Wl
< m
f
i
$
<
í i Í3?t
)
u
Odgovorni vrednik Ur. «Jatte« ffleiwei*.
—
XW I.
sredo 30. .junia (ranoletna) 1852

Lisí
t
M
4 I
Sten rojen
8.
v •
Če vremenik pozimi kviško gré, pomeni
Le enkrat bi vidil
Kje sonce gor gré, Bi vidil . kje luna

?
Kje zvezde bleše. AI tema poskusa ' Nad mano »i moč Ne vém nic od dnéva Obdaja me noč !
Le enkrat bi vidil
Višnjevo nebo, Zeleno planino, 'In bela goró! Le enkrat bi vidil Oblak nad menoj, Bi prasal ga glasno: »Se jočeš z menoj?«
Le enkrat bi vidil
Planjavo morjá, Ki barke prenasa
V vse kraje sveta Le enkrat bi vidil Valóve grozné, > i« Saj niso groznejsi Ko tuge mojé.
Le enkrat bi vidil
to vécu
9.
mraz.
v
Ce se pri stanovitni zmerzhni vremenik
dviguje, pride večidel sneg
10.
Dolino in gaj
?
Ce mesca sušca vremenik nenavadnovi soko stoji, je to znamnje suhiga poletja ali saj suhe pomladi.	:	' -
Če pa vremenik pada, so pomeni sledeči: 1. Padanje vremenika je sploh predznamnje oblačniga , deževniga ali viharniga vremena.
Oh blagor, veselje! Kdor vidi tii raj.
Le
k
bi vidil
noči
2. Ce vremenik se po dne vi dviguje, po in zjutraj pa pada, pomeni to nestáno
Kak cvetke cvetó, Méd drugim, strup meni
vitno vreme.
3.	Ako pa začne deževati kmalo potem, je vremenik začel padati, ne bo dolgo deževalo.
4.	Če vremenik že več dni pada , deževati je
ko
U persih nesó
i
Le enkrat bi vidil
Soseda oči! Bi bral u ocesih, Kar jezik taji! Svet za me ni vstvarjen
Le grob si želim: V grobu resníco In luč zadobim.
pa jelo se dolziga deževanja.
ali
dni po tem, je to znamnje
5. Ako o lepim vremenu vremenik prav nisko
>

ali
dni ostane
stoji in tako
začne, bo veliko dežja in vihar.
?
deževati
Miroslav
6. Ako poleti o soparnim vremenu vremenik
I	•	1	1 •	• V	«1
9
ve
Pravila hmetovavcam
zastran barometra in vremenskiga prero

učile
kovanja.
\	(Dalje.)
Kadar se vremenik dviguje, so skušnje tole
hitro pade in veter od juga pise, pride grom čidel z viharjem in dežjem.
7. Če pozimi, kozmerzuje, vremenik za vec čertic pade, bo južno ali odmeklo vreme nastopilo.
menu
pada
8. Ce na pozno jesen ob jasnim in tihim vre o južnim vetru in o merzlim jutru vremenik bov kmalo dež ali sneg
5
, u u Aiiiaiu utii ait csiitg«
9. Če južni veter piše in
Ce je vremenik ob devetih dopoldne nar staviti, da bo dež.
vremenik pada, znaš
Visje stal, pi'Oti poldllé padati Aavti^ « v t/t/ci pa oucv	±u. «fc ucuu	íuucuc m puti/iu aiuai
tako visoko stoji, kakor zjutraj, je to gotovo zna- oblaki zakrijejo in vremenik padati zacnè, je šeti
zvecer pa spet
10. Je nebo zlo rudeče in ga potem kmalo
mnje
tanovitno lepiga vremena
Če se je kmalo potem z vedrilo
ko je
v ou J Vy IV III o 1 U putcill /iVCUllIUj IVU J C	JL JI . VC Illlčt 1U11Č1 Ul
vremenik kviško iti začel, lepo vreme ne bo dolgo pada, pride dež ali sneg
sti dan dež ali pa sneg
11. Če ima luna obroč ali kolobár in vremenik
terpelo
Se pa vremenik počasi in
pilo
je se le
ali
dni dviguj
12. Ako ob južnim ali dezevnim vremenu vre menik pada, in ako se je sever, če tudi le prav
miy jjui/rtoi ni vci» um uvl&uJcí iti cum (jčiua , ili altu »c-jc íscvci , tc iuui pi»*
dan potem lepo vreme nasto- malo proti jugu obernul, nastopi vlažno vreme in
5
se sme stanovitno lepo pričakovati
Tudi se sme stanovitno lepo vreme priča
gorka megla.
13.
kovati
visoko vzdignul in se še
e vremenik zlo pádel in pričakovaniga
5
ako se je o gerdim vremenu vremenik slabiga vremena pri nas ni bilo, se bo kmalo zve
ali
preden
je z vedrilo
dni dviguje
5
dilo

