Ust ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drnge lzvenavstrijsKa dežole 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K( Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. ■tiskovnega društva' dobivajo list brez posebne naročnine, <— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračaj«, — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. .Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne* zaprte reklamacije so poštnine proste. Boj proti vladi. Neprestano preziranje naših^ gospodarskih in narodnih zahtev je vzrok trajne nezadovoljnosti nasproti dunajskim vladam. ,Ta nezadovoljnost se je proti vladi Bienerthovi samo povečala, ker si je upal .privzeti v svoj kabinet dva zagrizena nasprotnika Slovencev, grola Sturgklia in graškega odvetnika Hochenburgerja. Postavil jih je za naučnega In pravosodnega ministra, toroj na mosta, Hjer se lahko nam Slovencem največ škodi. In res sq pokazala že imenovanja za šole kakor za pravosodje, da se Slovenci s sovražno roko odrivajo, njih mesta pa dobivajo našega jezika nezmožni tujci. Treba je bilo torej, da se tudi slovenski poslanci odločneje postavijo v bran za pravice svojega slor venskega naroda in začnejo odločen boj proti sedanji vladi. To so naši poslanci tudi storili. In ko so videli, 'da Je sedanja vlada tudi v gospodarskem oziru za Slovence Škodljiva, ker se ni sramovala izročiti bosanskih kmetov ogrskim oderuhom in ker je hotela naše živinorejce kratkomalo s trgovinskimi pogodbami, »izdati za doba Sest let, tedaj ni bil na mestu več samo odločen boj, ampak brezobziren boj proti Bie-nerthovemu kabinetu. Naši poslanci so začeli z ob-strukcijo. V torek, dne 17. t. m. so Poljaki sklicali načelnike državnozborskih klubov k posvetovanju o na-daljnem delovanju v državnem zboru. Poljaki in Nemci so zahtevali, da se Slovenci in Cehi brezpogojno udajo. Toda ker Slovenci in Cehi niso popolinoma nič zakrivili, zato se tudi niso mogli udati in položiti svojega bojnega orožja. Vlada je kriva vsega in ž njo naj obračunajo Nemci in Poljaki. ¡Toda tega nočejo, ker služi sedanj^ vlada njihovim koristim. Boj proti »lafli S0 Bo lorej nadaljeval. Slovensko ljudstvo se veseli, da ima tako odločne in sposob • ne poslance, ki si upajo enkrat tudi vladi pokazati nevoljo Slovencev proti načinu, kako se z našim kmečkim narodom postopa. Zato jih bo tudi podpiralo v Soju 3o skrajnosti. Ploji, JeŽovniki in Robleki pa s svojim postopanjem več koristijo vladi, nego svojim tovarišem, zato jih slovenskb ljudstvo obsoja, in ako prid» do volitev, jim bo pokazalo svojo nevpljo z volilnimi listki. Politični ogled. — Položaj. Nemci in Poljaki so hoteli vedeti, kaj bi storili Slovenci in Čehi, ako se skliče meseca septembra za par dni državni zbor. Socialni demokrati so to kratko zasedanje podpirali, ker so hoteli priti zopet do dijet. Toda slovenski in češki poslanci so rekli, da zasedanja, ki bi samo služilo za dobivanje dijet, ne potrebujejo, in da zahtevajo, naj se rajši tako septembra skličejo deželni zbori. Nemci bi radi tudi vedeli, ali bodo naši in češki poslanci nadaljevali z obstrukcijo, ko se skliče zopet državni zbor. Naši poslanci pa so rekli, da bodo najodločneje nasprotovali Bienerthovi vladi, toda tega pa Nemcem ne povedo, ali z obstrukcijo ali brez obstrukcije. Nemci in Poljaki so brez vspeha in z dolgimi nosovi morali domov. — Špansko. Španski ministrski svet je sklenil, da odstopi. Sledi mu vojaška vlada. — Maroko. Kabili so poleg 27. julija izgubili največ ljudi 11. t. m. bpanska baterija je razstrelila hišo v Gurugugorovju, ki so jo zasedli Mavri, kakor tudi nek nasip, ki so ga zasedli Mavri. Nasprotniki so imeli velikanske izgube. — Dne 13. t. m. so Mavri ponovno stre-Iiali na trdnjavo. Ponoči so so še bolj približali trdnjavi. Španska artiljerija jih je prisilila, da so se umaknili. Mavri so zažgali velike ognje, da so boljše videli streljati. Proti polnoči so prekinili napad. — Vjetih je do 300 Špancev. Kabili ž njimi prav lepo postopajo. — V Melillo odrinejo vse španske vojne ladje. — Črna gora. Črnogorci so postali zopet zadnji čas zelo bojeviti. Nedavno smo poročali, da jim je poslal ruski car lepo darilo. Dobili so: Šest 26 cm havbic, štiri 12 cm oblegovalne topove, vse izločeno rusko orožje, 24 poljskih, 18 gorskih in 50 hitrostrel-nih topov, več tisoč pušk, veliko streljiva in nekaj Šo-torjev. To carjevo darilo je spravilo Črnogorce popolnoma iz ravnotežja. Priredili so več pojedin, na katerih so hujskali proti 'Avstro-Ogrski. Z nelam ruskim generalom so tuli ogledali mejo. Črnogorski vojni minister je izjavil, da je vojna z Avstro-Ogrsko neizogibna in da bodo kaznovali Črnogorci Avstro-Ogrsko vsaj najkasneje čez osem mesecev. — Črnogorci najbrž ne bodo prej mirovali, da si bodo enkrat pošteno opekli prste. — Perzija. Kakor vse kaže, bo v Perziji vzbruhnila zopet revolucija. Nomadski rodovi na juga so se uprli in nočejo priznati novega šaha. Prodirati nameravajo proti Teheranu. Brat odstavljenega Jaha se je povrnil v Perzijo j in zbira ondi svoje privržence. Novi šah je v veliki stiski , Hotel je že pobegniti in se odpovedati prestolu. — Turčija. Turški ministrski sviet je izjavil, 1 da z grško spomenico glede Krete ni zadovoljen, vendar pa turškega poslanika iz Aten ne bo odpoklical. Mal* poüfilnt si&£nasii$&. Dne 12. avgusta: ¡Vsi Češki listi poživlja^ jo spričo dunajskih demonstracij proti Cehom na bojkot proti Dunaju m dunajskim trgovcem. — V Baru je črnogorski vojni minister, v) govoru ostro napadal Avstrijo in obljubljal ¡vojsko, — Koncem avgusta se sestaneta v Livadiji ruski car in turški sultan. Udeleži se ga tudi ruski ministrski predsednik Stolypin. —. V južni Ameriki je položaj skrajno napet. Bolivija se pripravlja na vojsko. Dne 13. avgusta: Češka ¡društva so sklenila, prirejati pogoste izlete na Dunaj, da se okrepi ondotni češki živelj. — Ruski vojaki na meji so streljali na nemški zrakoplov,, Tri ljudi so ubili, enega pa ranili, — Cesar Franc požel I. obišče 31. avgusta virtemberškega kralja. V Iriedrichshalenskem gradiču bo sijajen vojaški sprejem. — Češki list „Hlas" poroča, da se Češki katoličani ne udeleže letošnjega dunajskega katoliškega shoda. — fTurška vlada je sklenila, da naseli bosensüorhercegovske mo-hamedanske izseljence v Anatoliji. Izselilo se je že veliko mohamedanskih rodbin. Dne 14. avgusta: Cesarjev načrt. Cesar zasliši v avdijenci: dr, Wekerla, Bienertha, pariškega poslanika grola Khevenhüllerja. V Inomost odpotuje 28. tc m., 30. se poda v Bregenc, 31. se vozi po Bodenskem jezeru, si ogleda Zeppelinov zrakoplov in obišče virtemberškega kralja. Iz Bregenca odpotuji cesar 31. avgusta. — Pruski vojni »minister Einem je odstopil. Vojni minister je postal pehotni general pl. Heeringen. — Trdi se, da proglasi 30. t. m, srbski kralj princa "Jurija zopet za prestolonaslednika. — Jeseni odpotuje odposlaništvo turških poálancev v Berolin, na Dunaj, v Budimpešto in v Petrograd, kjer obiščejo postavodajalne zbore. Dne 15. avgusta: Češki listi odločno zahtevajo, da se da Nemcem za njihove surovosti na Dunaju krepek odgovor v Češkem deželnem zboru. Češki narodni svet je ministrskemu! predsedniku brzo-javil, naj ulčnene vse potrebno, "da bodo Cehi varni pred nemškimi nasilji. <— Ruski generalni gubernator v Varšavi Skalon je prepovedal Cehom, ki so polete- PODLISTEK. Stric Blaž. (črti* iz nagih krajev.) (Dalja.) Pri belo pogrnjeni mizi je sedel Franclnov študent Mizo si je potegnil za hišo v hladno jablanovo senco in Čital . . . Tupatam se je zadovoljno nasmejal, se zagledal v zeleno travo in Bi mel utrujene oči. „Dober dan želim, gospod, oni ei pa znajo pomagati, da so si tako lepo v senci napravili — kdo iim je pa dal tak šopek za mizo?" „Sestra Micka, Blaž — ali vam «gaja?" „Ugaja, gospod, pa kaj bi to, me menda ja ne bojo vikali — meno kočarja, ki živim ob dobrotljivosti njihovih starišev! .