Velik pridelek pšenice v Vojvodini
Po oeenitvi znaša letošnji pridelek pše-nice v Vojvodiui 21 s-totov. 1o je več ka-kor 50 % več <>d devetletnega vojvodin-skega povprečja. Devetletno povprečje prklelka v VojvodiJii je zuašalo 13.6 sio-ta, a v Juigosiaviji  11,9 stota.
Med sociailističnini in iudavid,ualnim sektorjein so velike razliike v pridelkih. Ceuijo, da zuaša povprečni pridelek pSe-nioe v Vojvodini ua sooialustičnem sek-torju 30 stotov, na individualuiU go-spodarstvi.li pa 19.1 sk>ta. To pomeui, da je zaradi dosedanjih iuvestioij pridelek na sooialističneui sektorju za 5" odstotkov večji kakor ua zast;bnem.
Posameine kiuetijske organizacije, za-druge in kmetijska posestva sa dosegla zelo vdsoke pridtlke. Znan je že rekord drevesnice v Subotici, ki je na 5 ha pri-delala po 70 stotov pšenice na ha. Po tej poti so šla tudi šte,vilna kmetijska pose-stva, katerih pridelki so razvidni iz na-slednje raz,predelnice:
Stoiov             na
pšen.         poTršiiii
na ha           v ha
»Krivaja«
v  Stari   Moravici              55          600
»Pobeda«
v  Backi Topoli                 35          29?
»Cokac  v Banatu                33            28
»Sremski  boracc
v Erdeviku                        31            —
>Bratstvo i  jeddnstvo<
v Bečeju (ječmen)            39          500
»Pobeda*
v  Vladiinircih   (ječmen)   31            60
Stevilne   zadruige   ne   zaostajajo   glede pride-lka za kmetijskimi posestvi. Navaja-
mo samo nekaj  primerov  visokih prddel-kov, ki so bili doseženi v zadjugah:
St&tov            na
piea.         povržini
na ha           r ha
>Trešnjevacc pri Senti        37         107
KOZ v Bajmoku                  56            4
»Seljakc v Sabotici             62          —
Nekatere izausd navedenih kmetijskih organizacij st> dosegle na manjšil parce-lah zaatuo večje pridelke od svojega p-o vprečja. Tako je na priiner krieiijsko posestvo v Stari Moravici na eni tabli 21 ha doseglo pridelek 40 stotov pšenice na ha, obdelovalna zadrnga sTrešnjevac« pri Senti pa na parceli 5 ha 50 st<>tov na hektar ltd.
Ti podatki kažejo, da so številne za-druge in kmetijska posestva ntpravile velik korak v smeri napredka pioizrod-nje. To pa je šele začetek velikii napo. rov za napredek kraetijske proizvodnje. Sele ko bodo ti rezultati postali last vseh kmetijskih organizacij in tudi ind.vidual-nih kmetovaleev, bo mogoče goToriti o popolnem uspehu t pospeševanju aapred-ka kmetijstra.                   M. Naumović