da je kje drugod razsajalo.
(Konec sledi.)
Ako po velikim dežji vremenik le malo in počasi kviško leze, se smémo jasniga vremena nadjati, če ravno od juga veter vleče.
Ce po dežji in po njem nastopivšiin ja
ne bo pred
JHLaUo se ognja obvarovati.
(Konec.")
r
snim nebu vremenik zgoraj kapico dobi deževalo, kakor da nastopi južni veter

20. Gorki pepél se ne smé v lesene posode
leseni'steni devati. da se les

ali na deske
?
ali
Ce se ob dežji veter od juga proti sonč
ne vname; tudi se mora pozimi varovati, dana gor
nim zahodu ali severju zasuče in se po navadi ki pepél mačke ne hodijo ležat, ker se zna njih vremenik vzdigovati začne, bo jenjalo kmalo de- dlake kakošna iskra prijeti, ktero bi znale mačke
zevat)
v vžigavne reči zanesti.
206
21. Při vroči péci se ne smejo obleke ali take let kasneje je
reci, ki se lahko vžgejo, obesati ali polagati

m
številnih ljudstev
5

zvečer, preden se spat gré. se mora vse to po- dní hodá veliko, sozidal
____'	___i______i ir__i •__
a sirs k i kralj reki Tigris,
, premagavec
mesto Ninive, tri
spraviti
podvergel
babilonsko kraljestva nekim strasnim boji vidi junakinjo.
22. Nevarno je, će se lan ali konoplje ali pre- ki se z nenavadno serčnostjo obnaša in
A V •	1 •	A V •	1 t	V ® •	Vf4#	V*	V	m	. 1	y v	.
zmagi
tù reće njenimu raožu: zberi
divo na péci ali v péci ali pećnici susi, in ponoći nar vec pripomore
z lučjo okoli hodi, ker se to lahko vzgè; tudi na si: ali ćeš raji ob svojo ženo ali ob oči priti, sušivnicah se mora na to dobro paziti.	srečni mož obupa in se umori ; tako postane
23. Če se kakošno olje ali smola vzge, se ne mirámida njegova
kralj
Ona si sprosi
smé z vodo polivati, ker se po tem se bolj vname, zdaj od svojiga noviga moža oblast le pet dní kra
^	*	V	«	. A	t	I V	#	.A	fl	« t	• •	•	« A	A	A	*
ampak se mora berž zadosti suhiga pepćla natro- ljevati
« . .	.	1 v r rri i •	i • v i	1 » i •	•
siti, da se zaduši. Tudi se ne smé blizo his streljati.
kralj
dovoli

de je kralja, svojiga moža
in nje pervo . delo je bilo
iz poti spravila
24. Pozimi je nevarno v loncih žerjavico ali potem se 42 let sama, po moško oblečena goreče oglje v kamre (izbe) nositi ali pod posteljo ljestvo vladala. Stolno mesto N postavljati, ali v ognji razbeljene kamne, namesti tore; povzdigne Bab

y
in

kra
gorkih fias ali steklenic, v posteljo devati ; namesti
tega se znajo z vrelo vodo mašene kugle ali verči vzeti.
napolnjene, dobro
za
Hon v perv sovitniši mesto na svetu
frata sozidano, je bilo štirivoglat
?
nar
vsaki