— O, kako dobri ljudje so to! — Ayiče smem vprašati, v katerem mestu pa so?" „V Mariboru, Blaž, ali ste že videli kako veliko mesto?" „ Da, gospod, Celjo je tudi veliko." „Maribor pa je dvakrat tolik, Blaž." „Pa se jim prijetno zdi v mestu, gospod?" „Prijetno, toda tukaj na deželi je Še prijetneje. Tam je tako slab' zrak, soparno, vroče, prašno, tukaj pa je tako sveže in prijetno . . . „Ali ste že dolgo v mestu, gospod?" „Dolgo, Blaž, že par let." „Za kaj se pa učite, če smem vprašati?" -Nekaj bo Že. Blaž, človek sam ne ve, kam se naj obrne « s / i '11 11 i n m I „Za gospoda se učite! . . Gospod biti jo najlepše . . . Lepo življenje imajo ¡duhovniki, mašo berejo, na spoved grejo in Čitajo, «drugega pa nič . . ." „Prav imate, Blaž, toda težek je ta stan in malo jih je poklioanih, Še manj pa izvoljenih ..." „Res, vi že veste, ko ste študirani, a mi smo nevedneži ..." „Ni res, Blaž, ne govorite prav . . . Priprosti ljudje vedo veliko več o življenju ko oni, ki se učijo vsega Iz knjig ..." Nastal je kratek molk. Zamislila sta se in zagledala v oblake, ki so kakor pajčolan prepregali sinje nebo. Obema je bilo prijetna . . . „Ali ne verjamete, Blaž?" „.Verjamem, toda ne boS mi zameril, nekaj sem te hotel vprašati . . ." „Le vprašajte!" „Vidim, da si že odrasel in pameten, povej mi, nasvetuj mi, kaj mi je napraviti ... Na stara leta pa moram biti tako sam, tako zapuščen, ali bi ne bilo dobro, če bi si dobil tovarišicoi, da bi mi pomagala prenašati težave? — Dvema je lažje ko jednemu." „Težko je, Blaž, ali Že imate izbrano?" Blaž se je globoko zamislil . . . „Izbrano, toda nekdo mi stoji na poti in mi jo zastavlja . . ." „Blaž, tukaj vam bom jaz težko kaj pametnega svetoval, neizkušen sem v takih rečeh . . ." „To mi lahko poveš, če bi bilo pametna ali ne . . „Moje mnonje je, da pustite to stvar ženska je težko breme, fci si ga mož naloži, da ga mora nositi do smrti * . „Pa Pa pride smrt kmalu?* Študent se je zamislil a ■ ■ „Ce pride pa smrt kmalu, potem vam ni treba ženske; Če je prej niste rabili, niti je pogrešali, u-mrli bi tudi lahko brez nje . , ."< Blaža je težko zadela resnica študentovih besed ..¡S sklonjeno glavo je nalahno prikimal . . . i „Se nekaj, Blaž . . . iTukaj Čitam krasno po-j vest, kako se je nek vdovec želel zopet oženiti in res ' se mu je posrečilo, toda namestu veselja je dobil v ! hišo le žalost in nesrečo . , . Prej popolnoma prost i in neodvisen, se je moral sedaj pokoriti svoji ženi — j dostikrat je dutil njene težke udarce >. . . Blaž je sklonil glavo prav nai, prsi in premišljal . . . „Vidim, da bo boljše, Če opustim to » . . fTi si mi dobro pokazal, kaj je dobro, kaj pa ne . . . Zdaj moram pa iti, zdrav ostani! . „Srečno Blaž — na svidenje! . Blaž je hitro izginil za oglom in se skoraj razjokal kakor dete, če mu mati vzame sladkor v . , „Dober pridigar bo tole — kratko pa jedrnato zna povedati >— toda jaz ga ne bom nikdar poslušal —" si je mislil Bla/, ter odkorakal proti koči . . . • • • Kakor močen strel iz topiča na ivisolcem bregu, tako so je raznesla novica po vsej vasi, da se stric Blaž Ženi, Stare ženice so stikalo glave ter blebetale po cele ure ter obrekovale sedaj Blaža, ki je na svoja stara leta obnorel, sedaj zopet tisto, ki sv upa obesiti nanj. Priletna Sajetova Jera je bila prava živa pošta za vso vas. „Ali že veste kaj novega," je vprašala kamorkoli je prišla. „Blaž se misli ženiti, zdaj na stara le-t^ pa ženiti, ne vem kaj bi rekla . . „Pusti mu veselje," so rekali drugi *vsak zaa sebe, vsak jo svoje sreče kovafi . . ." Ii na rusk/O Poljsko, prirejati politične manifestacije. — Ruski zunanji minister Izvolskij odstopi in gre za poslanika v London. Londonski ruski poslanik se poda v Berolin. — Glasilo finančnega ministra Bilin-skega „Die Zeit" je objavilo članek, v' katerem odkrito priznava, da bo bile poražene vladne stranke in da je zmagala obstrukcija, Dne 16. avgusta: K letošnjim cesarskim vajam se pripelje cesar Franc Jožef v Veliki Meze-rič 8. septembra ob eni uri popoldne, ob peti uri popoldne se pa pripelje v avtomobilu nemški cesar Viljem. — Včeraj se je pripeljal na Dunaj finančni minister Bilinski, da se posvetuje z referenti (poročevalci) o finančnem načrtu in a proračunu. Govori se, da se namerava sedanji finančni načrt nespremenjen pustiti. — Dne 19. t. m. se vrši na Dunaju ministrski svet. Dne 17. avgusta: V Zagrebu so se vršile včeraj zvečer demonstracije in je prišlo do spopadov med socialdemokrati in med policijo, ker je vlada prepovedala nek socialdemokratski shod. Na obeh straneh je več ranjencev. — Na Danskem so dobili novo ministrstvo» — Perzijsko ministrstvo je podalo o-stavko, a se je na Željo regenta izjavilo voljno, ostati tako dolgo na svojem mestu, da se snide državni zbor. azne novic Imenovanje. Gospod Franc Fink, bivši učitelj pri Sv. Urbanu nad Ptujem, zadnji čas suplent na vadnici c. kr. učiteljišča v Mariboru, je imenovan za c. im kr. mornarskega učitelja v Sibeniku; na šolsko ladijo „Schwarzenberg." Osebna vest. Novoimenovani dvorni svetnik Marij grof Attems gre za voditelja okrajnega, glavarstva v Pulj. Poštna vest. Trgovinski minister je imenoval poštnega oficijala Edvarda Schench v Maribora za poštnega kontrolorja. Javna pohvala. Častiti gospod Anton LajnjŠič, župnik pri Sv. Martinu pri Vurbergu, je dobil pohvalni dekret od c. kr. osrednje komisije za ohranjevanje umetnin in starin, ker je cerkvi ohranil starinsko zanimiv oltar. Čestitamo! * Iz pravosodne Služba. Sodnijski nadofieijal Ivan Uanšon je premeščen od okrajnega sodišča v Konjicah k okrajnemu sodišča v Pliberk na Koroškem. * K S. K, S. Z. je pristopilo kmetijsko bralno društvo na Ponikvi ob inžni železnici. * Nedeliski počitek. V vseh odvetniških in notarskih pisarnah v Brežicah vpeljan ie od 15. avgusta 1909 naprej popolni nedeljski počitek. Ob nedeljah in praznikih miruje torej vsak promet s strankami, ker ostanejo pisarne zaprte. Uradniško osobje je že dolgo pričakovalo, 3a sa odloČijo