
Mlad soliden trgovec
mešane stroke s k»p talom 5—600.000 K gotovina želi vstopiti kot družabnik v kako večje trgovsko podjetje Resne ponudbe pod .Sigurna bodočnost 6^02* na upravo Slov. Naredi. 670-'
IS?--"
Čedna hišica sli malo posestvo na Gorenjskem, Dolenjskem ali v ljubljanski okolici. Ponudbe ?-amo s ceno rod wSlo-
vrnska  dni na 64. 1' na upravo cl<
Naroda.
6 u t
Vse vrsto
in slamnikov se sprejemajo v snaženje In predelovanje
Hiiilj. Linlll aea, Rn!)m m 22.
ŽIMA.
Pazer1
Žimo za  Zimnice vsake vrste v vsak' množini   izdeluje   in   prodaja  pa najusodnejših dnevnih cenah tvrdka Iiovro tfsšstova vdova, žlmo-
preja, Straai&ce pri Krarjn. Vzorci  na   raz-olasro   in   na zahtevo poštnine prosti. 6544
■■■nflii i _ujJL Klivirifl
t•fs.-.r a tn pnerertj?. ■U^'i;i'< f    g     jofle*no ta tožao
* ŠsL %4 ter £re tudi n:
1 ceželo. w
Sto vrati
V53h 3aer zotset v zalog! pri
H. Seljak, LiubUana,
Prešernova ulica 52. 4918 velika c»1of*a ćovlfev in potrebvčin
tež
is tveraice
„Eoiss ' ,S:cosaa' „Vesta"
uz   tvorničke cijene, neposredno iz tvornice III ocarinjeno sa skla-ćis"ta Z*g eb nudja
Poseka! odio za       6* stro ;stq sa valijo
—  glavno   zastupstvo —
Em. Mer, imb
Telefan broj 3—98.
Doknadni   dijelovi   šivaćih  s rojeva l dvokollca te prvorazrednih ino/emskih pnevmatika na ve iko i malo Tražilo   c i j o n ? fc. TW
Zahvala,
O priliki prerane nesrečne smrti mojega edinega, iskrenoljubljenega, nepozabnega sina
f^onSMiva P.f3ln&zl. Tvor- | nica:   Bratislava - P^5r-?S'?ca,   Prodajni biro: Ps» r^-575on Qutmm'»-nciusfrZo,
Wien VII. Neabanfirasse No. 7.
©a»§
Prvs sped?s!na trgovin? z rokavicami in parfum:
rokavioo 1:2 £asso fa efO^rcdS;   l:akor tudi
Wril Imoial Nrtkni.
3:'oMy Pirlas VasthJ Aaftsr, La 3o?s Ssora, r„a VloSos^p.
O Bračko,
Dunajska   cesta  štev. 1?.
izrekam najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem, znancem H posebno Se duhovščini,  državnim in  občinskim uradom, društvom, kakor tudi vsem, ki so v tako mno-gobrojnem številu počastili rajnika na njegovem zadnjem potu k večnemu počitku.
Globoko g'njen tudi izrekam najtoplejšo zahvalo za mnogobrojne vence.
Mlm Mm UMU
m J
Posojilnice za Stari trg, Lož in sosedstvo
se bo vršil
in?. 9. oktobra 1.1. ob 3. w
v posojilniških prostorih v Sta rem trgu.
Uradnik visokošotac
z dveletno prai 50, znanjem sloven*vine, nemščine, Cei^ine, srbohrvaščine, ii:e službe za tako] ali s 1 oktobrom. Ponudbe pod „Znanost 6797" na upravo
Slov. Naroda.
Razpis službe.
Mestno županstvo v Krškem razpisuje službo občinskega tajnika. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Prednost imajo muzikalično iz-vežbani. Prošnje je vlagati pismeno ali pa ustmeno do 10. avgusta na županstvo v Krškem.
■riko, dne 21. septembra 1921.
temo UmM f Krškem.
•O
o
LISE
najboljše parketno voščilo.
Edino zastopstvo
V. TRATNIK
LJUBLJANA, Sv. Peira e. 25
r..
cr
atz!, Ori:
Albrcchtgssse 8.   Vhod Neutor^. 35 II.
Nakup inozemskega papirnatega denarja in izplačila po najugodnejših dnevnih cenah. Telefon 1567
Svintene
(žrot)
vseh veličin izdelujejo
BrnCa JcDerUrann,
Z'srv-^ab, š"-lm'£te 53.
V'orci se pcš'jrio brezplačno.
Zahtevajte cen?k
• ff.,U « J    i»S RL-m* M VŽJ iti-
gffU      i « m
ffirO n poštnine prosto
2 9
^S«stni trg žfe^. 23.
