7 -03- 2002 NOVICE * Občine )uršinci J V Vzi Leto VI, številka 3 21. december 2001 rSpoštovane občanke in občani, ob bližajočih se praznikih je čas za malo oddiha in sprostitve, predvsem pa je čas, ki ga vsak od nas želi preživeti v svojem družinskem krogu. V tem času bomo drug drugemu izrekli na tisoče različnih dobrih želja, se spomnili dogodkov v letu, ki se izteka, ter hkrati živeli v ■ pričakovanju dveh velikih praznikov. Prvi je ^ izrazito družinski, drugi pa povsem prevzet z I različnimi čustvi, ko v najdaljši noči v letu s ■ stiskom rok drug drugemu zaželimo vse lepo ob novem letu. Spoštovane občanke in občani, želim vam blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravja polno, uspešno novo leto 2002. Vaš župan Alojz KAUČIČI ' Vse občanke in občane vabim, da skupaj naz-d ra vi mo novemu letu pred občinsko stavbo in spremljamo ognjemet iz Aleluje. Srečanje bo 31. decembra 2001 od 23-00 ure dalje. Vaš župan Alojz KAUČIČ j SREČANJE DRUŽINE SLODNJAK Zaselek Vodol nad Juršinci je bil kraj letošnjega že tretjega srečanja ene največjih slovensko goriških družin. Na stoletnem družinskem drevesu, ki ga vodijo od leta 1903, ko sta se poročila ustanovitelja družine Anton Slodnjak in Otilija Vičar, je vpisanih 420 članov. Od tega je živih še 360, njih mladike pa poganjajo naprej. Slovenski rod torej ne bo izumrl! Slodnjakov! predniki izhajajo iz današnje vasi Grlinci. Ustanovitelja družine sta bila rojena leta 1880, oba v Rotmanu. Anton je bil sin želarja, Otilija pa hči krčmarja. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok. Anton Slodnjak se je ukvarjal s trsničarstvom, bil je prvi registrirani trsničar od Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah, kar dokazujejo listine, ki jih hrani družina. Že leta 1901 je prek oglasa v takratnem časopisu Slovenski gospodar ponujal vinogradnikom dvanajst različnih sort trsnih cepljenk. 31.500 jih je pridelal v svoji trsni-ci, kjer je zaposloval tudi druge ljudi. Pozneje, leta 1905, je bil tudi med ustanovitelji prve Štajerske trsničarske zadruge pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah v takratni Avstriji. Žena oziroma mati Otilija pa je gospodinjila in skrbela za številno družino. Po koncu prve svetovne vojne leta 1919 je oče Anton v najlepših letih - še ne štiridesetleten, umrl za rakom na želodcu. Vsa skrb za posestvo in družino je padla na mater Otilijo in na najstarejšega sina Antona, ki je nadaljeval z očetovo tradicijo in pomagal materi skrbeti še za mladoletne brate in sestre. Slodnjakov! otroci so se po osnovni šoli, ki so jo obiskovali v Juršincih, vsi izučili in si ustvarili družine v bližnji okolici. Sestre Otilija, Marija in Angela so opravile gospodinjsko šolo v Svečini in se potem poročile. Otilija v Bodkovce k Breznikovim, Marija v Senčak k Sovečevim in Angela v Svujno k Spihlenčevim. Najstarejši sin Anton se je poročil v Sakušak z Marijo Majerič. Na Vodolu sta pozneje kupila posestvo in si ustvarila dom in družino. Ukvarjal se je s sadjarstvom in vinogradništvom. Opravljal je tudi najrazličnejše funkcije na občini v Juršincih in v Kmetijski zadrugi. Maks se je izučil za krojača in živel z družino v Bodkovcih. Krojač je bil tudi Vinko, ki je živel na Ženiku pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Franc se je izučil za mizarja, z družino je živel v Zg. Juršincih - vrhovi. Stanko je bil kovač v Dornavi, kamor se je poročil, tam živel in delal. Posestvo in domačijo v Rotmanu je prevzel najmlajši od bratov Jožef in tam živel z družino. Izučil pa se je za mizarja. Vsi otroci, razen Vinka in Janeza, ki je umrl star komaj pol leta, so imeli številne družine. Slodnjakov rod se je razširil po celi Sloveniji, v Avstrijo in celo v Nemčijo. Omenil bi še, da je hčerka najstarejšega sina Antona dr. Marija Slodnjak poročena Petrov službovala in delala kot doktorica slavistike na univerzi v Salzburgu, kjer je leta 1996 umrla. Slodnjakov! potomci smo se letos srečali že tretjič. Dobili smo se pri maši v naši farni cerkvi v Juršincih, potem pa na Vodolu. Tu smo izvedli tudi kulturni program in piknik, ki se ga je udeležilo okrog 220 članov rodbine ter ostalih gostov, med katerimi so bili naš farni župnik in dekan gospod Štefan Časar, župan Občine Juršinci g. Alojz Kaučič, Dornavski oktet, Juršinski fantje, juršinške ljudske pevke in drugi. Ob prijetnem vzdušju v sadovnjaku pokojnega Antona Slodnjaka pri Janku Stajnku na Vodolu se je srečanje zavleklo pozno v noč. Mlajši smo se imeli priložnost spoznati med seboj. Dogovorili smo se tudi, da se zopet srečamo čez kakih deset let, če bomo živi in zdravi. Anton Lajh ZAHVALA JESENL V nedeljo, 14. oktobra, je Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci, ki ga vodi Marta Toplak, organiziralo prireditev Zahvala jeseni. Prireditev se je pričela s sprejemom kraljic z darovi (kraljice kruha, vina, sadja, mleka-sira, perutnine, poljedeljskih pridelkov in cvetja) in nadaljevala z blagoslovom in zahvalno mašo za darove. Po nedeljski maši so člani Društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci razvili prapor društva. Razvitje so popestrili s plesom »Zahvala jeseni« in nastopom folklorne skupine Podgorci, v programu pa se je predstavilo tudi Društvo rojaka Janeza Puha. V povorki so se predstavile vse dosedanje kraljice s svojimi darovi, videli pa smo lahko tudi navade in običaje vasi. Predstavniki Društva rojaka Janeza Puha so prikazali, koliko truda je treba vložiti v obnovo Puhovih vozil. Njihov voz v povorki je vlekel traktor Ross, letnik 1939, ki je last člana društva Feliksa Rajha iz Cerkvenjaka. Zadnja v povorki se je pripeljala letošnja kraljica - kraljica gospodinj Natalija Čeh. O izboru letošnje kraljice je Malta Toplak povedala: »Vse dosedanje kraljice so bile mlada dekleta, še neporočena in brez otrok, tokrat smo naredili izjemo, saj kraljica gospodinj mora vedeti, kaj je družina in gospodinjstvo. Tako je letošnja kraljica poročena in ima dva otroka.