gg, šefi za ta sklep. Opravičena želja zasebnih uradnikov se je vendar enkrat izpolnila. Gospodom Šefom vsa Kast. Gospodinjska šola v Teharjih pri Celju. Katoliško podporno društvo v Celju, ki vzdržuje zasebno dekliško šolo šolskih sester v Celfu, je kupilo v Teharjih t- pol ure od Celja — posestvo Engel, ki je bilo dosedaj last dr. Schellandra, odvetnika v Trstu. Posestvo je na jako ugpdjnem prostoru, meri 46% oralov travnikov, njiv, hoste itd. Poleg lepe prostorne hiše so hlevi za govejo živino, novi svinjaki, „Pa tole ni nič" — je uporekala Jera, „to je slab vzgled ..." „Naj bo, on že ve, kaj dela, saj je že prileten , . „To je ravno, da je že tako star, pa Še tako ne-umem, to mi ne gre v glavo," je umovala Jera . . . *To ni nič, grdo je to . < ." Štirinajst dni je Šlo po vasi od ust do ust in povsod se je govorilo o Blažu in njegovi nevesti . . „Katera je ie tako srečna?" „Dobro se bo opekla, katera ga dobi . . ." Vsa vas je pričakovala, kdaj jo popelje Blaž Javno pred oltar, Blaž pa je sameval v koči, ometa-val in popravljal razpale stene, nosil drva in mislil na njo . . . m <* « Debel sneg je pokrival vso vas . . . Mrzli severni vetrovi so pihali in na oknih se je delal led. Blaž je sedel tesno pri mrzli peči in popravljal grabijo, koše in vse, kar mu je prišlo pod roke. Temno je bilo v koči, skoraj tak» temno kakor po noči . . . „Po drva si moram iti, mrzlo mi je in vsega mi je zmanjkalo — nekaj drašja si naberem v hosti, da si nekoliko ogrejem peč ..." Pogledal je na uro in odšel . . , Zima je bila huda, tako huda, kakoršne on še ne pomni . . . VeČerilo se je že, ko je prinesol Blaž težko butaro dračja do koče ... Do smrti truden se je vle-gel na slamnato ležišče in se je oddahnil ... V peči je prasketal ogenj, peč pa le ni hotela biti topla. Zavijal se je v suknjo, toda tresel se je mraza . . . „Primojdunaj, da moram zmrzniti v koči, Če'ne bo bolje . . „ Sa h gospodarju ne morem, ker je takšen sneg črez klanec . . .* Zavil se je tesneje v suknjo, potisnil kučmo nižje na ušesi in na pol zadremal. Ura na steni je počasno tiktakala, kakor da čuti mraz, ki se je razširjal po koči , . . Stene so bile vlažne in po stropu se je delalo ivje , . ... (Konao prihodnjič.] velik kozole, Čebelnjak itd., vse v najboljšem stanju. Na tem posestvu otvori Katoliško podporno društvo letošnjo jesen, ako dobi zadostne podpore, gospodinjsko šolo za Spodnje-Stajersko, katero bodo vodile čč. šolske sestre. V zavodu bo prostora za kakih 20 deklet. To bo torej prva slovenska gospodinjska šo-; la na Štajerskem in1 Katoliškemu podpornemu društvu je le čestitati, da je pridobilo v ta namen za j dober kup posestvo Engel. Ker pa bodo s to šolo ; združeni ogromni stroški, zato se obrača Katoliško podporno društvo do vsega slovenskega občinstva z j uljudno prošnjo, tla vsak po svojih močeh podpira omenjeni zavod. Blagohotni darovi za gospodinjsko šolo se naj pošiljjlaao Katoliškemu podpornemu društvu v Celju, jn se bodo imena vseh dobrotnikov objavila v Štajerskih slovenskih listih. Posebno prosi-| mo zaupnike Katoliškega podpornega društva, da j pridno nabirajo doneske za gospodinjsko šolo. * Marijino Celje 18. avgusta ,1909. Slovenska i procesija v Marijino Celje se je letos prav lepo, da I sijajno obnesla. Udeležba je bila velika; bilo je nad I 700 romarjev pod vudstvom preč. jgosp, kanonika Si-| mon Gaberca, prof. dr, Ant. Medveda, prof. dr. Je-j rovšeka, prof. dr, Lukmana in še več drugih gospo-I dovi duhovnikov. V torek, dne 10. avgusta ob %5. uri \ je bil slovesen vhod v romarsko cerklev, Z veselim navdušenjem so peli romarji lavretanske litanije, G. kanonik Simon Gaberc je prvi oznanjeval v romar-| ski cerkvi božjo besedo. Z ginljivim in do srca sega-i jočimi besedami je proslavljal Marijo, pribežališče ] grešnikov. V sredo je imel slovesni govor: — „Ma-| rija, pomoč kristjanov" — gosp. prof. dr. Medved. Ne samo Slovenci, ampak tudi mnogo čeških in slovaških romarjev je poslušalo to krasno pridigo. Po pridigi je bila slovesna sv. maša, katero je služil g. kanonik Simon Gaberc. Na ta dan so tudi vsi romarji z veliko pobožnostjo sprejeli svete zakramente; ob 11. uri je bila zopet pridiga, katero je imel gosp, prof. dr, Lukman: hMarija, najlepši vzgled krščanskega življenja." Vse pridige so napravile globok vtis na poslušalce in mnogo romarjev je želelo imeti te pridige, da bi jih vzeli seboj za spomin na lepe dneve v Marijinem Celju. V sredo zvečer ob %9. uri je bila rimska procesija okoli cerkve. Nad vse lep, ganljiv in veličasten prizor je bil, ko so romarji s svečami v rokah se zbrali pred cerkvijo in zapeli, prelepo pesem: „Veš o Marija, moje veselje" in potem zahvalno pesem. Glavno zaslugo, da je vse tako lepo in izbor-no vspelo, imata gosp. prof. dr. Medved in dr. Jerov-šek. Hvala njima! Marijino Celje je mednarodno sve-I tišče. Tu sem romajo vsi narodi Širne Avstrije; in ž ravno te dni' Ja bilo na tem Marijinem svetišču zbra-[ no izvanredno veliko romarjev:. Slovenci, Cehi, Slovaki, Nemci in Ogrl. Jjj Slovenci smejo biti zares po-: nosni na te dneve v Marijinem Celju, Ne samo ma-j rijino-celjsko občinstvo, ampak tudi mnogoštevilni ro-| marji in tujci so občudovali pobožno obnašanje in ; krasno petje Slovencev. Kadarkoli bo zapeli sloven-f ski romarji, je vse hitelo skupaj in se divilo nad slo-! venskim petjem. Nek Dunajčan, ki je poslušal petje I slovenskih romarjev, je navdušeno vskliknil: „Das | muss ein gutes Volk Bein, das so schön singen kann." j (Dobro ljudstvo mora biti, ki zna tako lepo peti.) Slo-l venski romarji so med širnim svetom povzdignili ugled . slovenskega ljudstva. V četrtek zjutraj ob treh so se \ poslavljali Slovenci s solzami v očeh od Marijinega { oltarja in potem odpotovali domov, Bog in Marija z f vam!, dragi slovensE romarji! Naj bo Marija, devi-I 08 mogočna, vaša pomočnica proti verskim in narod-; nim sovražnikom in naj Ona, katero ste tako pobož-j no in goreče častili, nsliSI rse vaSe prošnje. ¡To vam \ Želi in kliSe* J8a avfltenje Brnfco leto" vaš rojak P, Blaž Seme, kaplan in slovenski spovedniki v, Marijinem Celju. * Veliki sestanek slov, kat. narodnega dijaštva v Ljubljani. Slov. kat. narodno dijaštvo priredi letos svoj glavni sestanek v Ljubljani v dneh 30. in 31. velikega srpana ter 1. kimavca in vabi nanj vse svoje prijatelje in somišljenike. Spored mu je: V pon-deljek dne 30. vel. srpana: Ob J43, uri popoldne zborovanje znanstvenih odsekov akiad. društev ^Danice" in „Zarje" v mali dvorani hotela Union. Nato občni zbor Leonove družbe. Ob 7. uri zvečer pozdravni večer v veliki dvorani hotela Union, V torek, dne 31. velikega srpana: Ob 8. uri zjutraj sv. malša v stolnici. Po sv. maši občni zbor Slovenske dijaške zveze v veliki dvorani hotela Union. Od 2.