Največja zaefa ur, zlatnine ?n s.ebr- n>> Lastna protokoiirana tovarna ur v Švici.
^1?
niviih
■ ■ t- r-Ny
Sanćvl odeiso«: vrši vse bančne posle; 5prejem» hrnnilne vio^c z odpovedjo in biez rje. otvr»ria tekoče ra-*une na podlagi blnga in prvov sinit t tjov ki^i menic, kupuje ln prodaja vse vrate vHu*, efek'-^v in devi''
5T-"-t;*■.;<: rt'; C^dolokl Ima V zaln
<Tl in prodaja s.-^tno na veHko: vse vrste liučavnlčprs<etja btasja, kljačavničerski materijal za gr?dnjr, vse vrste orodja, pnc'n^aro in fino pločevino, ;;rrrr ire od mrdi, ce\i za vodovod, jeklo t.m vozne vrmetl. osi, jeKlena In >-lerna žfca, kuhinjsko 'tlezno nosodje »olinfcnsko blag'--, vse vrste vijak v. »>o c(!clski stanji ln orodje, rjnmn Dcn op za nvtont« bite, konja1-' orffnntn InmeosM .MARTFL-, „HENESSY" .F- APFN", *odo Kaustik H-x e primi .TAMATAVA* vs- po ori£jir.a:nirr' tvornišklh ceni-h. Prodaje izvirno pl-/■erjsko pivo iz slovite pizerjske pivovarne. 4119
I um i loški M
33&Glatao stavbeno pa^aiio 1% ba-Senslse, toloz*^o* onske ta votiac —    s^r&dba. —
Izraba
4
:
M:\ ni:
1. Potrjenje letn. računa za 1.1920.
2. Razdelitev čistega dobička.
3. Voiitrv n • Izorstva.
4. Razi
ODBOR, i
K
r>
in fine volnene odeje v največ; izbiri po tovarniških cenah pri
M. Bauer, Zagreb
lllca 39.
Tekitilno blapo na debelo. Odej za zorce pošiljam brzovozno n ogled. 6G1<
Velika zalopa klobukov in slam nikov se dobi pri
Franc Cer
■n
rt
7silko nagrado
nemu, katrrf mi prcskrri čiito stanove t  \-rna ali tremi sobami za f»» .*r termin Ponudbe pod ..Mirna stran-rA 074 i- n.T upravo SI. Narodi.    6748
0^
aV
lila z gostilno v ]eptm krajo, prh "avna za knkn trgovino, i vsem inven-irjem, s poljskimi pikielk: in z |'vlno» udnik 17 pr, Ljubljani Anton apetiA
6~61
tovarnar v Stoba \ osla Oosnsal«
?revzema;o se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo  pri Ko-vačevič i Trš.in v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.
žprefeztsecfe v sredo In soboto.
Bili nim. ilBslii. f torki
in vsa golazen mora poginiti, ako pora bi ja te moji najbolje pre zJ<u"ena 'n splošno hvallena sied iva, kot proti po1)aklm in h;<nim m *im K I?,ia rodsja-ne 16 K; zn t*nrke posebio mn-^r.a vr^^a K 25; tinktura za a'enlce K aničevalec noliev K 10 n25; pra-'•kpr ti mrčesom K 10 in 25; mazilo ^roti nftem pri Ifndtn K 5—12; ma-zlo 7ri ni! j, i t!vini 6—12; praS k a nai v obleki fn pariin K 10 in 25; tinktura psvjti mrćaeom na aad^n ln ?eless£?di ^;nixev. rastl;n\ Prašek TotJ mravljam K 10. in 25. Polflla po povzetja Zavod za eksport M inikksr, Petrinjska nI 3. Zagreb 15.
Preprodajalci popusti
Lepo posestvo
10 oralov veliko, obstoječe iz zidana *e, 2 hleva, kozcic 8 ItM lov, 2 k.iste •d kletima,  miin  zidan na 3 trCajei oral-v zemlje p.ipravl ena ia vinogtao zraren hram, 50 dj 60 oralov pczaa dorasMej^a, dsugo travniki in n ve vs» v dobrem stanju tri četrt nre oč postaje in lepegv trga na Spod. š*.   *     n se takoj c^odno prodn. G iti! ni tka obet v hiii. na posestvu   \t   tudi rudokop* Vprašat:   'e   jis-reno    p-. Artonn Divjadi Zagrac,   ponta Blanoa. 6759
1813
E 63"2l '   li ^
DmlMl oUlc
Dne 22. oktobra 1921 ob 10. uri se vrši na licu mesta v Št. Danijelu, sodn; okraj Prt valje dr.iž^a zeml j*,fa vi. it 26 v St. Danijelu last Ožtolta Štofirrja in Marije Dru^. obstoječe ia ?ogorKča ter obsegajoč 53 ha, 45 a 2 m* s C.stim donosom 202 K 9S v. U-kllcna cena 100000 K. — Popoji so na vpogled pri podpisanem sod.&čj.