po
v ? . milj
dopade
i in gla
obéh bregih reke Ev
je imelo na
AjiAv »iiiituvianu ^ m je IIIICIU Il<
dolgi strani po 25 mestnih vrat
25. Slama, žaganje, dračje itd. ne smé blizo obdano je bilo s 54 sežnjev visokim, in 14 sež ognja biti, da kakošna iskra ali goreč ogel v to njev na verhu širokim, in s 1500 močnimi
"	. «	. i	V »	«1*	•	111	1«	«1	*	«1	•	I	• 1 •	i	1 • . v
*
ne pride ; take reći se tudi ne smejo blizo dimnika
ker
položiti ; oglje se mora v varni kraj spraviti
*	v	■ «	v	vr	« • 1 •	I •	v
previđenim obzidjem: kralj
turni
poslopja in shoto
5
sebi imeti ; zveplo
9
zna se dolgo casa vrocmo v solitar, pulfer se mora v varni kraj pred ognjem
vanja, mostovi čez Evfrat, Baálov tempel itd bili nedopovedljivo dragi in krasni
Semiramida. časti
so
in dežellakoinnajunakinja,
tako ne smejo z ogljem ali z ribjo si napravi armado 3 milionov pešcov, poldruziga
spraviti; ravno
mastjo namazane reći preveč na kupu ležati
?
ker
miliona konjikov in 100.000 vojšnih
se same od sebe lakko vnamejo, in lahko oginj in si podve
...	.ujou... preraaga.
vse dežele od Étiopije v Afriki do
naredijo.
Pripomočki, oginj zadus iti ali pogasiti
Indij

so
neki kervavi bitvi zmagana, beži domu
jo nje sin N
slednji :
umori, in se vlade polasti

Pervo in nar potrebniši je, da se naglo nevař- dar bil, ni treba
De pa umorivec svoje lastne matere ni priden via
1	t + 1	• i	■	i « V	t v	. •
ko
nost na znanje da.
Drugo je voda.
?
prekucijah in vojskah
pricevati. Po mnogih pun
tih
deržav raznih imén, de se 800 nastopnih let od
pade kraljestvo
1/1 M^V JV » " V* M,.	•	V.VIUI.I AMU..... I1UVU , UV OV	lit* o iu pilili ll/l uu
Tretje : dobre gasi In i ce ali špricavnice, njega celo nič več ne vé. Zgodovinarji, ki so to
1	I	1**1*I##	1 • 1	••	•	I •	v •	i • él	A A	1 T T • i	» • J M /I rv m
ognjene vedra, kaveljni ali aki in lojtre za oginj Naj bi imela vsaka soseska svojo gasilnico!
Scer ob hrupu ognja veliko ljudi skupaj pridere.
pisali, potem dala
so živeli 3—400 pred Krist., ali 1600 let
ko je Semiramida Babilonsko mesto sozi in tako povzdignila : tudi se nič prav ne vé