-4. popoludne zborovanje organizacijskih odsekov akad. društev Danice in Zarje. Ob 4. uri popoldne nadaljevanje občnega zbcra S. D, Z. Naše obrambeno delo. (Ref. cand. iur. A. Ogrizek, Zarja.) Ob 8. uri zvečer pri- I jatelski sestanek gg. starešin akademičnih društev j Danice in Zarje. V sredo dne 1, kimovca: Ob 8. uri s zjutraj sv. ma&a v stolnici. Nato zborovanje v veli-i ki dvorani hotela Union: 1. Slovensko vseučilišče in \ Jugoslovani. (Ref, phil» T, Mazovec, Danica.) 2. Pro-1 fanna in teološka znanost. Ma- ! sten, župan v Pušincih; Novaki župan y, Litmerkiu. j p Sv. Bolfenk pri Središču, Vi brezvestni laž- j njivec, dopisun od Sv. Bolfenka p. S., ne lažite v i .„Nar. Listu". Res je do pičice, kakor je SI. Gosp. i pisal o toči, da je tukaj potolkla po vinogradih. Po j Vašem velikem vinogradu res ni potolkla, ker ste ga j menda z liberalnim praporom pokrili; nam drugim | pa je potolkla; vendar pa bodo kupci po našem vinu j segali letos, ker upamo vkljub dosedanjim ujmam le- I tos dobiti dobro kapljico, ako bo nas ljubi Bog saj i daljnije nesreče ovaroval. Vi lažnjivec se podpisujete ! kmet oče, pa niste kmet ampak! bolienski hlačar. Oče i ste, pa brez otrok. Vas imamo na „,pantlcu," vendar ! izzivati Vas nismo hoteli, Aklo pa ne bote mirovali, bomo odprli knjigo Vaše prošlosti, ki je žalostna. p Ormož. Govori se, da so Plojevci samo njihove pristaše naznanili, da so podpore potrebni. Torej *tadi v nesreči Še delajo razliko, niti sedaj njihova strankarska strast ne miruje. Opozarjamo vse či-nitelje, da se naj ne razburja ljudstvo na tak grd in nečloveški način. Ce se to uresniči, potem bomo nastopili tudi proti Ploju drugo pot. Zupane pa prosimo, naj postopajo pravično in nepristransko, p Libanja pri Ormožu, Toča nam je pobila vse pridelke, tako da nam je skoro obupati. V tej veliki bedi nas tolaži edino-le to, kako sosednje občine za nas skrbijo in nam pomagajo, kjer le morejo. Kogov-ski predstojnik Borko je pripeljal poln voz različne zelenjave, k/akor krompirja, zelja, buč, fižola, repe in solate ter vse to med nas razdelil. Tem potom izrekamo vsem blagim darovalcem najiskrenejšo zahvalo in prosimo, da bi imeli za nas uboge trpine Še nadalje odprte roke in srca. Velika nedelja. V torek, 10. avg. je bila pri nas nevihta z nalivom. Med dežjem padala je precej gosta toča, katera je naredila veliko škode na ajdi. 24. julija nam je toča pokončala koruzo, oves ih deloma str-nino, sedaj pa nam je Še vzela ajdo in proso. p Iz Sodinec pri Veliki nedelji. Nismo Še poza^ bili nesrečnega dneva, ko nam je grozna toča opusto-Sila naše njive, travnike in vinograde ter iz nas v pol uri napravila siromake, že nas je spet enako hudo doletelo. Dne 11. avgusta se je spet vsula toča in posebno inočno poškodovala sodinsko polje.. Grozni nalivi so odnesli rahlo, rodovitno zemljo, vihar jo razkril slamnato strehe, toča pa je poteptala in posekala mlado, že cvetočo ajdino v zemljo, da ni poznati, kjo je rastla. Skoda je velikanska), ker letos ne bomo dobili niti semena nazaj. Prej smo bili potrebni podpore, zdaj smo je Še potrebni stokrat bolj. Že dozclaj ni bilo dobiti delavca, ker vsled slabe plače odidejo na razno kraje, v tovarne, rudOkope itd., zdaj bo pa so slabšo. Okrajni zastop (napredni) sicer dela cesto od 1 odgorec na Oslušovce, pa težake tako slabo pla- čuje, da si siromak v domačem kraju ne more ničesar prislužiti. Cestni nadzornik, ki ima že na tisoče M hranilnici, služi na dan 6 K, ne da bi se potrudil k delavcem iti gledat, delavci pa služijo po 1 K do 1.20 K. Kako bi bilo. tedaj mogoče, si kaj prislužiti V, domačem kraju. Pomanjkanje nam grozi na vseh . koncih in krajih, pomoči pa ni od nilkoder. Podporo smo že imeli obljubljeno vsled lanske suše, pa Še ni-| smo nič dobili. Ce bo z letošnjo podporo tako, potem j moramo obupati. Manjka nam že zdaj vsega potrebne-; ga, ko bi se morali pripravljati že za zimo; edino na ! krompir se še zanašamo, če nam ne bode na njivi : segnil.. Za živino bo pa še slabše, ker sena vsled suše ni nič zrastlo. Otava je poplavljena, koruznica posekana, paše pa ni nič. Nazadnje naj £e omenim, da ; so je našla toča od dne 24, julija še za 15, dan v „¡vu-dini". Kaj takega menda nihče ne pomni. p Za Božidar Flegerifi-ev spominek so nadalje darovali cc. gg. Vajda Franc v Ljubljani 3 K Caniko Valentin v Varaždinu 6 K, dr. Mate Vargazon v Kotoru 5 K, Ernest Vargazon, Zidanmost 3 K. Bog plati. Za nadaljne prispevke se uljudno prtsi. Ljutomerski okraj» 1 Ljutomerska okolica. Pri nas se vsepovsod ljudje pritožujejo zoper slabo raznašanje poštnih pošiljatev. Pravijo namreč, da se poštnemu selu ne zdi vredno hoditi v bolj oddaljene kraje, posebno v hribe ne in tako pušča vse, dostikrat važne in nujne stvari kje v kaki gostilni ali privatni hiši, da adresat dobi še le čez teden dni v roke. To je vendar preveč. Poštni sel je menda zato, da dobimo naše stvari bolj naglo v roke, ne pa še le teden dDi pozneje. Upamo, da se to v kratkem izboljša. Mi s tem nismo hoteli nikomur škodovati, ampak ielimo samo, da se stvar pri-mtrno uredi. Več prizadetih. 1 Sv. Peter pri Radgoni. K nam je prišel na kratke počitnice naš rojak, g, Fr. Kramberger, kazn. župnik v Kopru. Pri tej priložnosti je daroval 200 j kron za naš velik zvon. Ako Še ljudje prinesejo, kar i so obečali, bo zvon popolnoma plačan, Bog živi velikodušnega darovatelja! 1 Sčavniška dolina. Imel sem slučajno daljšo potovianje in dne 18. julija me je usoda privedla na sredino divne Sčavniške doline k sv. Jurju ob Sčavnici. Bilo je ravno v jutno, ko se napotim proti cerkvi, da opravim svojo versko dolžnost. Ko grem i mimo Idostanja 1 na trgu, opazim vabilo z napisom: j „Danes Igra naše bralno društvo lepo narodno igro „Deseti brati" Takoj mi jo prišlo v misel, da ostanem danes1 tu.. Po sv, maši posetim nekaj rodbin, s katerimi sem se slučajno seznanil, potem posetim čitalni-! co, naredim nekaj sprehodov po okolici, kjer sem na- . letel na krčmo pod vejico .(ljudje morajo tukaj vse tor I čiti pod vejico, ker ni odjemalca za vino) in tako je hitro minil čas in prišel trenotek, ko se prične veselica. Godba g. Vogrinca je veselo udarjala, ko so pri- j šli razni gostje od Sv, Antona, Sv. Križa, Male ne- j delje, Ljutomera, Kapele, posebno pa veseli moški \ pevski zbor petrovški, kateri je prav imenitno zaba- j val pod spretnim vodstvom g. Janka CiriČa celo ob- i činstvo in je bila cela družba pra/v vesele in dobre volje. Pozdravil je goste in domačine g. kaplan Lov- l rec ki je navduševal stariše in mladino za plemenito j vzgojo, kojaj se posebno ,v bralnem društvu najboljšo 1 oji. G. tajnik Nemec je razložil pomen igre „Deseti i rat" ter pomen iger na naših odrih in njih pomen ; za slovenski narod. Pevci so pod spretnim vodstvom , g. organista Kocbeka zapeli več 'lepih pesmi, in res j nekako lahkega, prostega od skrbi vsakdanjega dela sem se počutil v tej lepi, a sMromni jiti gospe ,Tr-stenjakove. Igra „Deseti brat" se je dokaj dobro ig- ; rala, posebno ako se pomisli, d'a so igralci priprosti fantje In dekleta in da je bilo takrat za vaje vsled dela najmanj Časa. Deseti brat Martinek, TomaŠek Golnarov, je res pokazal vso spretnost. Krjavelj, no, S piskra je dobro praznil in kot Krjavelj ga je dobro vlekel v svoji suknji in hlačah, ki so Abrahama videle. Dobro sta igrala Kvas, Vukov in Marijan, Sa-farov, ki se ni že tri tedne bril, dobro je tudi pogodila črevljarjeva žena, ko se je potezala za bogatega ženina svoji hčeri Franici, Cagranovi Miciki, ki je zelo rada imela Francelna. Sploh dober utis je napravila igra na mene in želel bi, da bi jurjevško bralno društvo in nje mladina v kratkem zopet priredili kako predstavo, osobito, ko imate tako lepe prostore in tako lep oder. Sumeča godba me je med lepim moškim zborom Petrovčanovi in mešanim jurjev-škim še daleč spremljala, ko me jo odnesel voz iz lepe Sčavniške doline črez Kapelo za svojim pokflicom. Tujec. Slo¥efiJ|rašid okraj. s Shod. Deželni poslanec dr. VerstovŠek priredi v nedeljo dne 22.