« Nato je sledila predaja ključa, ki ga je letošnja kraljica Natalija Čeh prejela od lanske kraljice cvetja Vesne Krampelj. Povorko je spremljala tudi komisija, ki je ocenjevala posamezne točke. Po oceni komisije si prvo mesto delita Društvo gospodinj Juršinci in Društvo rojaka Janeza Puha, tretje mesto so zasedli čebelarji iz Mostja pred sadjarji iz Kukave. Prireditev so popestrile mažoretke in godba na pihala iz Sv. Jurija, za dobro voljo pa so poskrbeli ljudski godci iz Marije Snežne. Sončna nedelja je v Juršince zvabila veliko obiskovalcev, ki so si lahko ogledali in kupili izdelke na stojnicah-Juršinskem sejmu. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom Občine Juršinci. Tekst in foto: Zmago Šalamun JK JURŠINCI - POSTALI SMO PRVOLIGAŠI! Letošnje 2001 leto je bilo za judoiste JK Juršinci izredno uspešno. Moral bi reči najuspešnejše do sedaj v naši kratki zgodovini delovanja. Septembra 1997 smo bolj na tiho in sramežljivo ustanavljali judo klub in niti sanjalo se nam ni, da bomo v tako kratkem času lahko dosegli to, kar smo. Vztrajali smo vsi, še najbolj pa fantje in dekleta, ki jih je dobro pripravil in vodil trener Jože Marin. S trdim delom so pričeli prihajati prvi rezultati, prve medalje, prvi pokali, kar je bila samo dodatna vzpodbuda za delo z našimi judoisti in judoistkami ter za vse ostale, ki so verjeli v nas in naše delo. Ponosni smo, da smo ime naše občine uspešno predstavljali po Slovenji in izven njenih meja. Od začetka ljudje niso bili pozorni na nas. Ko pa smo pričeli osvajati medalje, smo postali prepoznavni. Kot sem zapisal že uvodoma, je bilo letošnje tekmovalno leto zelo uspešno. V januarju smo bili na štirih turnirjih in sicer v Slovenski Bistrici na turnirju Pohorski bataljon, na državnem prvenstvu srednjih šol, v Lendavi in na medobčinskem prvenstvu. Na turnirju Pohorski bataljon smo osvojili enkrat prvo, enkrat drugo, dvakrat tretje mesto, na državnem prvenstvu srednjih šol smo osvojili 2 krat prvo in 2 krat drugo mesto; v Lendavi: 1 krat prvo in 4 krat tretje mesto; na medobčinskem prvenstvu; 5 krat prvo, 2 krat drugo in 1 krat tretje mesto. Februarja smo bili na treh turnirjih in sicer na področnem prvenstvu, na Jesenicah in v Lendavi. Na področnem prvenstvu smo osvojili 1 krat prvo in 2 krat drugo mesto; na Jesenicah 1 krat prvo, 3 krat drugo in 4 krat 3. mesto; v Lendavi 3 krat prvo in 3 krat drugo mesto. V marcu smo bili na šestih turnirji. V Avstriji smo osvojili prvo mesto; na državnem prvenstvu starejših dečkov in deklic 2 krat prvo in 1 krat tretje mesto; na drugem turnirju v Avstriji 3 krat tretje mesto; na državnem prvenstvu kadetov: 2 krat pivo in 2 krat drugo mesto, v Italiji in Murski Soboti pa nismo osvojili medalj. V aprilu smo se udeležili štirih turnirjev. Na Jesenicah smo osvojili: 6 krat prvo, 5 krat drugo in 4 krat tretje mesto; v Avstriji: 1 krat drugo mesto; na državnem prvenstvu osnovnih šol: 2 krat pivo in 2 krat drugo mesto; na državnem članskem prvenstvu 1 krat prvo in 1 krat tretje mesto. Maja smo bili udeleženci petih turnirjev in sicer: Ptuj 6 krat prvo, 5 krat drugo in 4 krat tretje mesto; Državno prvenstvo v pasih: 1 krat drugo in 1 krat tretje mesto; Šiška - Bežigrad: 4 krat prvo in 2 krat drugo mesto; Oplotnica: 2 krat prvo in 1 krat drugo mesto; Jesenice: 1 krat prvo, 3 krat drugo in 4 krat tretje mesto. Junij: Ljubljana: 1 krat tretje mesto; Duplek: 2 krat prvo, 3 krat drugo in 5 krat tretje mesto, medtem ko na Sardiniji v Italiji nismo posegli po prvih treh mestih. Septembra smo bili na dveh turnirjih in sicer na državnem mladinskem prvenstvu: 2 krat prvo, 1 krat drugo in 1 krat tretje mesto. Nastopili smo tudi v Splitu, kjer pa nismo bili nosilci medalj. November - turnir Heledis v Celju: 3 krat drugo in 1 krat tretje mesto; Iršičev turnir v Mariboni: 1 krat tretje mesto, Gorišnica: 3 krat prvo in 6 krat tretje mesto; državno prvenstvo srednjih šol: 2 krat prvo in 3 krat drugo mesto; Zagreb: 5 krat prvo, 3 krat drugo in 3 krat tretje mesto. Skupno smo osvojili 138 medalj, od tega 48 zlatih, 41 srebrnih in 49 bronastih. Na državnih prvenstvih smo osvojili enajstkrat prvo, sedemkrat drugo in petkrat tretje mesto. Kot ekipa smo osvojili tudi sedem pokalov. Ob vseh teh rezultatih se nam je uspelo uvrstiti tudi v prvo slovensko judo ligo, kar je vsekakor velik uspeh naših mladih tekmovalcev, ki so tako pokazali svojo nadar- jenost in pripravljenost. Pred pričetkom prvenstva v drugi slovenski judo ligi smo po tihem upali na končni uspeh. Vzpodbuda za naprej je bil uspešen start na prvem turnirju v Gorišnici, ko smo dosegli dve zmagi. Ključen trenutek pa je bil turnir v Ljubljani, ko se nam je vse izšlo po željah in smo postali vodeče moštvo v drugo ligaški konkurenci, in tega mesta nismo več izpustili. Prvoligaško vstopnico smo uradno potrdili na zadnjem turnirju v Juršincih in veselju seveda ni bilo konca. Naše sanje so postale realnost in sedaj smo del slovenske judo scene, ki v zadnjem času po zaslugi nekaterih tekmovalcev in njihovih izjemnih uspehov postaja tudi medijsko bolj zanimiva. Sedaj nas nič več ne sprašujejo, kje so Juršinci, ampak vsi to dobro vedo! Dobro delo, naša vztrajnost in malo trme je pripeljalo do zgodovinskega uspeha. Uvrstitev v prvoligaško konkurenco v judu bo za nas velik zalogaj. Marsikaj se bo spremenilo. Obveznosti bodo večje, s tem pa tudi izdatki. Obveza v tej ligi sta dve vrsti kimonov in sicer bel in moder, vsak pa stane najmanj 30.000 SIT. Že tukaj se pričnejo za nas večje obveznosti. Ne želimo biti ekipa, ki bo samo eno leto plesala v tej druščini, ampak smo v ligo šli z namenom, da tam tudi ostanemo. Finančna sredstva bodo nedvomno krepak zalogaj. Računati moramo tudi na kakšno okrepitev in to z namenom, da res izpolnimo svoje cilje v prihodnjem letu. Ne smem pozabiti, da vsaj zaenkrat, ne bomo mogli nastopati v Juršincih, ampak bomo morali gostovati, kar tudi povečuje stroške. Verjamem, da bomo v naši občini naleteli na razumevanje, kakršno je bilo že sedaj. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so nam pomagali in stali ob strani pri našem delu. Mi smo to vračali z uspehi in upam, da bo tudi v bodoče tako. Deležni smo bili podpore našega župana gospoda Alojza Kaučiča in občinske uprave. Zahvala gre tudi razumevanju naše šole in v. d. ravnatelja gospoda Slavka Feguša. Da se ne bi ponavljal, bi ob koncu dodal le to, da samo s skupnimi močmi in maksimalno podporo lahko dosežemo začrtane cilje, ki smo si jih zadali. Verjamem pa tudi, da bo z izgradnjo večnamenske dvorane naše delo še obsežnejše in kvalitetnejše. Jože Krampelj KLUB MALEGA NOGOMETA “SOVA” SE PREDSTAVL JA Občina Juršinci je vsekakor zelo uspešna na področju športa. Vidno vlogo na območju Ptuja in celotne Slovenije predstavljajo različni klubi in posamezniki. Tudi naš klub nekaj prispeva na področju nogometa. Klub dela že peto leto. Zelo smo ponosni, da se število članov z leti veča. Prijavljenih imamo 62 članov različnih starostnih skupin. Naše vodstvo še naprej ostaja nespremenjeno, Franc Sovec, predsednik in Edvard Holc, podpredsednik kluba, kar kaže na zelo dobre medsebojne odnose v klubu. Sodelovali smo na različnih športnih tekmovanjih: - turnirji (dnevni, nočni ), - liga malega nogometa (organizator ŠD Juršinci)... Naši dosežki so bili nad povprečjem, največji uspeh pa smo dosegli prav v ligi v centm občine Juršinci. Osvojili smo tretje mesto med desetimi ekipami. Kot potrditev, da smo dobra in složna ekipa, je vodstvo komisije lige razglasilo našega igralca Bojana Zorka za najboljšega igralca lige. Zelo smo ponosni na lastno nogometno igrišče, kjer se zberemo vsako nedeljo in ohranjamo kondicijo. Ne smemo pa pozabiti na Edvarda Holca, ki je igrišče zgradil s svojim kapitalom. Še naprej se bomo tiudili, da bomo ohranjali vidno vlogo na področju nogometa v občini Juršinci in s tem tudi na območju Ptuja. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali našemu klubu in si dobro sodelovanje želimo še naprej. Robert Holc OSNOVNA SOLA JURSINCI V ŠOLSKEM LETU 2001/ 2002 Športne aktivnosti na OŠ Juršinci Šolsko leto 2001/2002 ni prineslo večjih sprememb tako na organizacijskem kot na kadrovskem področju. V 12 oddelkih je vpisanih 224 učencev, v dveh skupinah MŠ pa 25 učencev. Obvezno podaljšano bivanje je organizirano v dveh skupinah, obiskuje ga 31 učencev. Šoli je priključen tudi oddelek vrtca z varovanci od enega do šestih let. Trenutno je v oddelku 11 otrok. Zelo si prizadevamo za še večjo prepoznavnost, in moram reči, da je kolektiv pri tem zelo aktiven. Učiteljski zbor nenehno skrbi za lasten strokovni razvoj, kar se odraža v kvalitetnem pedagoškem delu. Vizija prijazne šole je postala temelj nastajanja drugačne šole, takšne, ki naše otroke pripravlja na izzive današnjega časa. Motiviranost, delovno vzdušje, samostojnost, analitičnost, ter pozitivna samopodoba vedno bolj odrivajo klasično reproduciranje, velikokrat nepotrebnega znanja. Čeprav smo velikokrat na obrobju dogajanj, ker nismo v »pravem« okolju, dosegamo izjemne rezultate, ki pa ostajajo širši javnosti večkrat skriti. Izjemni rezultati na vseh področjih in uspešnost naših učencev so dokaz dela kolektiva. Seveda pa brez sodelovanja staršev teh rezultatov ne bi bilo. Prav tako ne bi bilo rezultatov brez dobrega sodelovanja z lokalno upravo, ki financira del aktivnosti. Podpora in sodelovanje pri izvajanju dodatnih programov daje učencem možnost vključevanja v različne interesne dejavnosti. Moram poudariti, da smo postali enakopraven partner v obojestransko korist. Na šoli se pripravljamo na devetletno šolo, ki prinaša zahteve po spremembah na organizacijskem in vsebinskem področju. Smo v procesu zagotavljanja kadrov in prostorskih zahtev. Nova telovadnica je že pod streho, tako da šolski kompleks dobiva zaključeno podobo. Leta 2006 s ponosom pričakujemo dvestoletnico obstoja šole, ki je temu okolju v preteklosti dala svojstven pečat. Vloga šole v preteklosti pomeni za današnji kolektiv nadaljevanje tradicije, predvsem pa mladim nudi uporabno znanje, ki ga bodo uporabili v nadaljnjem izobraževanju. Kulturno življenje V tem šolskem letu, poleg osnovnega vzgojno- izobraževalnega dela in aktivnosti, določenih z letnim delovnim načrtom, načrtujemo nekaj večjih prireditev, s katerimi bomo šolo približali staršem, občanom in širši javnosti. Tako smo 30. novembra izvedli glasbeni večer, na katerem so med drugim sodelovali Ptujski nonet OOZ, učenci Glasbene šole Ptuj, oba pevska zbora OŠ Juršinci, Tamburaški orkester iz Vidma pri Ptuju, moški pevski zbor Juršinski fantje, Mešani pevski zbor Juršinci in vokalna skupina Spominčice iz Ptuja. 14. decembra bodo učenci povabili na koncert svoje babice in dedke, na družabnem srečanju pa se bodo pogovarjali o šoli nekoč in danes. 21. decembra se bodo učenci predstavili na božično - novoletnem koncertu za starše in občane. Zanimivo bo tudi v januarju 2002, ko bodo učenci predstavili življenje in delo šole v nemškem in angleškem jeziku v okviru interkulturne vzgoje. Aprila 2002 se bodo na široko odprla šolska vrata, imeli bomo dan odprtih vrat šole. Posebno pomemben pa bo 24. maj 2002, ko nas čaka dan šole z javno predstavitvijo življenja in dela šole ter zunanjih sodelavcev šole. Praznik šole bo potekal v centru Juršinc, zahvalili pa se bomo tudi vsem sponzorjem, ki so nam pomagali med šolskim letom. Sodelovanje so v polnem številu obljubili tudi člani društva Janeza Puha, ki bodo s starimi motornimi kolesi popestrili prireditev. Prepričan sem, da bo šolsko leto 2001/2002 zanimivo in veselo, šolska vrata pa odprta za vse. Predvsem pa si želimo čim več obiska staršev naših učencev. V. d. ravnatelja: Slavko Feguš V prvih treh mesecih letošnjega šolskega leta so učenci OŠ Juršinci svoja znanja in sposobnosti pokazali na različnih športnih področjih in dosegli vidne dosežke. Medobčinsko prvenstvo v krosu: Videm, 5. oktobra Učenci, 5. razred; 3- m. Marko Novak, 6. razred; 3- m. Tadej Lovrec, 5. m. Primož Irgl, 7. razred; 8. m. Kristjan Lovrec. Učenke, 6. razred; 4. m. Marjetka Šmidlehner, 7. razred, 6. m. Sandra Mikša, 8. razred; 1. m. Klavdija Ljubeč, 6. m. Martina Novak. MALI NOGOMET- UČENCI, ROJ. 1991 IN MLAJŠI Turnir NZS- DESTRNIK, 15. in 16.11.2001 Rezultati: OŠ Destrnik - b: OŠ Juršinci - b 1: 3 OŠ Destrnik - a: OŠ Juršinci - a 6.1 NK Aluminij - a: OŠ Juršinci - a 5: 1 NK Aluminij - b: OŠ Juršinci - b 4: 1 OŠ Juršinci - a: OŠ Šalek, Velenje 6: 0 OŠJuršinci - b: OŠ Šalek 4: 0 Uvrstitev: 2. mesto ekipa B, 3. mesto ekipa A Igrali so: Bojan Kujavec, Aleš Kujavec, Tadej Vesenjak, Borut Kosec, Klemen Nedeljko, Matej Kekec, Gregor Krajnc. MALI NOGOMET - UČENCI, ROJ. 1987 IN MLAJŠI Prijateljske tekme; Ptuj, 24.11. in 28.11. 