^tc i uu niupu v^ujtt vi/imu ijuui onupaj piiu^i«» uaia, m laivu puv^ui^uiia . tutii ou mo jji čx v ne v »
Veliko jih pa pride le zijale prodajat, brez da bi iz kterih studencov, de so jim te zgodbe přizvi
t
kaj pri gašenji pomagali. Veliko od teh, kteri bi
radi pomagali, pa ne ve, nekaj od straha
nekaj
5
rale. De bi Semiramida tako mesto sozidala, tak
armade imela, in tak
jskovavka bila, je za to
puuiu^u«. ,	""" ? -v-m-j	.tu^.f, .u vnvc	«.i«, JU Ů« IU
zavolj pomanjkanja previdnosti, nekaj zavolj po- likanj već zmišljijam podobno, ker enaki zgodovi
manjkanja dobriga verstenja (to je nar veči narji tudi Babilonskimu kraljestvu starost 150.000
napaka!)
?
kaj bi storili, ali kako binarlaglej
po
magali
5
ali pa niso s pripravnim orodjem ali poso
let pripisujejo
(Konec sledí)
dami za vodo previđeni.
Dosti je pa tudi tacih
5
kteri
zavolj lakot
niga in tatvinskiga namena pridejo. To naredi ne rodnost in zmešnjavo pri gašenji ognja. Pri gaše
konjskih franeozih•
0
Na Stajarskim se je v nekterih krajih, zlasti v
nji je posebno pravo verste nje pomoenikov po- Lutomerskim okraji pri nekterih žebcih in kobilah na trebno. Poglavitna reč je pri tem, da vsak prebi- spolovilih tista bolezin
vavec kraja vé, kaj ima pri ognji opraviti.
pokazala, ki
Z
ima imé „francozia
c.
'Eg o tlo v inske pisma
Popisana je ta kužna bolezin na 223. strani 4.
kamor bravce zaverne-Nas namen je tukaj le
8.
pismo
iz Vertovcove
„občne zgodovineu
11
Babilonci
pervi omikani narodi
na
zemlji.
Pervim nam nasproti ležečim aziatski
i
de
delà „živinozdravništva", mo, kterim je za to reč mar.
razglasiti to, kar je za zatéro in ovéro daIjniga raz-sirjenja te kužne bolezni, ktera se le po spoju plodi Stajarsko c. k. deželno poglavarstvo v soglasji s c. k. vojnim poveljstvam ukazalo:
se po celi Stajarski de-
»
1. Dokler ta
kuga terpi
?
zelam pravijo in so od nekdaj rekli mala Azia. pusati. Za temi se razprostirajo druge dežele, obstoječe
želi ne sméjo kobile h kmečkim žebcam < Privatbeschâler)
2. Kobile in žebci. ki so okuzeni bili ali so se se
7-----------, —"B	VM^IVJVVV	...	... --	----
iz neizmerljivo veličili in grozno rodovitih, večidel daj okuzeni, se nikdar več ne smejo v spoj pustiti, ravnih planjav, ktere se tudi od starih časov ime
3. Vsim takim se ima na Ievim stegnu cerka N.
vžgati.
Vsim kobilam, ki so v letu 1852 ali pri cesarskih
nujejo Predazia ali Predazianske dežele.
Tukaj so od neznanih časov mnoge ljudstva po nomadsko svoje velike čede pasle, druge pase ali kmečkih žebcih bile, kakor tudi žbetam, ki so bile zemlje poprijele in jo obdelovale.	v tem letu od bolezni sumljivih ali gotovo bolnih kobil
veržene (lojene), se ima na levo čelust znamnje (J)
Mozes piše, de Noetav vnuk Nimrod
»
mo
gocen lovec" je v teh krajih babilonsko mesto vte- vžgati. Nobena tako zaznamovana kobila se ne smé do
meljil
?
je postalo glava celiga kraljestva.
200
leta 1854 po plemenu ali v spoj pustiti.
207
COV
y
4. Zavolj rezanja (kastrira nja) vsih kmečkih žeb- so mu „gospod" rekli. Nemške besede je med sloven-ki so okuženi bili ali so še zdaj okužeui, se za- šeino navlaš brez vse potrebe vtikal, kjerkoli je ie mo-verne na cesarske postave od 13. nov. 1828 pod stev. gel, in se s tem se košatil, rekoc: da on prav lepo iz
nemščine špreha; pametni ljudi so pa rekli: Je pač
prav Bedak! Kadaj je govoreč tako mešal, da ni bilo
25.736 , ki so bile razglašene po ukazu dež. poglavar etva 1. grudna 1828 pod štev.
22.115; med tem pase