-avgusta shod pri Sv. Ani nad Pamečami po poznem opravilu v cerkveni hiši. Vsi naši somišljeniki so uljudno vabljeni, da se tega shoda polnoštevilno udeležijo. s Homec v Smartnem. Zadnjo nedeljo smo imeli pri nas zopet lep dan. Bil je cerkveni shod, kakor-šnega še nismo zlahka doživeli. Ljudstva je bilo toliko, da ga ni bilo mogoče pregledati. Mladeniči so pokali z možnarji, da se je razlegalo na vse strani Slovenjgraškega okraja. Od mladeniškega shoda do to nedelje so zginile namreč vso nevarnosti radi streljanja, tako da je gospod Župan Kac prav rad dovolil mladeničem to zabavo. Konjiški okraj. Konjice. Sodnik dr. Rostoch odide v Šoštanj* Dasi Nemec, je bil še precej priljubljen. Zahtevamo na njegovo mesto Slovenca, ki ga ni pri celi c. kr. sodniji. — Notica o postopanju g. okraj, sodnika dr. „kšeft je kšeit", kajne g. Ogorevc, — Okrajna hranilnica širi med ljudstvo reklamne listke v nemškem in slovenskem (!) jeziku, da bo odslej uradovala dva^ krat na teden. Ali je taka reklama dovoljena? V svojo korist zna slovenski, a slovenskih pobotnic in drugih listin noče podpisovati! Silno veliko ima naloženega slovenskega pupilarnegai denarja, s katerim si dela dobiček ter podpira ž njim nemškega otroka, za katerega je diaJa 1000 K; a vkljub temu se najdejo Slovenci, ki imajo tam svoj denar naložen.. Žalostni)!: ~~ Čiljškl okrai Sankcionirana postava. Cesar je potrdil postavo o spremembah za vodovodni red mesta Celje od-3. dec. 1908. c Celje. Dr. Kukjovec je hodil v (Maribor pozdravljat liberalne učitelje na njih sikupščino. Za ¿t beralne učitelje mu je vedno bilo srce, le ob volitvah, takrat gorijo pn in njegovi pristaši tudi za kmečko< ljudstvo. >Take posameznosti vi političnem življenju si je treba zapomniti, c Celje. Vsakdo ve, da Še dosedaj prof. Jošt ni bil v disciplinarni preiskavi zaradi stvari, ki mu, jih. je v državnem« zboru očital dr. Korošec. Zato je smešno, ako pišejo liberalni listi, da mu je vlada dala zadoščenje in ga pomaknila v višji plačilni razred. Jošt ni bil pomaknjen v višji ^azred na podlagi kakih zaslug ali kakega zadoščenja, ampak to se je zgodilo avtomatično, ker vsak profesor po gotovem številu službenih let pride v višji razred. Dobro pa je, da je dr. Korošec enkrat v državnem zboru povedal o tem profesorju odkrito besedo, kajti tudi stariši morajo vedeti, Kaki ljudje vzgojujejo njih otroke. Ce pa. liberalci mislijo, da se o liberalnem profesorju, ako je Slovenec, ne sme nič več povedati, da je to de-nunciranje, obrekovanje^ se jako motijo. Kdor nam. Škodi, temu nikdar prizanašati! c Slivnica pri Celju. V zadnji Št, N. D. ne pokažejo naši napredni liberalci samo svoje otožnosti radi pogorele veselice, ampak tudi svoj lep značaj.. Liberalni olikanci s<* pa£ pozabili, s Čim da se hva^ lijo — z resnicoljubnostjo, da podpirajo celjske urednike s takimi lažmi, G. dopisnik pač ni vedel, da g. kaplan ni imel ta dan časa letati po Slivnici in raz-našati vest, da je liberalna veselica prepovedana,, ampak on je Izpolnil svojo dolžnost, da se je udeležil seje, H je bila isto nedeljo. Enako naj bi bil storil tudi g. dopisnik (kar je tako že obžaloval), saj v Pe-telinjeku ni naSel svoje sreče« Res Škoda, da se vam, ni posrečila veselica, bi se vendar imeli s čim hvaliti, da bi ne bilo treba lagati. Prijetno je pab)lo res opazovati razne prizore, ki so so vršili isto nedeljo-Sevskj krojač se -je prav „nobl" pripeljal, Če je domov tako šel, nismo videli. Da se šo vidimo!! Slivničan_ c Osebam, sodelujočem pri veselici v Slivnici pri Celju, uljudno naznanjamo, da se ista vrši šele 5. septembra, ne pa prej! c Griže. Dno 17.- avgusta ¡o bila dopolnilna volitev dveh odbornikov za tretji razred občinskega odbora, Izvoljena sta bila>z veliko večino dosedanji Župan g. Alojz Suler in vrli kmet Anton Poteko. Oba-dva sta zvesta pristaša Kmečke zveze. Čast zavednim In katoliško mislečim narodnim volilcom. c Galicija. „Nar. Dnevnik" št. 182. z dne 12.. avgusta t. 1. piše pod naslovom: Jurakovo izobraževalno delo, da sta dva fanta Bartl in Nareks s kamnom izbila tri zobe Martinu Križan. V Galiciji izobražuje mladino kaplan JuraJk. iTa notica kaže, kake duševne reve dopisujejo v liberalne lističe. Fanta, ki sta metala kamenje in grozila z noži, sta sinova prvega in glavnega zaupnika Nar. stranke, ki je ob zadnjih volitvah bil najstrastnejši agitator za liberalne kandidate. Pisala sta se oba jednako, Bartl je pa slovenski: Jernej, in zraven je bil Še Franc. No dopisnik in g. urednik/ morata znati slabo nemščino, da sta iz imena Jernej naredila priimek Bartl. in potem šo eden fant NarekS, Čeravno je bila to le ona oseba. Iz tega nam je umljivo, zakaj želi Narodna stranka več nemščine, da bi se je potem še ka.k eksstudent temeljito naučil in pa kako na svojih shodih naštejejo toliko ljudstva, ker,Štojejo najprvo po imenih, potem pa priimko in tako pride ena oseba dvakrat v število. Fant, pa kateremu sta imenovana ianta zobe izbila in ga nevarno ranila, je priden pošten fant; ud in tajnika namestnik izobraževalnega društva, ki se ne potepa po noči okoli in razgraja po krčmah. Zato pa dopisunče povej odkrito, kje so pri nas razgrajači, pri društvu ali pri Narodni stranki?! Največji nemirneži so sinovi starišev, ki so narodni strankarji. Tukaj je pa delo vaše, ne g. kaplar na, ki je fante, ki so pri društvu, že izobrazil na umu in srcu, da lahko dostojno konkurirajo v izobrazbi s takimi, ki imajo večrazredno ljudsko Šolo in še kake štiri semestre in še kaj povrhu. Mi bi se s to notico ,še bavili ne, ker je res otroško neumna, a hočemo poikazati, kako laže „Nar. Dnev." in kak» duševne velikane ima za dopisnike. Ta dopisnik je menda eden tistih, katere urednik vabi, naj pišejo kar po domaČe, bo že on popravil, (4. aprila Nar. dom) pa tukaj sta oba obsedela na eni stopnici. Fan- ta s kamnom prepustimo Vam drage volje v VaSo napredno zvezo, lahko ga volite v odbor, saj je oče tudi Vaš zaupnik in sicer edini v naši lari. Potem Vam mogoče dovoli še postajo za zvezdoglede, ker ima take prostore. Dopisnik, tebi