2001 NK Drava: OŠ Juršinci 7: 6 OŠJuršinci: OŠ O. Meglič 7: 1 OŠ Juršinci: OŠ Cirkovce 8: 2 MEDOBČINSKO PRVENSTVO OŠ V ODBOJKI - UČENKE, ROJ. 1987 Športna Dvorana Mladika Ptuj; Ptuj, 22.11.2001 OŠ Gorišnica: OŠ Juršinci 2: 0 (25: 21,25: 16) OŠ Mladika: OŠJuršinci 2: 0 (25: 19,25: 9) Igrale so: Martina Novak, Martina Šterbal, Martina Hrga, Klavdija Ljubeč, Nina Pavlin, Sandra Mikša, Alenka Kovačec, Anita Druzovič, Sandra Holc, Daniela Bec, Petra Simonič, Klavdija Kolarič. Medobčinsko prvenstvo OŠ v malem nogometu - 1. 1987 in mlajši Hajdina, 4.12.2001 Rezultati: OŠ Juršinci: OŠ Mladika 3: 4 OŠ Kidričevo: OŠJuršinci 1: 6 OŠ Hajdina: OŠJuršinci 0: 5 Vrstni red: 1. Mladika, 2. Juršinci, 3. Hajdina, 4. Kidričevo (prvou-vrščeni ekipi se uvrstita v nadaljnje tekmovanje). Igrali so: Denis Brumen, Kristjan Lovrec, Tadej Kolarič, Matej Benko, Darijan Čeh, Denis Grašič, Jure Horvat, Rok Berlak. ČESTITAMO! Učitelj ŠV Stanko Podvršek Uradni vestnik Občine Juršinci Leto VI, številka 4 - 21. december 2001 1. ODLOK VSEBINA 4. ZAČASNA ODLOČBA o spremembah Odloka o proračunu Občine Juršinci za leto 2001 2. SKLEP o začasnem financiranju potreb iz proračuna Občine Juršinci v letu 2002 3. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Juršinci 5. SKLEP o določitvi cene programov vrtca v Občini Juršinci 6. SKLEP l. Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.79/99 in 124/00), Zakona o financiranju občin ( Uradni list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98, 59/99, 61/99 in 89/99 ) in 16.člena Statuta Občine Juršinci ( Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/99 ) je Občinski svet Občine Juršinci na 31. redni seji, dne 19.11.2001, na predlog župana sprejel 2. Na podlagi 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,57/94,14/95,26/97,70/97,10/98,74/98,59/99,63/99,22/00,70/00), 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in 35. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci št. 1/99) je župan Občine Juršinci dne 5.12.2001 sprejel ODLOK o spremembah Odloka o proračunu Občine Juršinci za leto 2001 SKLEP o začasnem financiranju potreb iz proračuna Občine Juršinci v letu 2002 1. člen V Odloku o proračunu Občine Juršinci za leto 2001 ( Uradni Vestnik Občine Juršinci, št. 1/01 ) se spremeni tretji odstavek 3. člena tako, da glasi: Proračun Občine Juršinci za leto 2001 se določa v naslednjih zneskih: A. Bilanca prihodkov in odhodkov - SIT I. Skupaj prihodki 252.771.199 II. Skupaj odhodki 254.145.791 III. Proračunski primanjkljaj 1.374.592 B. Račun finančnih terjatev in naložb IV. Prejeta vračila danih posojil V. Dana posojila VI. Prejeta minus dana posojila C. Račun financiranja VII. Zadolževanje VIII. Odplačilo dolga IX. Zmanjšanje sredstev na računih 1.374.592 Prenos presežka iz preteklega leta 1.374.592 Pregled prihodkov in odhodkov je zajet v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del odloka. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Juršinci in se objavi v Uradnem Vestniku Občine Juršinci. Štev. 403-325/00 Juršinci, 19. novembra 2001 Župan Občine Juršinci Alojz Kaučič, l.r. 1. člen Do sprejetja proračuna Občine Juršinci za leto 2002, se financiranje potreb proračunskih porabnikov začasno nadaljuje na podlagi proračuna občine za leto 2001, vendar najdlje do 31.3.2002. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se sme za posamezne namene upoštevati toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istih obdobjih po proračunu za leto 2001. V okviru začasnega financiranja se dovoljuje financiranje investicij, ki niso bile poravnane v letu 2001. 3. člen Doseženi prihodki in odhodki ter njihova razporeditev v času začasnega financiranja so sestavni del občinskega proračuna za leto 2002. 4. člen Pri izvajanju začasnega financiranja se smiselno upoštevajo določbe Odloka o proračunu Občine Juršinci za leto 2001. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci, uporablja pa se od 1.1.2002. Štev. 403-329/01 Juršinci, 5. decembra 2001 Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, I. r. 3. Na podlagi l6.člena Statuta Občine Juršinci (Ur.vestnik Občine Juršinci, št. 1/99) je Občinski svet Občine Juršinci na seji, dne 19.11.2001, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Juršinci 1. člen V Odloku o gospodarskih javnih službah na območju Občine Juršinci ( Uradni Vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/95 in Uradni list RS št. 24/96) se v prvem odstavku 4.člena za točko 11. doda nova točka 12., ki se glasi :« odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda-. Drugi odstavek 4.člena se spremeni tako, da se glasi Dejavnosti iz L,2.,3.,4.,5. in 12. točke prvega odstavka tega člena so obvezne lokalne javne službe, dejavnosti iz 6. do 11. točke prvega odstavka tega člena pa so izbirne lokalne javne službe. 2. člen V drugem odstavku 11. člena se doda nova alineja, ki se glasi: -odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda«. 3- člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Juršinci. Štev.:353-01/95 Datum : 19.11.2001 Župan Občine Juršinci : Alojz KAUČIČ, Ir. 4. Na podlagi 14.