bo deželni zdravniški odbor posvetoval, kaj b o dalje sto- nikamor prav. Nek dan sim bil ravno v gostivnici, ko
riti zastran rezanja tacih žebcov, in ali jih bo morebiti se osabno proti meni prisuče rekoč:
oelo treba
pomoriti, da
se bolezin ne širi.
d i e n e r ! (gehorsamster
55
košamster
Diener!) sim derfoaral
?
da
Ker pa je sploh vès spoj sedaj prepove- se tukaj gorholtate, je mi pa misel v glavo padla,
dan, bo morebiti zadosti, da se obstoječe postave na- da grem še jez v dešperacion!" Je hotel tanjko spolnujejo, in da se tisti, ki se zoper nje pre-
AV.
reci :
" r * brez dovolitnisa pisma živino k spoju pusté ,
grese in ojstro kaznujejo.
Sloranshi popotnik.
Spisuje Fr. Ceguar.
* „Vesna" preklice vest, ktero smo tudi
mi na
znanili, da bodo na Dunaji „Holubice" na svitlo prišle, in terdi, da ta almanach ne bo na svitlo přišel.
* „Bčela" naznani, da bo mesca julia v Celovcu natis přišel: „Zgodovinski katekizem ali keršansko-katoljški nauk v resničnih izgle dih za cerkev, šolo in dom". To delo je přestav
Celo delo v 3. zvezkih bo do no
v
c e l i
„Dober dan Bog daj! sim zvedil, da ste tukaj, sim pa mislil, grem še jaz v gostivnico (Restauration)". In tako je to šlo poredoma, jedna hujši ko druga, kakor bi jih imel na nit nanizanih ali nasnovanih.
Enkrat se je pa pridno vsekal s svojo mešarijo. Vsa sosedšina je bila zbrana; on je imel nekaj oklicati in oznaniti, si je pa namesto po slovensko le po nemško napisal, kakor je bila vselej njega opaka navada. Takrat je imel med drugim tudi od Onegove Jeřice nekaj oklicati in sije napisal: Jerica Besitzerin der Onega-Hube . . . Zdaj zacnè sic area Onegove huebe carca" izrekel, je že šlo vse v smeh.
glasno
ljeno iz nemškega. v ega leta gotovo natisnjeno in
oklicovati : Jerica p e-Komaj je besedo „pesi-
Starega Onega
Jericinega očeta, ki je bil tudi vpričo, popade jeza in
y
bo obsegio okoli
60
on skoči včs razkačen izmed ljudi nad Bedaka:
55
Kaj!
65 pol.
»i»
Ravno je v
Pragi
spod tiska prišla v česko
prestavljcna povest ..Vernyhora
u
v«-
Zopet je patriarh Rajačič iz Ruskega
prejel
v vspeh pravoslavnih, v revolucíi leta 1848 in 1849 poškodovanih cerkev 736
Vi bodete imenovali mojo hcer „pesicarco?" Naša žlahta ni pesji rod; je bila vselej poštena. Nihče in nikoli ni nam směl tacih brezsramnih perimkov dajati. Mi nismo nobeni peslajnarji, nobeni pesicarji manjkalo , da se z Bedakom ništa
a
spopadla ; le
gold.
in 40 kr.
so stopili med nju in so
Onega těšili rekoč:
dajati
* Karlovarski knjigokupec Seifert je začel iz
se zato
y
oce
55
Obrazy z dějin čeških" in sicer na 24 li
stih v velikej obliki in v 8 zvezkih. Delo je posvećeno cesarju Fer din an du. Naročnina znese za černe obraze 4 srold., za malane pa 12 gold.
AleksanderNikolic je napravil v P a n č o v i knjižnico za potrebo serbskih učiteljev.
gold. ,
ý/
V
Malo je
sosedje
Ne togotite
, saj Bedak ni tako měnil. Stari Onega pa trusne s pestjo v mizo: Veste kaj je to „pe si car", kaj je to peslajnar ? To so gerdi zamorci , imajo le jedno nogo, samo jedno oko sred čela, vohaje od delječ kristiana, kakor pesi zajca, — pa jedó ljudsko meso
y
kakor volk . Mi smo bili in bodemo še za naprej pošteni Slovenci! Tožit je hotel iti Bedaka; sosedje so
'i*
V Beligradu
se je v pervej in poslednjej seji
pa djali : Pustite to, cemu bi to bilo, saj veste, da je
le bedast Bedak. S tem so Onega vtolažili, samo to
gledišnega odbora sklenilo igrališče berž začeti zidati in v ti namen vsak pondeljik sejo imeti.
V 3. seji kupčijske in obertnijske zbornice v
1. t. m. se je sklenilo ministerstvo zaprositi,