pa svetujemo, da se ti tako p op r i me Š izobraževalnega dela, kar bi bila tudi tvoja dolžnost. G. kaplana pa pusti v miru, ker so se več učili kot ti. Tvoja želja je, da bi že kma-lo šli od nas, mi pa vsi iarani želimo, da bi ostali vedno pri nas in smo le hvaležni preč. kn- Šk. ordina-rijatu, da nam je poslal kaplana, ki je strah za sla-boverne liberalce. To za danes, drugokrat Še! c Savinjska dolina. Naše ljudstvo je skoraj Že vse pod zastavo Slov. kmečke zveze. Surovi nastopi liberalnega učiteljstva, njegovo nesramno hujskanje proti katoliški stvari ter brezplodnost liberalne politike so našemu razsodnemu ljudstvu odprle oči. Kmalu bo prišel čas, ko bodo liberalci med učiteljstvom celo sami tavali po dolini, dočim bodo trezni elementi tudi med njimi stopili ob stran krščansko mislečega ljudstva. Hujskanje nikjer nima trajnega uspeha, o tem se je .lahko prepričalo tudi naše liberalno učite] j-stvo. c Jesenske veselice. Prostovoljno gasilno društvo Gomilsko jemlje si čast, vsa sosedna gasilna in druga društva vljudno prositi, da si blagovolijo svoje morebiti nameravane jesenske veselice tako razdeliti, da bi se ne vršile na dan 5. septembra, ker namerava zgornje društvo tega dne večjo veselico prirediti, ker že dve leti ni nobenih veselic prirejalo. c V Drešinjivasl občina PetrovČe je v torek dne 10. avgusta zvečer po dolgoletni mučni bolezni večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče v 74. letu starosti mirno v Gospodu ¡zaspal gosp. Gor-Šek Martin, posestnik in pred boleznijo mnogoletni občinski odbornik in ud kraj. šolskega sveta v Pe-trovčah. Bil je vedno skrben oče svoji obitelji in v vseh znanih krogih obče priljubljena oseba, vedno zvest in udan Boga in domovini. Svetila mu večna luS in blag mu spomin! c Jurklošter. Dne 10. t. m, je tukaj po dolgi mu&ni bolezni umrla gospodična Marija Tribnik, sestra. tukajšnega župnika gosp. Karola Tribnik. Ranj-ka je bila leta 1848 rojena na !Muti, od koder se je pozneje njen oče kot nadučitelj preselil v, Slivnico pri Mariboru. Pred svojo boleznijo je bila spretna, skrbna, marljiva in zvesta hišna gospodinja, ne le dolgo let pri svojih stariših, ampak} tudi več let pri svojem svaku in od leta 1883 pri svojem bratu v Jurkloštru, Bila je. tudi izvrstna pevka ter je v, prejšnih letih veliko popevala v slivniški farni cerkvi. Tudi v svoji dolgi bolezni je' večkrat v petju svojo patronijo sv. Marijo na pomoč klicala. Svete zakramente za umirajoče je v svoji bolezni na lastno Željo sprejemala. Sprevod, katerega je vodil preč. g. Anton Ribar, duhovni svetovalec, župnik itd. v, Sv. Vidu, spremljan od treh. čast. gosp. duhovnikov, vršil se je v četrtek ob 8. uri zjutraj- Spremljalo je ranj-ko razen njenih sorodnikov, tudi veliko število domar čih župljanov. Blag ji spomin! c Nova Štifta, pri Gornjemgradu. Naš Maplan g, Berk leži „Narodnemu Listui" zelo v želodcu. Da ga liberaJci tako sovražijo, je znamenje, da je vrl duhovnik. Zato tudi ni moj namen, da bi zagovarjal imenovanega gospoda, ker to zna sam bolje, če se mu zdi vredno* Vendar pa bi rad omenil par vrstic. Čeravno jo Nova Stilta oddaljena sama pičlo laro od Gornjega grada, vendar še nismo nikdar slišali nič slabega o g. Berko, zato tudi tukaj vsak poštenomi-sleč Človek obsoja napade liberalnih časopisov. Seveda I Liberalcem še Bog v nebesih nikdar prav ne gospodari, zato ni Buda, Ha jim ne more ustreči noben duhovnik. To torej ni nič čudno, pač pa nekaj drugega, Ce „Slov. Gospodar" kaj poroča, kar mogoče kakemu liberalcu ni po volji, precej je |to „smrdljivo ovaduštvo", in ne vem kaj Še vse. Liberalnemu časopisju je pa seveda vse dovoljeno, tudi najnesramnej. Ša obrekovanja in najostudnejši osebni napadi. Cim ¡večjo budalost si morejo zmisliti o kakem duhovniku, tem bolj se jim dopade. Ne mi,, ampak liberalci se v obilni meri poslužujete Lutrovega gesla: obrekuj in laži kan se da, zmirom Še kaj ostane. Ali tako uči krščanska ljubezen, katero tako radi pridigujete ?! Katekizem in sveto pismo je samo takrat dobro, kadar vam služi, drugače je pa za vas deveta briga. — In morala! — O ti uboga liberalna nedolžnost, koliko trplS vsled pohujšljivih kaplanov! Nedolžne liberalne dušice so tako tankovestne, da če kateri zapazi kakšnega Janta, ki ni ravno njihov pristaš, pa slučajno pogleda kako dekle, je precej to že zoper nravnost; kaj šele, Če se drzne duhovnik spregovoriti par besed s kakšnim dekletom! ? Joj, to je pa že vrhunec nesramnosti, kakoršne so zmožni seveda samo „klerikalci". Ali kaj bi pa bilo, ko bi se enkrat odgovorila z wDko za oko, zob za zob"! — Mogoče bi se marsikateri prijel za glavo. Zato bi svetoval liberalcem, naj K prihodnje nekoliko bolj obzirno pišejo, pa ne ver jamem, da bi slušali, ker nekje sem čitaj: pridiguj oslu, kar se da, zmirom trobi svoj i, a. Bretlšk! okraj. b Podsreda. Umrl je blizu Kozja dne 18. t. m. tukajšnji nadučitelj Andrej Sket. N. v m. p,! b Podsreda. INaisprotniki našega slovenskega kat. izobraževalnega društva, to so naši za našo cerkev najbolj skrbeči liberalci, ki jih vodita vse sku- paj Potočnik in Planine, ti bi radi uničili naše društvo. Zasramujejo društvo, radi bi, mu škodovali, kjer bi mogli. Nekaj udov so res odvrnili, a drugi se dobro drže. Fantje in dekleta, le pogum! Izneveril se nam je bil ob volitvah v deželni zbor mladenič Pla« ninc in prestopil v nasprotni tabor. Tedaj so bili vsi naši liberalci po konci in samega veselja niso vedeli, kaj bi storili. Zdaj, pravili so, se je začela klerikalna stvar na slabše obračati, kmalu bomo požrli te klerikalce in kmalu ne bo nobenega več. Le počasi g. Potočnik in Planine. Res, enkrat se našim liberal. cenj kaj malega posreči, in liberalizem začne dviga ti svojo glavo kakor gad. Mi sicer obžalujemo mladeniča Planinca, a rajši vidimo, da gre, če noče biti z dušo in telesom popolnoma naš, — V „Narodnem Listu" in v „Narodnem Dnevniku" izliva nekdo svojo jezo na č. g. Vavpotiča in druge delavne može, ki se nočejo dati vpieči v liberalni voz. V zadnjem „Narodnem Listu" laže znani dopisnik, da je hčerka nekega tukajšnjega klerikalca porodila jv dvanajstih mesecih 3 nezakonske otroke, kan pa ni res. Na dan z imenom, nesramni lažnjivec! Sramota za dopisnika. celjskih listov in tudi za urednika, da napada, v listu nežni spol brez vsakega vzroka!, Drugikrat pa, kadar boš Še kaj pisal, ako si gluh, prej dobro poglej, ako si pa slep, pa s prsti potipaj, da ne boš vse narobe videl. — Radovedni smo, kedaj bosta „Narodni List" in „Narodni Dnevniki" vse izbruhala. G. Vavpotiča pa javno pohvalimo in prosimo Vsemogočnega, da ga ohrani Še dolgo vrsto let zdravega in zadovoljnega! - Le tako naprej, kričanje gavranov naj nas ne moti! b Podsreda. Veliki vnemi g. Vavpotiča za Čast božjo in lepoto hiše božje se imamo zahvaliti, da naša flarna cerkev od leta do leta napreduje v svoji lepoti. Tekom maHo let je skoro popolnoma spremenila svoje notranje lice. Zadnje dni je dobila zopet nova, krasna okna. G. župnik naj se le nikakor ne ozira na izbruhe (celjskih listov! Oni se bodo že sami naveličali pisarjenja! Na njihove napade pa bodemo odgovorili v prihodnjem „Slovenskem Gospodarju"! Tudi .