člena Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine (Ur.list RS, št. 7/99) in po posvetovanju s strokovno službo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor v zadevi začasne razglasitve za kulturni in zgodovinski spomenik, izdaja župan Občine Juršinci naslednjo ZAČASNO ODLOČBO •PUHOVA CIMPRAČA- v Sakušaku št. 83, ki stoji na parceli štev 323/2 k.o. Sakušak, EŠD 11053 in je v lasti Občine Juršinci se kot kulturna dediščina razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik lokalnega pomena, za čas do sprejema občinskega odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Juršinci oziroma za dobo enega leta - do 26.7.2002. Obrazložitev: V sodelovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor in Občine Juršinci je bil opravljen ogled objekta • Puhova cim-prača- v Sakušaku 83. Da bi zagotovili njegovo ohranitev in v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine je treba izdelati občinski odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju občine Juršinci in Puhovi cimprači dodeliti status kulturnega in zgodovinskega spomenika lokalnega pomena. Do sprejema odloka je treba zagotoviti ohranitev Puhove cimprače v Sakušaku 83. Objekt ima kulturno zgodovinsko vrednost in predstavlja pomemben prispevek k ohranitvi pomena konstruktorja in inovatorja koles in motorjev Janeza Puha. Štev.: 660-31/01 Datum : 26.7.2001 Župan Občine Juršinci: Alojz KAUČIČ, l.r. 5. Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 12/96), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /Ur. list RS, št. 72/93,6/94 - odločba ustavnega sodišča RS, 45/94 -odločba US RS, 57/94,14/95,20/95-odločba US RS, 63/95- obvezna razlaga, 9/96- odločba US RS, 44/96-odločba US RS, 26/97,70/97,10/98,68/98-odločba US RS ter 74/98) in 16. člena Statuta Občine Juršinci (Ur. vestnik Občine Juršinci, št. 1/99), je Občinski svet Občine Juršinci na seji, dne 19.11.2001, sprejel SKLEP o določitvi cene programov vrtca v Občini Juršinci I. Ekonomska cena programa vrtca v OŠ Juršinci znaša: za I. starostno skupino 56.284,00 SIT. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci, uporablja pa se od 01.10.2001 dalje. Štev.: 380-6/01 Datum: 19.11.2001 Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, l.r. 6. Na podlagi 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Juršinci (Ur. vestnik Občin Ormož in Ptuj, štev. 12/95) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/99) je Občinski svet Občine Juršinci na seji, dne 19.11.2001, sprejel naslednji: SKLEP Izvajanje dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda kot obvezne javne službe na območju občine Juršinci izvaja Komunalno podjetje Ptuj d. d. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci in prične veljati naslednji dan po objavi. Štev.: 352-112/01 Datum: 19.11.2001 Župan Občine Juršinci: Alojz KAUČIČ, l.r. DRUŠTVO UPOKOJENCEVJURŠINCI Spet je za nami leto in že prihaja novo, leto 2002, v katerem ima vsak svoje želje, čeprav ne vemo, če bodo vse uresničene. Prav je, da se ozremo na delo in aktivnosti našega društva na področju rekreacije, izletov in družabnih srečanj v letu 2001. V aprilu in oktobru smo organizirali nakupovalna izleta v Lenti na Madžarsko. V začetku maja smo izvedli zelo obiskan občni zbor našega društva in tako uradni del zaključili z vedrim delom (glasba, ples in druženje), ki je trajal pozno v noč. 23. junija smo organizirali izlet na Brezje, takoj za tem pa še julija izlet na Ptuj, kjer smo si ogledali muzejske zbirke na Ptujskem gradu, eno od najstarejših vinskih kleti na Ptuju in multiviz-ijsko predstavitev. Po zanimivem ogledu gradu in kleti smo izlet zaključili v gostišču Švabovo. Udeležili smo se tudi srečanja upokojencev, 11. avgusta, ki ga je pripravila zveza društev v Majšperku. V avgustu smo organizirali tudi kopanje v Banovcih, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Novembra tudi nismo pozabili na star običaj martinovanje. Srečanje je bilo dobro obiskano, zbralo se je 133 članov. Veselja in dobre volje ni zmanjkalo tja do poznih večernih ur. Za dobro voljo je poskrbel trio Grdnjak ter pevci in pevke iz našega društva. Manjkalo ni tudi dobre hrane in dobre vinske kapljice. Obiskujemo starejše in hudo bolne člane našega društva, obiskali pa bomo tudi naše člane, stare nad 80 let, in jih skromno obdarili. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem članom upravnega in nadzornega odbora DU Juršinci za skrb in delo, ko so stopili do članov z obvestili in vabili, in za pomoč pri izvedbi naših programov. Za izvedbo naših programov gre zahvala za pomoč in razumevanje županu Občine Juršinci g. Alojzu KAUČIČU in svetu Občine Juršinci pri dodelitvi občinske dotacije društvu. Ob koncu pa vam, drage upokojenke in upokojenci, v imenu upravnega odbora in v svojem imenu želim vesele božične praznike, v novem letu 2002 pa obilo trdnega zdravja in osebne sreče. Enako voščilo velja vsem občanom občine Juršinci. Franc HOLC PUHOVA CIM PRAČA - V SPOMIN ROJAKU, TOVARNARJU IN IZUMITELJU Slovenske gorice so v svoji bogati zgodovini dale veliko znanih Slovencev, med katerimi ima častno mesto tudi Janez Puh. Na kraju, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša, stoji danes sodobna stanovanjska hiša, ki z vgrajeno spominsko ploščo opozarja mimoidoče, da so prišli do domačije, na kateri se je leta 1862 rodil svetovno znani izumitelj Janez Puh. Kdo je bil Janez Puh? Janez Puh se je rodil 27. junija 1862 v Oblačku 79, v občini Sakušak pri Juršincih v Slovenskih goricah. Obiskoval je enorazredno šolo pri Lovrencu v Slovenskih goricah. Nato se je v bližini rojstnega kraja začel učiti za ključavničarja, uk pa nadaljeval na Ptuju in v Mariboru. Učno dobo je končal v Radgoni. V letih 1882-1885 je služil vojaški rok pri topništvu in postal prvi ključavničar v polku. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu, pri mojstru Luschneiderju popravljal kolesa in razmišljal o izboljšavah. Pri mojstru Alblu je te izboljšave tudi uresničil (znižal je okvir, vanj vstavil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, zadnje kolo pa sta gnala oba pedala z verigo). Nato je leta 1889 ustanovil svoje podjetje »Styria Werke« in izdeloval kolesa styria. Deset let kasneje sta skupaj s kolesarskim tovarnarjem Wernerjem kupila star mlin v južnem delu Gradca in v njem se je začela prva tovarniška proizvodnja koles -ustanovljena je bila Puhova tovarna z imenom »Brste Steirmarkische Fahrradfabrik Johann Puch, A.G.