In mile ? ntralal. it L
dne 15 septembra 1921.
a ep %>
Narodna knjigarna v Prešernovi ul. 7. Uubljana.
import ia eksport
Fre|s 3i psT/oie ln ovčje volne
Velika zaloga zaaake D ■ M • C ■ Dobavna vsaka kolfcMna Dopisi na: 233. VSLIC08NA, Trieste, Piassa della Borsa 9»
Bsrva vsakovrstno bla^D.
kemično   Cisti obleke.
pestnice in srajce.
9t *^tiW izg?m u5^«a»»^gi e Svstlolika ovratnike, za* fcfafelfmai Pci'&nsKi nsai? St- 4
yrc*B*c» : Sslen!isrgora ullea 4«
PODRUŽNICE: HOV0 MESTO KOČEVJE
Ooaiocka nI. S8.       Glavni trg stev. 19.
prevzame zastopstva in samoprodajo od raznih ind. podjetij v* Sloveniji v svrho upeljave slovenskih produktov v Bosni in Hercegovini, kakor tudi v Dalmaciji in Črni gori. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. 6772
V bencinskem skladišču autonjdelka rokra inske upnve z.i Slovenijo na Vodovodni c^-tl ob Knmn Škl progi) se bode *r3Ua v torek, dne 27. t. m. ob 9. dop javi:n dražba večje množine strojnega olja, mast?, pe-tro laja za snaženia slojev, vžIrjnVJh svod Bosch. prekinja-č«Evs rslcrnsh bsraiOT, lesenih &o£ov ln raznih c2ru«Sh posod In blaga« Natančen seznam bliga in njegovih cen se dobi pil autoreferatu Dunajska cesta št. 50. 6/90
Vreča so
MM HM 111, JUH Ml
železne konstrukcije, vporabljive za vsaki padec ter množino vode. Vc?ncT?£ & C*C; X|Kb!?2na, Danafs'*s cesta 5t. 552- 6827
1 »V«
lia^l
v sredin^ Ljubljane sta na prodaj. Cena K 750.000. Hiši v dobrem stanju l-rez popravil. Ponudbe pod .Ugodna trgovina/6S09- na upravništvo Slovenskega Naroda. 6809
^33SL^jfc ■ "daaaaal
A
mm
PojssTtU daje ln toi ae liste prodaje
prej (Avstro-Araerikaoa) Trst - Amerika
05i^a
pterala potnike v New York rednd 3 krat 7 jot* no Ameriko po I krat mesečno.
glavni ziitspoik za Slovenijo f
Ljobljaal, Kolodvorska ulici H
' SIHON KHETEC,
6855
! t—~ t^~; ■ i..
Nabavka 10.000 kg čiste svinjske masti«
Interesenti neka stave diviziskoj intendanturi u Ljubljani 10« iktobra pre podne pismene ponude za ctertalnu lioliacifc radi '.rodaje 10 000 kg Čiste svinjske masti franko intendantsko slaga-šte u Ljubljani. —
Predaja 14 dana po odobrenju. Ponude biljegovati sa 20 dinara in ponudi priložiti 5% kaucije.
Uslovi mogu se videti kot podpisate Komande.
Umit l\m Mle iaili L U 14.552.
CY
8. stran.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 25 septembra 192L
štev. z tc%.
Kap tal K 20,000.000.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANU
Bezervs okrog K 6 904 000
Podružnici: Novo mesto In Rakek.
LJubljano, Selenburgova ulica itav. 1.
Iavriuj« vi« bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut  — eskompt menic, terjatev, faktur      akreditivi — borza.
_ Kolesa Juch' in ,Va//enra8'
pnevmatika Danlopp, BeitheHar, AqmllUa aa knpl najceneje pri tvrdkl
HO
l.
Praška premogovna druiba
(Pragcr Eoblenveroin) Wlen, Taborstraaao 0, Bnojavls Antracit, Wttn. Telefon 41021
dobavlja najceneje in najtočneje črni, rjavi
premog,
in prosi za vprašanja.
rinete in koks
6851
Šolske knjige in potrebščine
i
L
prip oroča
Narodna knjigarna
Prešernov« ulica 7.
□
bencinovi svetlobni stroji, eiektrovcdni materijal, žarnice kupile najbolje pri
hi Mm 8 ti. ki. i. S. i., lim, III.
UraMiftN i
Teldon Kr. 4 072 ui. 131 VI.