„Veritas". b Buče. Dne 14. t. m. ob pol 11. uri predpol-dne je nastal velik ogenj v gospodarskem poslopju pos. Jožef Božičnik-a, po dom. Bah y? Bučah s pritličnim stanovanjem. Zgorelo je popolnoma vse. Ta ogenj je povzročil dotičnemu veliko Škodo. Imel je v poslopju raznovrstnega žita od lanskega leta in vse od letošnjega pridelka. Zgorelo mu je vsega žita skupaj okoli 250 mernikov. Uničilo mu je vse seno, slamo, Šop, kakor tudi ¡vse vozove in poljsko orodje. Najemnik) v dotičnem pritličnem stanovanju je tudi zelo oškodovan,- Kako je požar nastal, je neznano. Ker le v dotični bližini Še gosp. posl. omenjenega pogo-relca, in tudi popolnoma novo veliko poslopje bližnjega soseda g. !A!.. Paulič-a podobarja in slikarja, je bila zato velika nevarnost.! Poslali smo torej našega vrlega kolesarja g. Franc Paulič-a z uljudno prošnjo po bližnjo požarno brambo V Kozje, ki pa ni prišla! Najtoplejšo zahvalo pa izrekamo kozjanskemu oroŽ-niškemu vodju gospodu Antonu Trstenjaku, ki je, da-siravno ni bila njegova dolžnost, osebno prav pridno pomagal ter navduševal sosede, da so vozili vodo ter tako ugasili strašen ogenj brez kozjanskih fajerberkerjev. b Rajhenburg. Na praznik Marijinega Vnebovzetja so slovesne obljube storili trije br. pri č. o. o. trapistih v Rajhenburgu, doma vsi v ptujskem o-kraju; najstarejši fr. Ludvig, doslužen vojak, je nadzornik v Čokoladami. Vesfnik mladinske organizacije. Mladeniški shod na Gomilskem. Se enkrat vabimo vse dobro misleče in dobro hoteče mladeniče na mladeniški shod, ki se vrši v nedeljo 22. avgusta na Gomilskem. Zborovanje se bo vršilo pod Volkovim kozolcem. Na sporedu so razni govori mladeničev i t. d. Mladeniči, pridite vsi, da se spoznamo, zbližamo, ter navdušimo za naše visoke ideje. St. Jurij ob Jnž. želez. Mladeniški shod se vrši v nedeljo dne 29. avgusta, ob lepem vremenu na prostem, ob slabem vremenu v gornji dvorani katoliškega doma „Gostilna Baje". Iz drugih slovanskih detel t Iz Dunaja. Ljubi „Slov. Gospodar!" Kaj si neki misliš o nas, ko že tako dolgo nisi niči slišal o Dunajčanih? Le nič se ne razburjaj, dragi naš bod-ritelj, mi sicer delujemo, ampali javnosti ne poročamo svojih del. Po leti je res društveno življenje skoro malenkostno, ker so ljudje razidejo po letoviščih, ampak v; jeseni, ko se zopet združijo' moči, je zanimanje za slovensko stvar tem večje. Priznati ti moram pa s tužnim srcem, da bi naša društva podvojeno in Še številnejše lahko nastopala, ko bi ravno naši Slovenci no bili takO mrzli, večkrat strankarski. Mnogi se pa celo odtujujejo slovenski stvari, ko mislijo, da Slovenec ni nikdar inteligenten in se ne more gibati v boljših krogih. Sicer je Žalosten slučaj, a resničen. Ampak, da se taki ljudje zelo motijo, to je gotovo. Večkrat se da opaziti v našem društvu celo delavstvo, ki se mu mora priznati, da je organizirano, inteligentno. Ako pogledamo v naš knjižniški zapisnik, vidimo, koliki) sto knjig se tu vsako leto izposodi. Žalostno je tudi strankarstvo; mnogo Slovencev je že obiskallo mogoče enkrat, dvaikrat naše društvo, a jim kaka malenkost ni prijala, pa so zapustili društvo. To mislim, da vsak Človek! zna, da se na posameznike ne more ozirati in da se vsem ljudem ne more nikdar vstreči; vendar, če bi vsaki nekoliko po-trpel, ali mogoče dalje Časa opazoval društveno življenje, gotovo bi se mu priljubilo in ostal bi zvest veri in narodu, kar se pa izven društva zelo lahko izgubi.. Vem iz lastne izkušnje, da sem se ČutUa zelo nezadovoljno prvokrat ,Vj društvu, a se mi je sčasoma taka priljubilo, da moram sedaj ob vsaki priliki pogledati v društveno sobo. 2 jesenjo dobimo tudi zelo primeren prostor, kjer se bomo lahko zbirali Še v večjem Številu vsako nedeljo in se navduševali za to, kar nam je slovenska mati položUa ob odhodnici v tujino na srce. — Naj še ti omenim, predragi i,,Slov, Gospodar", kaj smo mi, dunajski b,Stražani", sklenili.' Svoj čas so omenili odborniki „Straže", kako neizrečeno bi na Dunaju potrebovali ¡„Naš Dom". ZaČe-I li smo darovati po kronicah, po deseticah, in v brat-1 kem času nekaj Čez eno leto imamo že okoli 13,000 K; ! sprva se je seveda marsikdo dvomljivo vprašal, ali bo kaj iz tega, dandanes pa že res lahko s ponosom gledamo na to ¡število in upamo za trdno, da bo res kedaj še „Naš Dom" dičil cesarski Dunaj\ — Tako sem ti sedaj nekoliko popisala razmere dunajskega Slovenstva;- ako nisem preveč dolgočasna tebi in g. uredniku, se bom še včasih oglasila, da ne pozabite čisto na nas. (Le oglasite se! Opomba urednika.) K sklepu še te prosim, predragi moj lantek, da povsod, kamor poromaš, poveš na Dunaj odhajajočim Slovencem, naj ne zabijo obiskati slovenske službe božje in pa' slov, kat. izobraževalnega društva „Straže". Tvoja Cvetana. Najnovejše novice. Imenovanje. FreČ. g. kanonik dr. Matek je imenovan ravnateljem mariborske bogoslovnice, podrav-nateljem pa čast. gosp. dr. 'Josip Somrek, — Za kor-nega vikarja pri mariborski stolnici je imenovan č. g. Anton Tkavc, kaplan v Ljutomeru. Hoče. V nedeljo, dne 22. avgusta ob 8. uri dopoldne ima g, poslanec Pišek shod v HoČah v gostilni g. Rojka. Pridito mnogoštevilno.! Sv. Antoni v Slov. gor. Dne 29. avgusta ima tu-kaj g. drž, in dež, poslanep Roškan shod. V pomožni sklad za poškodovance po toči v ormoškem, ptujskem in sosednih okrajih so darovali sledeči p. n. gg.: Zadnji izkaz ... K 31110 Anton Tnrnšek, trgovec v Rečici.......51— Josip Svetič, župnik v Tinjanu pri Trstu . . „ B-— Franc Heber, župnik v Spodnji Polskavi . . „ 40'— Župnik Frid. Horvat, dar št. lovrenških župljanov „ 78'55 Fekan Franc Šalamon, dar rogaških župljanov . „ 34'— Franc Petek na Ljubnem v Sav. dolini . . . „ 20-— Anton Kolar, župnik v Št. Ilju pri Velenju . . „ 10"— Neimenovan na Paki........■ . „ 10'— Žapni urad pri Kapeli po žup. M. Meško . . „ 60 — Slov. kmečka zveza pri Sv. Jnrju ob juž. železnici „ 50'— Janez Goričan, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. gor. „ 10'— Tomaž Mraz, nadžupnik v pok. v konventu mil. bratov v Gradcu..........„ 100-— Župnik Alojz Kokelj, zbirko Vurberžanov . . „ 25—• Anton Meško, dež. poslanec, svoj dar 5 in dar obč. Lahonci 15, skupno :......„ 20'— Ivan Zwölf v Postojni.........„ 3-— Josip Cede, župnik dar studeniških župljanov . „ 30'— Jožef Meško, župnik v Sv. Miklavžu pri Ormožu 20'— Župnik Jožef Weixl, dar krrževskih župljanov . „ 54 40 Župnik Alojz Gričnik, dar župljanov v Mariji Reki................7,— Posojilnica v Vitanju...........25 — Josip Farkaš, trgovec pri Sv. Jnrju ob Ščavnici „ 5'— Josip Krajnc, župnik v Zibiki......„ 17-— Fr. Savski v Vidmu . . . ,.......5-— Hranilnica in posojilnica v Artičah.....