«. Leta 1901 je prišlo iz Puhove tovarne prvo motorno kolo z bencinskim motorjem, dve leti kasneje pa je Janez Puh patentiral napravo za nastavljanje vžiga pri eksplozivnih motorjih, izdelal svoj prvi avtomobil ter začel serijsko izdelovati kolesa z motorjem. Leta 1906 je dirkač Nikodem z dvocilindrskim motociklom dosegel na Gordon- Bennettovih dirkah v Franciji rekord s povprečno hitrostjo 77 km/h, kakršne ni zmogel takrat nihče na svetu. Istega leta je Janez Puh začel serijsko izdelovati avtomobile. Leta 1909 je patentiral štirivaljni eksplozivni motor z dvema paroma zrcalno gibajočih se batov. Leta 1912 je Puhova tovarna zaposlovala 1.100 delavcev, izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Intenzivno delo in napori so Puhu poslabšali zdravje, zato se je umaknil iz podjetja, le risalne in konstrukcijske delavnice so ostale njegov svet. Tako je do leta 1914 razvil 21 različnih tipov avtomobilov. Posvetil se je jahalnemu športu in 19. julija 1914 ga je po končanih konjskih dirkah zadela srčna kap. Pokopan je v Gradcu. Puhova tovarna se je po njegovi smrti razvijala naprej in je bila 10. maja 1935 združena v koncern »Steyer-Daimler-Puch Werke A.G.« s sedežem na Dunaju. Monografija in razstava o Janezu Puhu Odkrivanja življenja in dela Janeza Puha se je lotila mag. Kristina Šamperl Purg iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju in postala vodja projekta o Janezu Puhu. Tako je leta 1998 izšla monografija, ki je predstavila Puhove znanstvene razprave in izume. V letu 1999 je bila na Ptuju razstava z naslovom »Janez Puh - človek, ki je svet obrnil na glavo«. Ta je jasno in hkrati strokovno predstavila čas, kraje in dogodke povezane z Janezom Puhom. Puhova cimprača Leta 1997 je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor izdelal idejni načrt za obnovo obstoječe nadomestne Puhove domačije. Odločili so se, da bi bližnjo cimpračo postavili na prostor, kjer je stala prvotna domačija, vendar je ta še pred izdelavo vse potrebne dokumentacije iz nepojasnjenega vzroka zgorela. V neposredni bližini Puhove domačije so odkrili še eno močno dotrajano, vendar avtentično cimpračo, ki sodi v čas Puhovega rojstva. Občina Juršinci je omenjeno cimpračo v letu 1999 odkupila in namenila etnografski in zgodovinski -memorialni predstavitvi, Ministrstvo za kulturo je zagotovilo zagonska sredstva, Občina Juršinci in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor pa sta prevzela izvedbo projekta. Lani ustanovili Društvo rojaka Janeza Puha Lani spomladi so v Juršincih ustanovili Društvo rojaka Janeza Puha, da bi predstavljalo tehniško dediščino in obujalo spomine na rojaka in njegovo delo. Društvo danes šteje 202 člana in se ponaša s 70 starimi motorji in 24 avtomobili. Tudi člani društva so se intenzivno vključili v prenovo Puhove cim-prače. Lani avgusta je bila cimprača pripravljena za otvoritev, a je na dan odprtja, 12. avgusta 2000, okrog 4. ure zjutraj iz nepojasnjenega vzroka pogorela. Odgovorni so takrat obljubili, da bodo v enem letu cimpračo obnovili in to se je res zgodilo. Še več, dogradili so še Puhovo klet. Otvoritev Puhove cimprače Otvoritve Puhove cimprače, 11. avgusta letos, se je udeležilo veliko ljudi, občanov, ljubiteljev starodobnikov. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki koncerna Steyr - Daimler - Puch oziroma Magna Steyr iz avstrijskega Gradca, ki so ob tej slovesnosti izročili ček za dograditev Puhove cimprače, in Puhov pranečak Johann Puch. Cimpračo so simbolično odprli Božidar Zorko, državni sekretar za kulturo, državni svetnik in župan Občine Juršinci Alojz Kaučič, predsednik domačega Društva rojaka Janeza Puha Vlado Slodnjak, mag. Kristina Šamperl Purg iz ptujskega zgodovinskega arhiva in prof. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj. Načrti za v bodoče Po besedah župana Alojza Kaučiča nameravajo v naslednjem letu dograditi gospodarsko poslopje. Računajo pa tudi, da bodo že prihodnje leto v Puhovi kleti negovali prve litre Puhovega vina. Od 19. do 21. septembra 2001 je v Juršincih potekal mednarodni simpozij o Janezu Puhu, s pomočjo katerega bo Janez Puh tudi na tehničnem področju postavljen na mesto, ki mu pripada. Simpozij so organizirali Univerza Maribor, Zgodovinski arhiv Ptuj in Bistra Ptuj. Tekst in foto: Zmagoslav Šalamun Cimpračo so simbolično odprli Božidar Zorko, državni sekretar za kulturo, držaimi svetnik in župan Občine Juršinci Alojz Kaučič, predsednik domačega Društva rojaka Janeza Puha Vlado Slodnjak, mag. Kristina Šamperl Purg iz ptujskega zgodovinskega arhiva in prof. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj. GASILSKO DRUŠTVO GABRNIK NEKOČ IN DANES (1929 -2001) Pisalo se je leto 1929, svet so pretresale številne gospodarske krize. Na žalost pri nas ni bilo nič drugače. Skozi življenje se je bilo težko prebijati in ljudem ni preostalo drugega, kot da pomagajo drug drugemu. Zato so se 15. aprila davnega leta 1929 v gostilni Kaučič v Juršincih zbrali zavedni domačini. Ustanovili so prvo društvo v naši občini, ki se je imenovalo GASILSKA ČETA PRI SVETEM LOVRENCU V SLOVENSKIH GORICAH. Novonastalo društvo je hitro zaživelo ter začelo služiti svojemu namenu. Pozneje se je društvo preimenovalo v GASILSKO DRUŠTVO GABRNIK. V Gabrniku so s pomočjo krajanov in donatorjev začeli graditi dom krajanov ter gasilski dom. Istočasno so začeli kupovati tudi gasilsko opremo, ki je bila seveda času primerna. Čas je tekel, gasilsko društvo Gabmik pa se je razvijalo tako prostorsko kot z opremo. Dokončali so dom krajanov z veliko dvorano, kuhinjo in sanitarijami, ki je na voljo vsem za različna druženja. Zgradilo so garaže, v katerih so tri interventna vozila ter gasilska oprema, ki je zamenjala staro. Gasilsko društvo se je okrepilo tudi kadrovsko, tako da danes šteje 80 članov, od tega je polovica v operativni enoti. Prva naloga gasilcev je, da priskočijo na pomoč, ko je to najbolj potrebno. Gasilsko društvo pa mora biti v kraju tudi generator aktivnosti, ki ljudi povezujejo in zbližujejo. To pa je v današnjem odtujenem času še kako pomembno. V našem društvu se zavedamo tega problema, zato vlagamo veliko v spodbujanje mladih za to humano in velikodušno dejavnost. Posledica vlaganja v mladino se kaže v izjemnih uspehih ženskih in moških tekmovalnih desetin na gasilskih tekmovanjih. Ženska tekmovalna desetina že vrsto let dosega izjemne tekmovalne uspehe, s katerimi so si pridobile spoštovanje pri svojih tekmicah in Dobrota opogumlja Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski. tel.: (01) 23 23 186, www.karitas.si Karitas dk Najdete nas v Oglasni poiti. Prinese Vam jo poitar med 12. in 14. sept. tudi v društvih. Izjemni uspehi ženske desetine so botrovali temu, da se je formirala tudi moška desetina. Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo smo v izjemno močni konkurenci dosegli nekaj prvih mest ter veliko število odmevnih uvrstitev, moška desetina pa je šla še korak dlje. Podstrešje gasilskega doma smo uredili v mladinsko sobo, ki služi druženju mladih iz okolice. Sobo smo zgradili z lastnimi sredstvi ter s pomočjo matičnega gasilskega društva, ki se je zavedalo pomena mladih za društvo. Čas spreminja vse okoli nas: naravo in ljudi, ne more pa spremeniti značaja gasilcev, ki so bili, so in bodo ostali pripravljeni pomagati vsakomur in ob vsakem času. Vendar se moramo zavedati, da smo gasilci ljudje in nismo sposobni delati čudežev. Ko pa nanese, da se je treba poveseliti ter spiti kakšno kaplijico domačega, se pokaže vsa vztrajnost in trma gasilcev, ki se ne damo kar tako. Vljudno vabljeni na že tradicionalne zabave mladih: na Štefanov žur in silvestrovanje ter na gasilski občni zbor, ki bo 19.1.2002. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ« DANILO MLINARIČ OBVESTILO Vse uporabnike poštnih storitev obveščamo, da bo pošta v Juršincih s 1. januarjem 2002 prešla na nov podaljšani obratovalni čas, in sicer: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.00 do 9.30 in 10.00 do 14.00 ure, v sreda od 8.00 do 11.00 in od 14.00 do 17.00 urein v sobota od 8.00 do 11.00 ure Pošta Slovenije ČE SI VZTRAJEN IN SI ŽELIŠ TEKMOVATI V GASILSKI DESETINI POKLIČI: 758 06 51, KJER DOBIŠ VSE DODATNE INFOR macue. PGD Gabmik Bližajo se prazniki. Ob tej priložnosti želimo vsem občanom občine Juršinci blagoslovljen božič ter srečno, zdravo in uspešno NOVO LETO 2002. PGD Grabšinshi breg czAfouLae, Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci. Uredništvo: Alojz Kaučič, Martin Žajdela, Simon Toplak, Stanislav Holc in Dragica Majcen Toš. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Javno glasilo NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1413. Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel.: (02) 758-21-41. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi javno glasilo Novice Občine Juršinci med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 %. Lektor: Bojana Kolenko. V.d. odgovornega urednika Zmagoslav Šalamun. Oblikovanje in tehnično urejanje: Zmagoslav Šalamun. Tisk Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. UREDBA O TAKSI ZA OBREMENJEVANJE OKOLJA ZARADI ODLAGANJA OPADKOV V Uradnem listu št. 70/01 je bila objavljena Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki določa višino, način obračunavanja, odmere in plačevanja takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih odpadkov (v nadaljevanju; taksa) ter merila za znižanje in oprostitev plačevanja takse. Obremenjevanje okolja je: - obremenjevanje tal s količino odloženih odpadkov in - obremenjevanje zraka z emisijo metana zaradi odloženih biorazgradljivih odpadkov. Zavezanec za plačilo takse je upravljavec odlagališča - v našem primeru je to podjetje za gospodarjenje z odpadki Čisto mesto Ptuj d.o.o. Zavezanec bo plačeval takso v znesku, ki je enak osnovi za takso za odpadke, katere je v koledarskem letu trajno odložil na odlagališče. Višina osnove za plačevanje takse bo določena na podlagi raznih meritev - tehtanja pred odlaganjem in izračunana na podlagi predpisanih formul. Zavezanec bo tako moral pri Agenciji Republike Slovenije za okolje do 31. marca tekočega leta vložiti napoved za plačilo takse za preteklo leto, v kateri bo navedel vse potrebne podatke za odmero takse. Zavezanec pa bo lahko uveljavljal tudi oprostitev ali zmanjšanje plačila takse na podlagi zakona o varstvu okolja in določil uredbe. Agencija bo zavezancem odmerila takso z odločbo. Ta bo vsebovala znesek odmerjene takse, znesek določene in vplačane akontacije, znesek doplačila ali vračila takse ter rok plačila. Taksa bo morala biti odmerjena do 31. oktobra tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec bo z vložitvijo vloge na agencijo oprostitev ali zmanjšanje plačila lahko uveljavljal najkasneje do 31. marca tekočega leta zaradi izvajanja sanacijskih ali drugih del v istem letu za zmanjšanje obremenjevanja tal oz. zraka zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču v istem letu. Taksa se bo zavezancu znižala ali oprostila za naslednje namene: - za izvedbo sanacijskih ali drugih del za prilagoditev obstoječega odlagališča za odlaganje nenevarnih odpadkov predpisanim zahtevam; - za gradnjo obratov ali nakup naprav, namenjenih obdelavi odpadkov z namenom zmanjšanja obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov na obstoječem odlagališču nenevarnih odpadkov v obdobju, ki je za obdelavo odpadkov določen v predpisih na področju ravnanja z odpadki; - za gradnjo novega odlagališča nenevarnih odpadkov s celotno kapaciteto odlaganja za najmanj 500.000 ton komunalnih odpadkov in - za širitev obstoječega odlagališča za odlaganje nevarnih odpadkov, če je več kot 70 % širitve odlagališča namenjene odlaganju komunalnih odpadkov. Za oprostitev oz. znižanje takse pa bodo morali biti izpolnjeni še drugi pogoji, ki jih v tem članku zaradi obsežnosti ne navajamo. Zavezanci bodo morali pričeti plačevati takso s 1. januarjem 2002. Znesek mesečnih akontacij, ki ga bodo plačevali obstoječi zavezanci v letu 2002, bo določen na podlagi: - podatkov o količini in vrstah odloženih odpadkov iz zavezančeve evidence o odlaganju odpadkov za obdobje leta 2000, skladno s predpisom o ravnanju z odpadki in - podatkov o količini zajetega metana v letu 2000. Navedeni podatki so morali biti posredovani upravi najkasneje