je se rekel : Se enkrat kaj tacega slisim , bodem beda-stemu Bedaku že pokazal ! Prevzetnega Bedaka je pa
Zagrebu
to naj bolj bolelo in peklo, da so ljudjé rekli
y
da je
da se začnejo potrebne železnice na Horvaškem brez edloga delati.
iz nemščine

Vlada serbske knezije je sklenila vse tište serb-ske knjige in časopise prepovedati, ki niso pisane v pravopisu v Serbii navadnim, da se cirilsko pisanje ne bo z novim pravopisom Vuka Stefanovića škvařilo.	.
le bedast Bedak. Od teh mal noče več šprehati, in ako se mu iz navade kaka nemška be-
vmeša , vselej strahljivo okolo sebe
seda med slovenščino

leduje: ali ga stari
Onega ne sliši.
Radislav.
(Na pol basin, na pol resnica.) Na nečem
mravljišči je bilo veliko živalic. Marljivo so semtertje
JDrobtinice za potluk in kratki cas•
tekale, ter po raznih potih živeža zase in za svoje mladice donašale. Ene so bile glavarji, ene njihovi poma-v*, nar več jih je bilo kar navadnih delavčic. Kakor se spodobi, so bili glavarji pri druzih v časti,
ga ci
, zato pa
(Ne mesa} navlas ptujih besed med lepo slo- tudi bolj moški. Dolgi so ti velikani mravljico pisano
mil m vgoden tistemu
gledali, ktera je imela vec mladih mravljinčikov
kot
vemcino). Vsak jezik je ljub
narodu, kteri ga govori; Francozu franeoski, Turku vsaktera njih, in je torej bolj pridno za živežem tekala. turski, Nemcu nemški, Slavjanu slavjanski; še Zamorci Pa nar rajši po nenavadnih potih, ker se je nadjala hvalijo svojega, da se neizrečeno lepo
y
glasi,
ako ravno
tam vec dobiti, in ni hodila zastonj, temuč vselej
pre
eo nektere besede tako dolge,
da jih v jednej sapi komaj cej veliko přinesla. Tudi enim svojih mladićev je bila
..u	__.	v	. .	.	.	«...	•	. V .	i ' ,	V .	V
izrećes in jih na jedno red komaj napišeš. Zrne s iz ze poti
pokazala, na
kterih se z manjsim trudom zivez
vec različnih jezikov je pa vselej
gerda,
ni jež b' il ni dobi, in to je bilo poveljnikom tčrn v ocesu. Sosebno
žaba. Ptuje reci se kadaj smejo, kadaj tudi morajo po	je ni mogla viditi ena precej debela mravlja, ktera je ptuje izreci, pa navlaš različne jezike mešati, hotomice tudi druge zoper njo šuntala. ïn enkrat, ko se zani-
(absichtlich) na pol nemsko, na pol slovensko žuboriti,	čevana resnica zopet na novo pot napravi, jo glavarji
to je gerdo in šemasto.
Tako zmešano je rad govoril nek člověk na Slo
Ustavijo in pravijo: Zakaj bi si ravno ti po téh potih ži
Pohlevno jim odgovori: Zakaj
veža iskala, in mé ne

ven8kem z imenom Bedak. Tri ali štiri leta je v mla- nočete! saj vam jez ne branim! in hoče urno svojo pot.
v šolo hodil, se brati in pisati in tudi mervico Te jo pa gerdo gerdo napadejo, pikajo, koljejo (ceravno
. je bila nekterim v rodu}, da jim komaj nazaj v mrav
dosti
nemscine naučil.
Ko
slo
venšine
y
je spet nazaj přisel, ni prav
še manj pa nemščine znal. Rad je imel, kadar
*
Tako ljudjé pripovedujejo.
208
Vs* IV
ljisče uide. Pa glej! ravno hočejo te po poti, ktero jim dělila. Ti so možje, pravi učitelji kmetijstva v besedi je revica pokazala bila iti, kar přiletí, kakor nalašč, inv djanji ; Bog daj, da bi mnogo sleditelov imeli!
pčstovka z zraka in jih pobere v svoj želodec!
n
Si močán in visok
5
ne spodleti!
ne zatiruj sibkih in revnih, da
-	A.^g mm* ii #1 < r	i . á i 11 t - k Jb p* l!
U * T i H •	V fl
W là 1 t * » -1&.	*	7 * à k
it
(Dobro je odgovorili} Mož, kteriga je vse me- Janez.
Antonjovci in Negovci. Ljubljane. Jutri je zbor kmetijske in obert-nijske družbe, kterimu bojo predsednik svitli nadvojvoda
sto učeniga in modriga čislalo, gré po nekih ulicah. v Krajnji,
saboto