„ 10-— Posojilnica v Sv. Lenartu v Slov. goricah . . „ 100-— Ivan Hutter, c. k. profesor v Celovcu . . . . „ 20"— Gregorij Presečnik, župnik na Frankolovem . „ 5'— Fr. Močnik, kaplan v Sv. Tomažu pri Ormožu „ 5-— Marija Urhas, posestnica v Sv. Lovrencu na Dr. p. „ 10-— skupaj ; . . K 1095135 in Prva jngoslov. tovarna za kavine surogate 139 kg ka-vinih primesi. Vsem darovalcem se v imenu ponesrečencev zahvaljuje in novica prav toplo priporoča Jožef Ozmec, žnpnik in deželni poslane«. Listnica uredništva, Sv. Vid pri Ptuju: Preosebno in žaljivo! — Ober-Manloh: Doi-lo še le daoes, torej prepozno za to številko. Najboljši original terboTeljski dobite pri Franc Kartin-a nasledniku Janko Artman-u v Šent Jnrjn ob jnž. žel. po nizki ceni. 677 Štefan Kaufmann trgovec i železom v Radgoni, priporoča najboljše ocelne motite in lopate, dobre kose in srpe, praro itajarsko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. 058 Pojasnila o inseratih daje apravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko za 10 vinarjev. Eoterijjake Številke. Dne 14. avgusta 1909. Lino 10 41 31 38 68 Trst 31 84 63 73 86 Ignacij Jagodlč, ključavničar pri Sv. Petru na Medvedovem Belu napravlja strelovode. 545 Učenec poštenih katoliških staršev se sprejme v trgovini Ivana Trauna na Ptujski gori. 603 Lepo posestvo z gostilao vred, 4 velike sobe, 2 kleti, velika kuhinja, veliko novo gospodarsko poslopje, veliki hlevi za 30 glav živine, okoli 10 oralov zemljišča, gozd, vse v lepem stanu, pri veliki ce luskin) na glavi, to je Eapilor št L Cena Je (franko na vsako pošte) 1 lončiž 8 K 60 vin., 2 lončki 5 K. Prosim, da se naroči same od mene. Naslov je: P. Jurišid, lekarnar v Pakracu, Slavonija, Denar se pošlje naprej ali l poštnim povzetjem. Lampijoni, papirnati krožniki, konfeti, serpentine, servijete, razglednice in karte za šaljivo pošto se dobivajo najcenejše in v največji izberi pri Goričar & Leskovšek trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem na na debelo in drobno v Celju, Graška cesta 7. t Ana Majclger, vdova po profesorju Žnldarlč, naznani tužnim srcem v lastnem in v imenu svojih otrok: med. dr Janezi MaJdger, Ane fltlhurko roj. Majciger, dr. Alojzija Anidarič, c. kr. notaija, fl\arlje Schneider roj. ZftId.riČ, vdove c. in kr. polkovnega zdravnika in v imenu svojega zeta Evgena Mihurko, računskega revidenta pri c. kr. namestniji, kakor tudi v imenu vseh vnukov in dragih sorodnikov žalostno vest, da je njen nepozabljiv, iskrenoljubljen soprog oziroma oče, tast in dedec, gospod Janez Majciger šolski svetnik, c. kr. glmnazliskl profesar ▼ pokoju, odlikovan z zUtia zaslužnim križcem s krono, ImeJitel) kolajne aa 40 letno zvesto službovanje in spominske svetinje vladanja Njegetega veUčanstva cesarja Prano« Jožefa I., v pondeljek dne 16. avgusta 1909 ob 6. uri zvečer po dolgi in potrpežljivo prenašam bolezni ter previden s sv. zakramenti za umirajoče v 80. letu svoje starosti mirno v Gospoda zaspal. Truplo predragega pokojnika bo v sredo dne 18. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Gospejne ulice št. 13, slovesno bogoBljovljeno in potem na mestnem pokopališču v družinskem grobišču pokopano. Sv. maše zadušnice se bodo brale v četrtek dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v stolni in mestno-župnijski cerkvi. V Mariboru, dne 16. avgusta 1909. Za tiho sožalje prosimo. — Venci se v smislu pokojnika hvaležno odklanjajo. •V .'"V" ' ,-,r; - :" •;•'*•" '•■ .....■ ' v'-ïvf^ ilovensko trgovsko društvo v priporoča te-le tvrdke: ML K. erajHki trg- £2 MAlilBOR Bnrgpplatz SS priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, »»store, razni cvilih. perje za blazine itd., vse po najnižji vjeni. MARIBOR, Glavni trg št. 19. "HSC Naznanjam uljudno, da otvorim dne 31. julija t. 1. run glavnem trgu It. 19 „pri angelju" popolnoma novo trgovino z nodnim in manulakturnim blagom, platnom, snknom in perilom ter s raznovrstnimi pleteninami in krojaškimi potrebščinami. — Z odličnim spoštovanjem J. Al* Soštarič. v veliki zalogi, kak« tudi «airase, dlvaal, otročje postelj« ter ogledala pu saJttóS eez& hm Pleteriak, Harfe lesroáka sest* ftt 10. mm Psi pošti — m«rSb07, Tet»ftrtew wefe « priperoé« vete« pH*, (xvrstaa áiw^éfl tw mnie to tople mas. Tovarni za glinske m ....... R«$|u zdeluje 3 parni»! etatojl sa aajboljie, veto** L gline prunaue najboljši' kdeiie, kakor: pat«siwyaa. doleti vsacegs, ampak sreda samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v vele-trgovski hiši R.Stersnecks, Celje, Štajei-sSaco. Štajersko platno m po 36 v. Slovensko platno m po 40 v. Savinsko platno m po 44 v. Vojaško platno m po 46 v. Domeetik platno mehko m po 43 v. Gorsko platno debelo m po 60 ¥. Istrija tkanina, mehka m po 54 v. Ho-landska tkanina, mehka m po 60 v. — Vzorci zastonj in pošiljatve črez 20 K firanko. Slavnemu »I««w>t»keniu p. ». občia-1 aiva uljudno naznanjam, da sem | otvoril v Maribora, Šolska ulica Štev. 2 nasproti kavarne ,Central' moderno urejeno briraico,! Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem IVAM BERGLE8, brivec. Varstvena znamka. ar © j i o j i m i Samo pri Di*uškoiričuy Slovenjgradec. Ostanki in letno blago, vse 10*/* ceneje kakor poprej; n frfoirtaa Fr. Bureš, arar, očal&r in zlatar iipttftoffoii CBsts 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovr-istnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, d&lnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-hrnine po najnižjih cenah. Garancij» več let ?si popravki se ločno In :. hitro livriijo. :: Podružnice m Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 iurejeffia v!.«ge s a knjiiiee ia na te- Jjl.fl«!!!«, Mragasij« S«® predaja sreefe« vvnA*- vnr« ^^tr- koS rafo» ter J« »f»ratqje p» čistih " |5j jev pn dn#vneiH . . ■ > ■ . i i ti1 r -- Delu lika glavnice. K 3,000000. - BeMrvai ftmd g 300.000,_ Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: je največja slovanska zavarovalnica, proti požaru m življenju. Južnošiajerska hranilnica v Celja v Narodnem doma •prejema hranilne vlsge vtak delavaik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po SniAs-i ter pripisuje obresti vsa- kega pol leta h kapitalu. Reiitoi davek pladnje hranilnica sama ter ga se odtegnje vlaptal|uu. Za varnost vlog jamčijo okraji: ferojigrad, Sevnica, ŠmarJ», Šoštanj in Traaski« iu rpEervna naklada, katera znašata vit nad 380.000 S. Zato razdeli znatne svote v obiekoristne io dobrodelne namere »a gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne, na-fm«! It1.000 K, za napravo potov 1500 K., različnim učnim zavodom in sa ustanovitev sloveaiske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim pžainim hrambam in v kmetijsko goapodarBke namene nad 2.000 K, «kupno tedaj nad 45.000 K. Slovaaei, poslužujte se i*i%mAo$<&Eafi*9lr& l^isr-sfi-tVis ?rt naiaganju svojega denarja ali ktdar a^a^ate deaar za mladoletne ali nrdiHinibO vmvsnce m ubtevajte pri hranilnim eodišcih, da se ntlošl denar sa mladoletne ln varc^anoe laključno le v J«