do 31- oktobra 2001. Kaj pomeni sprejeta uredba za občane Zavezanci za plačilo takse bodo morali le-to vključiti v ceno odvoza komunalnih odpadkov, kar bo storitev odvoza odpadkov nekoliko podražilo. Logično je, da je stroške za ravnanje z odpadki dolžan prevzeti povzročitelj. Višina plačila takse, ki bi bremenila občane -povzročitelje, zaenkrat še ni znana. Taksa je predpisana enotno za celotno območje Republike Slovenije, kar pomeni, da se plačilu ni mogoče izogniti. Na višino takse lahko vplivajo sami povzročitelji z vzornejšim sortiranjem in odlaganjem odpadkov. Taksa se, kot je predhodno navedeno, odmerja za obremenjevanje tal s količino odloženih odpadkov in za obremenjevanje zraka z emisijo metana zaradi odloženih biorazgradljivih odpadkov. Navedeno pomeni, da lahko s količino proizvedenih odpadkov, predvsem pa z ločevanjem na izvoru, vplivamo na višino takse; manj odpadkov bomo proizvedli za trajno odlaganje, nižja bo taksa in obratno. Torej je treba že na izvoru izločiti tiste vrste odpadkov, ki jih je treba odlagati na ekoloških otokih, s čimer bomo zmanjšali količino ostanka odpadkov. V tem primeru je nujno potrebno, da vsaka občina zagotovi potrebno število lokacij za ekološke otoke, da bodo občani imeli možnost zmanjšati količino odpadkov za končno odlaganje. Treba je izločiti papir ter plastično, kovinsko in stekleno embalažo. Če bomo vzorni še pri odlaganju bioloških odpadkov (treba jih je izločiti in kompostirati), le-ti vplivajo na višino emisije metana, bomo takso znižali tudi na tem področju. Vsi smo dolžni zmanjšati količino bioloških odpadkov v posodah za ostale odpadke oziroma jih sploh ne smemo oddajati. Za območje podeželskih naselij zbiranje in odvoz bioloških odpadkov trenutno nista predvidena, saj je strošek za samo nekaj gospodinjstev, ki bi to koristila, previsok, zato so prebivalci teh naselij dolžni biološke odpadke sami kompostirati doma! Z namenom, da se zmanjša količina bioloških odpadkov v posodah za ostale odpadke, je bila v začetku tega leta v vsako gospodinjstvo posredovana brošura Kompostiranja na vrtu. Pričakujemo, da vam bo kot napotek v veliko korist. Želimo, da bi bilo ravnanje vseh povzročiteljev odpadkov v bodoče odgovornejše, da bodo ekološki otoki vzornejši in da ne bo več divjih odlagališč, kot so sedaj. Na ta način bodo tudi stroški občine manjši, ker ne bo treba opravljati dodatnih del, ta sredstva pa bomo lahko izkoristili za druge projekte. V imenu občine, ki mora po zakonu zagotoviti javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, in izvajalca, to je Čisto mesto Ptuj d. o. o., vas, občani, še enkrat prosimo, da odlagate odpadke na za to določena mesta odgovorno in vzorno, saj boste tako polepšali okolje, pomembno pa vplivali tudi na višino takse, ki nas bo pričela bremeniti s I. januarjem 2002. Za Čisto mesto Ptuj d. o. o. Prane MERC Frančku Lovrecu v spomin V četrtek, 6.12.2001, smo se člani PGD Grabšinski breg in Gabrnik na juršinskem pokopališču poslovili od Frančka Lovreca. Franček Lovrec je bil najstarejši občan občine Juršinci ter zadnji ustanovitelj PGD Grabšinski breg iz leta 1939, ko je društvo imelo svoj ustanovni občni zbor. Težko je zapisati in zajeti vse njegovo delo v teh 92 letih, ki bi jih dopolnil 4.1.2002. Pri gasilcih je v teh letih Franček Lovrec opravljal številne funkcije: bil je predsednik in podpredsednik društva, predsednik NO, gospodar, strojnik itd. Skoraj skozi vse obdobje je bil tudi član Upravnega odbora društva. Lahko in s ponosom je bilo delati s takim človekom v svoji sredini. Poznali smo ga tudi kot dobrega tesarskega mojstra, izdelovalca različnih kmečkih orodij, pomagal pa je tudi pri živini. Vse, česar se je lotila njegova roka, je bilo prepoznavno in kvalitetno. Rad je pomagal sosedom, vaščanom in prijateljem, vse dokler so mu moči to dopuščale. Na svojem domu je živel s hčerko Edo, ki je res lepo skrbela za svojega očeta. Želimo mu miren počitek. Hvaležni smo mu za vse, kar je dobrega storil za gasilce, sosede in naše občane. HOLC Statiko GocADrvrurorororororororo-*-*-—t-—l—*-*-*-*—l—l -^OCDCO*>JO)tn^.CJrO-‘OCDCD'NlO)ai4i.GDrO-*OCDOO-^rof\)Mrvrorv)-».-*--*-«--A-*.-L-«.-i.-k -^ocooo-«jo>ai^.coio-^oCJ>-^COK)- ti) T) Q‘ti) H TJ Z ti) TJ Oti) H "D Z ti) TJ Q«ti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ O« I o. ~ II ■ m' 9 corofv)rv)r\)t\)rororv)r\)i\)—l—*■—*•—l—^ OCDOO-v|C^ai^.WrO-ROCDOO'>40)tn4^G)rO-‘OCOCO^IO)Ol^G)fO-‘ TJ Z ti) TJ 0«ti) H TJ Z ti) TJ 0«ti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z o-=: g 5"w O m' - O Z3 g “ |; sr “ : © w 9 rorvDrorororvDMMfN)—i—k—1 (»'Njoai-^OJrvD-^ocooo-vjocn^.coro-kOcooo^Jocn^.coro-*-0«ti) H TJ Z ti) TJ O'ti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) T) Oti) H TJ Z ti) TJ s ©______w 9 ^ cocoroiNorororororororNJM-*-*-1-1-1-1-^-1-^-1 -AOcooo-Njo)ui-P»-coro-kocooo^jo)ai45kCoi\)-*ocooo-sjo)oi-u.coro-^ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ © • W<_______9 o)0)r\)r\)r\Dror\)r\)r\)ror\)r\3-^-^-*-*'-*--^-^— -^ococx)'^0)oi^.a)ro-RocDOO'vjO)cn^o)i\)-A0(ooo'>jo)Oi4^coro-O-ti) H TJ Z ti) TJ 0cn4^c*)ho-^ocDoo ^i.O) cn G ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ TJ O«ti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ I cocoKjrorororvjnjfororoK)-4--*-*-*-^-*-*-*-*--* -ROCDOO'>JO)Ui4^CADN)-ROCDOO'>JCT>Cn4XG)K)-ROtOOO'>JO)CnAO)rO H TJ Z ti) TJ Q«ti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z I ao g „ o; 3 c>3roroiv>fvrohjrx)ror\)ro-A—l—*-*-*-* ococo'-jcj)cn^.cor\)-iOCDCD-vjO)cn-^cof\)-fcOcooD'^iCT>cn-^coro-*- H TJ Z ti) TJ 0«ti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ ^ "O 3 O 3 “to: ”■§ 9 cocoror\3rororor\)r\)rororo— -*-ocDOo-vjCT)cn^.c*)ro—^ocDOo^Jocn-f^coro—*-otoo3-^Jcj)ui4^coro-i| TJ O«ti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ O«ti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) I CL c D) F '!& S-I 9 & 5T cohorororohororNorororo— ocDOO'Nja)cn^ojro-^ocDoo'sja)cn^oro-*-ocDOo-vjcnen^a)K)-^l Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) TJ Oti) H TJ Z ti) I Jil° i- JANUAR FEBRUAR MAREC | I APRIL MAJ JUNL