to je
y
3. dan julia bo
• se je na pokopališču rajnimu Preser
Ravno je imel suknjo na sebi, ktera je bila pod paz- nu ravno kar spominek postavil, ob desetih dopol diho raztergana: To vidi zarobljen kalin, in reče to- dne péta s v. cerna masa z maiimi bilja in i na
?
ki
slavniga pesnika, ktere bojo viso
novim grobu nasiga kočastitljivi gospod krajnski tehant in korar Kos &
varšu: „Glej P ťukej v ùn gleda modrost". Gospod to čuje, odgovori: Noter pa norost !
i^Kako se je' nekdo odrezali) Bahač bahača	svojimi vrednimi gospodi opravili. Spominek lepo po
sreča. Se pogovarjata in eden, že v ognji, pravi: Kaj	staviti, je bil rajni po dovoljenji častitiga cerkovniga
boste vi! Nasa hiša'potroši čez leto 1000 fl. za samo	in pa mestniga predstojnistva v nov grob poležen, nad
černilo (tinto). Ta se mu pa se bolj bahaško odreže,	kterim stoji iz kamna izdelani novi spominek, kteriga
rekoč: Nasa si jih pa samo s tem, da nad / pik ne delà,	postava se bo z imenovano cerkovno síovesnostjo v sa
'*	boto praznovala. Odbor, ki je imel nalogo spominek do
4000
prihrani !
Si
Fr. Dom i cei.
LJ
Noviéar iz sloranshih Ura fer.
versiti, povabi vse prijatle in častivce raj niga, kterim je mogoče tišti dan v Kraj nj priti: naj se vdele-
lz Hojčja poleg Marburga. i8. dan t. m. zju
žijo naznanjene slovesnosti na grobu našiga Prešerna kteriga slava bo donéla, dokler bo svet stal, po širo-cim svetu! — Potovanje po Laskim, ktero je spisal nas slavnoznani pisatelj in prost g. Mi ha el YTčr ne,
kakor nam je od
so bravcam
y
troma ob 2 je v Pusa vi 5 ur nad Marburgom na Po-horji farof z učilnico vred pogorel. (Farof in učilnica sta pod jedno streho}. Gosp. farmešter Skof in učitel eta s tesko muko svoje življenje otéla. G. farmešter, star mož, pravi poterpežljivi Job po volji božji, so v
svoji nesreći vedno dobre volje rekši : da me niso liudjć, ampak le oginj pregnal. Zdaj stanujejo z učitelom vred v neki leseni bajti, veseli, da so zdaj pravi apostelj, ko
kteriga „potopisi po Slovenskim" veliko straní z veseljem naznanjeno bilo Novic neizrečeno všeč bili, se bo začelo, tudi v pismih kmalo nati*kovati. G. prost so posebno pridni in přestav ljajo iz nemškiga sedaj neke prav lepe bukve v slovensko.
9
nimajo svojega prebivališča. Za učilnico se prostora ne
véjo; kajti
morate vedeti
P usa va je v resnici
pusava
?
to je
y
pecina, pa Pohorska planina brez hise.
, daje
106 otrok je brez učilnice. Žalostno pa tudi je
stara ženska
stanovavka v
farofi
zgorela
do pe
med
Dekla, poklem je vse domače iz terdiga spanja
péla.
zbudila, gré na dile po svoje oblačila; siroto je pa oginj kruto opekel, da bo preteško pri živ ljenji ostala. Pomalo otélo : nekaj je po-gorelo , nekaj se je potrupalo, naj več pa so pokradli !
histva in druziga blagá se je
Novicar iz mnogih, hrqjev.
Gosp. ministra vunanjih in notranjih oprav sta bila te dní pri svitlimu cesarju v Peštu, mu v poterjenje predložit nektere ravno i z delà ne postave, kterimi se tudi nova srenjska postava imenuje Mesca kimovca se bo v okolici Gori ski zbralo 6. kar delo cesarske armade; vojne vaje se bojo začele 16. kimovca: potem pride Ra deck i v Ljubljano na svoj
grad
Osnova nove postave zastran po tni g
t
Z Bogom!
Cirinsrer.
govanja (hausiranja) je gotova in zapopade tele do
z slovenskih Goric 20. roxnika je přejelo ločila: dovoljenja tega tergovanja bojo dajale kresiji
vredništvo častit dopis, ki je nekako nejevoljin zoper
to, kar je stalo v 9. listu „Novic" v dopisu „SpodPo-horja na Stajarskem" o pohvali ondi omenjenih dvéh
le čisto poštenim , nar manj 30 let starim osebam dovoljitno pismo naznani
y
blag
cevati
y
V
v «