Ne  pozabite  obiskati  našo  podružnico,  katera je prejela veliko množino vseh vrst
SSNGER
ilTaln'h strejav, SIRttER igel ia itrt]tih delt?. SIN0E1 olji,  sukuca it i»l!t.
Lastna makinKni irimla pmliMl Prodal« ni primerne obroki! Blagor ftlvatet itrofl Bomo * 0ov Wew Tork.
pVRDRBCOlH-roČRTI j 6BISKIHŽEIMR7R BŽEZFIRĆM. B|
PoeraiaJcoi Ljabl|ana, aeleabargova al. 3. Novo mi mesto, Maribor, lagreb, Kartevec. Osjek, Brod ns S«*, Varaždin, Novi Sad. — Zaitatatra t uah ?eetfs akratfa ii aeatib.
ZaSoga pohištva
Karo! Pum 9 Mariboru
se Jo presolila
V GOSPOSKO IlliCO ZO, E!!fflmw niža.
Velika   zaloga   lesanega,   železnega   ln tapetniškega ————   pohištva. ——————
Ceniki na razpolago !
Ha dobotal Ehopori! Na drobno!
ESSKaaaaaaV*?
d. d. I
Zagrebe
Proizvodi od katrana I kolofonlje, krovna ljepenkav sve vrste sredstava za izoliranje proti vlagi, tehničke masti kao i ulja itd.
SKLADlSTAs Beograd, Brod na Savi, Ljubljana, Novi sad, PeSuh I Oiljek.
El
Modni salon
Ljubljana
Židovska ulica itav. 3. Dvorski trs itev. 1«
Priporoča
najnottilib damskih klobakOT mi vrst. barZaaastlh in velonr-nih klobakOT ter teple
Popravila so
to&na li*Tia{e(o.
talal klobuki t »topi.
Največja zaloga
;i m mm
v trgovini
•i
il
Rakove & Z
zemaljski osiguravajući zavod n Sarajevu traži sposobnog
zastupnika
koji bi zastupao zavod za cijelu Sloveniju. Reflektanti koji su se već bavili sa poslovima osiguranja neka se obrate pismeno i svoje ponude stave na ravnateljstvo u Sarajevu.
preje A. Zankl sinovi.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Liubiiana.    D. z. o* z.   Skiidiffe-' Novisad
Brzojavi: Mtrakl, Ljubljana. Telefon: 64.
Emajlni laki. Pravi firnež- Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Oips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to
sroko spadajoči predmeti.
,MERAKL'. Lak za pode. .MERAKL'. llnolcum lak za pode. ,MERAKL'. Emajlni lak. ,MERAKL' Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpoiiljaio I
m
e tj
Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Po znatno nizkih cenah. ~ai
S.ibe
r.
rla
j al m
se dobilo
J
njagarm
Pt» osSfsss sGfamm primeren popasL
c>
rata EBERL
staromana črkosHkarska in pleskarska obrt, Igriška ul. 6.
m
L, Mikui
Utialiaaa, Kattoi tri it 15. pripor oda svojo salogo delilkcvln soinčnlkov ter sarthilalnlh palic
Popravna sa fevrlaleja talae io londao,
Najvaiia maktaja
klavirjev in pianinov
v Lfabljanl. Tvrdka Jeric* Eabad. roj. Doleao, Llabrjsas« Hilier-
iava al, 5| priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovaren  po solidnih m zmernih cenah.
Naznanilo.
Koncesiionirana potovalna pisarna
IVAN KRAKER v Ljubljani
se le preselila
iz Gospoivatske caste IL IS, (Kolizai) v
MoiGđuorsko ulico it 41.
blizo glav tega kolodvora.
HajkrajR Hn!je tez lam, Mm ii Aitverin i iatrfti.
L Mmnu tnani
za   gumbe  lo kovinske predmete d. z o. z.
aiftKta ffirtrt«.
Oferiramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti    In   po vsakem
vzorcu  s   cenami brez
konkurence.
Zjitmjli caftt! tattjiNTifto!
Medjunarodno transportno
Lelnkaisl
Zagreb, felef. br. 3—22. Erzojaul
Podružnice: Brad na Sivi, Bos. Bred, Osijek. Vukovar, Novisad, Koprivnica. %K
sni
Prometni znuod zd premog d.... n
prodaja lz slovenskih premegovalkov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vpornbo, kakor tudi M iaduslrijaka
podjetja in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarna in domačo vporabo, kovaški premog in črni premoč.
Nabavi MUNrcrv*
Laatnioa in tisk »Narodne tiskarne«*
SMOG d. d. L]-b?|aaa. Maa^ka nllca 19. Za i&aacatiu dal fi4aayacaxx Vala&iin Kapital.
33
VF
4