s kterim se smé kupil tergih ni pripašeno to
učiteljev, ter pravi, da ni res, da jima je kdo zoper. tergovanje
y
h mestih in več i
z zlatam . srebram, živim srebram, biseri
y
Ker bi pa bili v imenovanim razjašnjen ji veliko ve liko raji dokaze čuli, da se imenovana učitelja v ko ristni sadjoreji krepko in djansko podpirata, ka kor le zagotovilo pasi vnosti: „da jima nihče ni zoper
denarji, strupi, zdravili, specarijami, pijacami, orozjem, srec-kami (lozi), bukvami in s cerkveno opravo nikdar ne
smejo potni tergo
kupcevati
y
blag
sme potni ter
kor le zagotovilo pasi vnosti: „da jima nihče ni zoper", govec le opustimo začetek razjasnivniga dopisa, in natisnemo kar voziti ga
govec le totiko sabo imeti, kolikor ga nesti zamore
y
ne sme
v
Ruska vlada je narocila v K
or
dalje sledi prav radi v pohvalo še druzih sadjorejcov, gotovo prepričani, da bo to naznanilo tudi resuicoljubega dopisnika „izpodPahorja" jako razveselilo. Takolese glasi:
Mi imenujemo še enega učitelja, ki se v sadjoreji
kih in Stajarskih fužinah veliko sin za svoje
zeleznice. litanskim
Grojzdje je jelo na Rimskim inNap
pet
»
t
Nek g. A. Wiesman v
B
je znajdel rudninsko olje v plenastih sk
„ il xi iiucuujciuu oc ciicga uvncija, rvi oc v oaujui v/ji —----j* ----j--- ---------------------->»	»	,
hvalovitno obnaša, in sicer g. J. Berliča, podučitelja léh (Blatterschiefer), ki je čisto belo in svetio gon
V t
pri sv. Ani na K re m p ergu. Berlic je učitelj, ravno tako v svilo-,'sadjo- in vinoreji izobražen, kakor je marljiv in priden v soli, in lanska skušnja pri sv. Ani je jasno dokazala, kak se šolarji brez zanemarjenja v šol-akih rečéh tudi v kmetijstvu prav dobro podučiti zamo-
kamor kane, ne napravi mastnih madezev, int je
c
tudi t>ol bolji kup od gaznë
nek 10. julia'spet v B
I
Ruski čar pride Neka priprava (pre-
parat)'Indian ske konoplje se je v Wurcburski bol
rej o
Pri
priliki naj bodo še trije drugi v zadevi kmetijstva tukaj sloveči možje imenovani in sicer g; F. Postjč, vračitelj pri sv. Ani na Krempergu, prav
nisniči poterdila kot gotovo zdravilo zoper hudi
m à. i . « V» v^^ii	vir	ni* c	VT____!l__*	II o
k
kužno pljucn nine
(StarrkrampfJ
Vnovic se je v
Belgu
oved poterdilo
pljenj
t
U
zoper k
(inoculation) pri
500 goveđih
Jožef Helget,
ro
kinč Stajarskih kmetovavcov ; g jen Cehoslovan, dohodarnik v Negovskem gradu, nevtrudljiv mož v kmetijstvu in zato celi okolici pod-budljiv izgled posnemanja, in g* J. Polič, podžupnik
zadevah se toi poslednji teden v posebniga pripetilo.
V politiskih
jih deželah nič
I J
Pogovori vred nisim
Gosp. dopisnika
K
Vaše pismo nam
pri sv. Ropertu posebno marljiv ebelar, za kteriga del	ga bomo natisnili, vunder mora poprej vredništvo
dragof vediti,
mu je tudi c. k. Štaj. kmeti j ska družba dařilo po
kd
ga je pisal. Prosimo tedaj nam to naznaniti.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljanu