Poštnina plačana v gotovini.	i»ha|a	vsak	torek,	Četrtek	in	soboto.__________Cena	posamezni	števUKi	Din.	-	SO.
TRGOVSKI LIST
h'
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN O" T.
Vrednlltvo Iti apravniStvo Je v Ljubljani, GraUi&ie Sten. 17/1. — Dopisi se ne vra&ajo — Štev. pri Jekov" \V flaroinlu* z* oiemlje SMS: letno D 60 -., ia pol leta O 30'	ia fetrl leta D 15*—, meseino D 5*
LETO V.
LJUBLJANA, dne 18. marca 192
P
vo
^	.jani	11 953. — Štev telefona 552.
90*—. — Plača In tol.1 »e v Ljubljani
ŠTEV. 33.
List stane od 1. marca 1922: celoletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Na delo.
Vlada poskuša z vsemi mogočimi merami priti v okom težkim gospodarskim razmeram, v kojih se danes nahaja naša država. Izdajajo se zakoni o pobijanju draginje, naredbe, ki naj bi preprečile brezvestno špekulacijo z našo valuto in regulira se potom najstrožjih določil naša zunanja trgovina in plačila v inozemstva Vsi predmetni ukrepi so gotovo prav dobro mišljeni in namen, katerega vbi imeli doseči, je brez dvoma najboljši. V tem oziru nima gotovo nikdo oporekati finančnemu ministru. Ponovno se je pa že na različnih sestankih gospodarskih organizacij po-vdarjalo, da se narodno 'gospodarstvo ne da voditi samo potom naredb in da tudi najidealnejše zamišljena na-redba, ne samo, da ne doseže svojega namena, ampak, da utegne imeti ravno nasprotne rezultate, da zamore konsolidaciji gospodarskih razmer nanesti celo občutne škode. Imeli smo večkrat priliko, da se o tem prepričamo; pogledati je treba le malo nazaj na najrazličnejše načine maksimiranja tržnih cen. Priznati je, da so bile tupatam v kaki državi take mere koristne, toda po večini nam je maksimiranje cen dokazalo, da je vsaka vladna ingerenca v gospodarske posle vobče, a v trgovino osobito, zelo delikaten posel, ki zahteva največjih kautel, da se zabranijo velike škode, ki bi sicer iz tega vmešavanja vlade zamogle nastati za gospodarstvo vobče, a v posebni meri za konsumente.
Stroge, in rekel bi skrajno brezobzirne naredbe dr. Kumanudija segajo'globoko v ustroj našega gospodarskega življenja. Kljub vsem dobrim in idealnim namenom, ki so vodili našega finančnega ministra pri koncepiranju teh zakonov, kar mu morajo, kakor že rečeno vsi priznati, niso na žalost imele te naredbe vsaj do danes nobenih pozitivnih rezultatov. Prekinjena je trgovina z inozemstvom, v celem gospodarskem življenju se zapaža velikanski zastoj. Toda moj namen ni spuščati se v kritiko zadnjih naredb, vsaj se je o tem že dovolj kritiziralo in zabavljalo. Kakor je razvidno, je bil namen finančnega ministra, da potom zadnjih naredb regulira naso trgovino z inozemtvom da spravi našo trgovsko bilanco v ravnotežje, to je, da uravna uvoz na-pram izvozu. Pasivna trgovinska bilanca je rak-rana vse naše gospodarske mizerije. Vemo, da je gospodarska kriza splošna po vseh deželah in državah Evrope, in da se s splošnim ozdravljenjem svetovnega gospodarstva popravijo tudi napake pri nas, toda ne smemo čakati tega momenta s sklenjenimi rokami, ali s tem, da se vse naše delo omeji le na negativno kritiko. Treba je dela, treba je vsepovsod mirnega, resnega dela.
Pred seboj; imam okrožnico ministrstva trgovine in industrije, ki pravi, da je bila osobito v zadnjem času podvzeta s strani merodajnih
faktorjev cela vrsta mer za izboljšanje valute. Ena takih mer, h koji se je moralo pribežati v zadnjih dneh, je tudi prepoved uvoza luksuznega blaga in nepotrebnih predmetov, kakor tudi onih, koje imamo sami doma, in to v zadostni količini.
Toda tudi ta mera ne bi bila zadostna za ozdravljenje gospodarskih razmer v državi, da bi se zamogel čira prej doseči zaželjeni cilj je potrebno, da tudi mi sami delujemo v smislu (lotične naredbe.
Da bi zamogli z dobrim uspehom dokončati borbo za ojačenje našega dinarja, se nam nalaga kot imperativna dolžnost, da nabavljamo vse predmete, osobito surovine, ki so potrebne za naše domače podjetništvo doma v.naši državi, ter da se čim več izognemo nakupu istih v inozemstvu, in to tudi, ako bi bile dotične surovine v tujini bolj po ceni, nego so pri nas.
Mislim da bi bilo odveč povdarjati o utemeljenosti ravnokar navedenih besed okrožnice. Nobena naredba ne bo nikdar zamogla sama ob sebi dobro učinkovati, treba je, da sodelujejo vsi, a v prvi vrsti so v to poklicani trgovci in obrtniki, v drugi pa konsumenti sami. Trgovec naj ne naroči blaga v inozemstvu ako ga je dobiti tudi doma. Zal moramo konstati-rati, da vidimo po naših izložbah še dokaj tujega blaga in sicer takega, ki se producira tudi pri nas in to v dovoljni kvantiteti in boljše kakovosti. Taki predmeti bi morali izginiti iz naših trgovin. Seveda se naš trgovec, pri svoji širokoznani postrežlji-vosti trudi, da ustreže zahtevam kon-sumentov v vsakem oziru, a znano je, da posegajo naši ljudje po tujem blagu, ki nosi francosko ali celo laško znamko mnogo raje nego po domačih izdelkih, tudi ako so ti veliko boljše kakovosti. Naloga trgovcev pa je, da nudijo konsumentu v pivi vrsti domače blago, da konsumenta, ki ima napačne preti sodke o domačih proizvodih podučijo, in ga dovedejo do tega, da bo sam posegal samo po domačem blagu; naj bi vsak trgovec konsumenta v tem smislu takorekoč vzgajal in v tem bi obstojala ena najvažnejših misij našega trgovstva, ko bodo ljudje kupovali domače, mesto tujih predmetov, se bo nas uvoz kmalu zmanjšal, in le na ta način pripomoremo, da se v doglednem času doseže aktivna trgovinska bilanca. Ob enem pa pripomoremo s tem do pro-cvita domači podjetnosti, oživimo obrat domačih tovarn, pospešimo domače obrtništvo. Seveda je imperativna dolžnost vseh producentov, da uporabljajo izključno samo domače siro-vine. S tem, da bodo obratovala domača podjetja v polni meri, se onemogoči tudi brezposelnost, ki se je. kakor v skoro vseh evropskih državah, začela občutno pojavljati tudi pri nas.
Država preživlja težke in resne čase. Treba nam je konsolidacije gospodarskega življenja in za tem pri-
vse drugo samo od sebe. Da pa to dosežemo, moramo sodelovati vsi. 1 ukaj ni izgovorov, pri nakupu najmanjše stvari bomo, ako se ravnamo po kratko navedenih pravilih, doprinesli svoj delež na celokupnem, končnem rezultatu. Z udrihanjem in negativno kritiko ne dosežemo ničesar, treba je resnega, smotrenega dela.
Ako si ne bodemo mi sami v tem pomagali, ako ne bomo sami ničesar podvzeli, ne smemo pričakovati od nikjer pomoči. Država ne potrebuje visokih politikov, teh imamo na žalost še preveč, treba je podrobnih delavcev in za to so poklicani vsi. Naj bi vsak producent nakupoval za svoj obrat vse potrebne surovine v kolikor mu je to mogoče samo v državi, naj bi vsak konsument zahteval samo domače blago in rezultati ne bodo izostali! Pri malenkostih je treba začeti, vsaj iz malenkosti obstoja gospodarstvo in ako se bomo pri vseh nabavah držali strogo načela, da nakupujemo samo domače blago, bomo največ pripomogli k ozdravljenju našega gospodarstva, bomo na največji način delovali za prospeh naše države.
Tuji kapitali in domače gospodarstvo.
V vseh državah, ki imajo danes že visoko razvito industrijo, kakor n. pr. Anglija, Amerika, Nemčija, so igrali v začetku, pri prvih stopinjah gospodarskega razvoja tuji kapitali zelo važno vlogo. Enako važno vlogo igra tuji kapital tudi danes v državah, ki so v gospodarskem razvoju zaostale. Vzrok, da sili kapital gospodarsko bolj razvitih držav v države kjer se nahaja ekonomsko življenje še v povojih je iskati v tem, da se ne bode moglo one mase kapitalov, ki ležijo nakopičene v kapitalistično razvitih državah, nikjer bolj plodo-nosno naložiti, kakor ravno v državah, kjer ni kapitalov, kjer ni še razvita produkcija, kajti tukaj je vprašanje po kapitalih zelo veliko, in tukaj . šo delovne moči tudi zelo po ceni. Danes je pritok kapitalov v gospodarsko šibkejše države naravno še večji neguje bil v prejšnjih časih, kajti v bogatih industrijskih državah se bo zamoglo uporabiti mogoče jedva li obresti. Zato se opaža danes v nekaterih državah tako veliko potrebo po izvozu kapitalov, da se cela njih zunanja politika giba v smereh tega pritiska.
Da so ti fenomeni dotoka tuj. kapitala v gospodarsko bolj zaostale države pojavljali prej in da se pojavljajo še danes to je brez sporno,' težje pa je odgovoriti na vprašanje, ali je dotok tujih kapitalov državi koristen ali ne. O tem vprašanju se je že mnogo debatiralo in pisalo. Tozadevna mnenja se še danes zelo razločujejo eno od drugega. Male, gospodarsko še slabo razvite države se branijo dotoka tujih kapitalov in so celo izdale zakone, ki so zabranili oziroma ovirali placiranje tujih kapitalov. Toda noben zakon ne more trajno zabranit pritoka tujih kapitalov v kraje z nizkim gospodarskim razvojem.
Uspehi tujih kapitalov so brez-dvomno dobri. Poglejmo n. pr. samo Srbijo in Rumunijo. Samo s pomočjo tujih kapitalov so se zamogle te dve države gospodarsko povzdigniti. Graclba železnic, ustanovitev najvaž-nejšil industrijskih podjetij je bilo mogoče le s pomočjo tujega kapitala. Isto velja tudi za Bolgarijo.
Seveda morejo imeti tuji kapitali žalostne posledice v gospodarskem in političnem oziru, toda temu se je
pravočasno izogniti. Paziti je treba v katerih industrijskih panogah se uporabljajo tuji kapitali, v kakšnih količinah se placirajo, v katerih pokrajinah države se najhitreje zbirajo itd., sploh se mora v tem oziru voditi zelo strogo kontrolo.
Akoravno se uporablja tuji kapital n. pr. za zgradbo železnic, se ga vendar navadno istočasno investira tudi v različnih drugih industrijskih panogah, kajti gradba železnic se opira na važnejše gospodarske centre, koje naj bi železnica spojila, ali koje naj bi šele ustvarila. Samo pod tem pogojem se bodo železnice tudi rentirale. Da se zamoremo prepričati, kako služijo železnice razvoju najrazličnejših industrijskih panog, je dovolj, da si ogledamo Brazilijo.
Nasprotniki naložitve tujih kapitalov v revnejših državah trdijo, da zahtevajo inozemski upniki zelo visoke obresti, koje mora plačati država v kateri se naloži tuji kapital. Gospodarsko slabo razvite države bi bile tedaj le vrelec, iz katerega bi črpale bogatejše države visoke obresti, tako da bi v toku časa šibkejše države postale končno kolonije bogatejših. Sicer je res, da konsumirajo dobičke one države, koje so dale kapital, toda pri tem se pa vendar ne sme pozabiti, da ostane velik del dobička v državi, kjer je investicija kapitala. Podjetja, katera financirajo tuji kapitali, so navadno zelo obširna in izplačajo znatne vsote mezd domačim delavcem in domačemu uradništvu. Tudi ostaja velik del dohodkov, iz katerih se plačujejo pristojbine, davki, Voza rine, surovine, stroji itd. v državi. Da se zamore vzdržati podjetje financirano od tujih kapitalov, se ne uporabljajo le sredstva v obsegu osnovnega kapitala, ampak vzamejo se tudi pripomočki na kredit, koje mora nositi podjetje samo. Tudi uvaža država, ki investira kapital, za obrat. podjetij potrebne strokovnjake, tehnično naobražene vodje, specijali-ste, ki zamorejo organizirati obrat tovarne. V teku časa se vzgojijo tehnični delavci in specialisti v državi sami, kar je zelo važna posledica, ki je velikega pomena za razvoj gospodarstva v državi.
Ustanovitev velikih, z vsemi napravami modeme tehnike priprem-ljenih podjetij v gotovi industrijski panogi vspodbuja k ustanovitvi sličnih podjetij v drugih panogah, ki stojijo po večini v manj ali več ozkih stikih. Tako sledi n. pr. razširjenju železniškega prometa tudi večji razvoj železne industrije, ako je to že v povojih ali da so vsaj dani predpogoji za nje razvoj. V splošnem se mora trditi, da so tuji kapitali temelj, na katerem se izvršuje prehod naturalnega gospodarstva v industrijsko, in da vodijo slednjič k industrializaciji poljedelstva.
Z industrializacijo države se istočasno razvijajo tudi nje znanosti in nje kultura. Razvoj montanistike pospešuje razvoj geologije, razvoj tekst, industrije, pivovarn itd. povzroča porast kemije. Procvit poljedelstva upli-va na študije o naravoslovju n. pr. botanike in zoologije. Pri tem rastejo tudi življenske potrebe prebivalstva, ljudstvo se kulturelno dviga.
Pritok tujih/ kapitalov povzroča tedaj tudi ustvaritev. in pomnožitev domačega kapitala. Domači kapital
zavzame s časom trdno pozicijo ter si izvojuje postopno celo podjetje, ki je bilo delo samo tujega kapitala. Na-pram tujemu kapitalu ima domači kapital mnogo boljši položaj, kajti njegovi lastniki se nahajajo v bližini podjetja, in zamorejo neprestano kontrolirati, kako se uporablja njih denar, medtem ko je lastnik tujega kapitala kje daleč v inozemstvu in ni v stanu nadzirati obrata. To je tudi eden izmed najglavnejših vzrokov, da se podjetja, ki obratujejo z domačim kapitalom, navadno bolje in hitreje razvijajo in končno tudi tuji kapital popolnoma izpodrinejo.
Vsekakor pa je potrebno, da država sama kontrolira in organizira, da celo pri investiciji inozemskega kapitala sodeluje in da prepreči vsako gospodarsko odvisnost od upnika. Ako pa država uvoz tujih kapitalov sploh zabrani, tedaj se ne bo zamogla dvigniti nad stopinjo male obrti in pretežne poljedelske kulturne forme. Taka država ne bo nikdar obogatela in bo le na primitiven način izgotav-Ijala sirovine za industrijsko razvite države. Pri takem stvarnem položaju, je nevarnost, da postane dotična država kolonija industrialne države, mnogo večja, nego da vzame država tuji kapital za razvoj lastne industrije.
Pri dopustitvi tujih kapitalov v državo naj stremi vlada vedno le za tem, da doseže na mesto dosedanjega izvoza sirovin in izvoza industrijskih izdelkov, vedno večji izvoz industrijskih proizvodov in večji uvoz strojev in surovin ali polfabrikatov.
O najboljšem načinu za sprejemanje tujih kapitalov je bilo že mnogo sporov. Sprejemanje tujih kapitalov v obliki posojil ni za vse primere ugodno. Kapital, ki se uvaža potom posojila, se navadno zelo hitro izčrpa, med tem ko traja plačanje obresti celo vrsto let pozneje, ko ni o kapitalu niti sluha niti duha, kar zamore imeti zelo slabe posledice. Mnogo koristneje bi bilo, da se investirajo ka-pitali inozemskih upnikov v takih industrijskih podjetjih, za katere ni mogoče najti denarja v državi sami.
Ako rekapitulirarao gornja raz-motrivanja, lahko rečemo, da je uporaba inozemskih kapitalov v gospodarsko zaostalih državah zelo koristna in končno tudi neobhodno potrebna, ker omogočajo tuji kapiteli ustvaritev industrije in sicer z uvedbo iste tehnične dovršenosti, katero nahajamo v industrijsko najbolj razvitih državah. Dobiček, ki izvira iz takih podjetij, se le minimalno izvaža, večji del istega ostane v državi sami. Pri uvozu tujih kapitalov v formi strojev, gradbe stavb in železniških prog za pospeševanje podjetij itd. so ti izdelki celo popolnoma državi v korist. V teku časa ima tedaj država, ki investira tuje kapitale, največjo korist. —
Pot do zboljšanja
valute.
Nepričakovano naglo padanje vrednosti našega denarja je oplašilo ne samo gospodarske kroge, ampak sploh ves naš narod in finančni minister >e bil prisiljen, da nastopi proti divji špekulaciji, ki se je razpasla na denarnem trgu. špekuliralo se je grozno, trgovec je radi te špekulacije pretrpel mnogo škode jn bi lahko marsikaj povedal.
Novi predpisi so izzvali odpor bank in so te začele kar štrajkati, ne da bi počakale na razjasnjenje položaja, ki je nastal z novimi predpisi. S tem so banke same sebi najbolj škodovale, ker so s tem korakom utrdile v širokih plasteh prepričanje, da so banke mnogo krive na padcu naše valute in se čutijo prizadete in omejene v svojem špekulativnem delovanju.
Nastop proti propadanju našega denarja je potreben in v teh merah bi morale biti banke prva pomoč in najboljši sotrudnik vlade, pa, da se postavijo proti vladi in štrajkajo kot nahujskan delavec, ki misli, da mora s štrajkom ubijati svojega delodajalca.
Ako je napravila vlada pogreško, bi morale banke nasvetovati kaj bolj-
šega. Seveda mora biti nasvet v korist splošnosti, ne pa samo kaki skupini.
Trgovina je rešena špekulantov in z veseljem pozdravlja nastop vla de. Vprašanje je le, koliko časa bo finančni minister obvladal položaj. Napako je že napravil s tem, da se ni boljše pripravil, nima na razpolago gibčnega aparate, ki bi takoj prevzel arbitražne posle. Nastal je zastoj, ki zopet škoduje trgovini in kvari razpoloženje. Naša znana birokratska počasnost lahko pokvari zopet , vse in bo sedanji korak finančnega 'ministra morda le malo pomemben dogodek.
Priznajmo, da je sedanji, od trgovine pozdravljeni nastop finančnega ministra, le polovičarsko delo, ki ne more imeti trajnega uspeha. Tudi na denarnem trgu mora vladati svobodna trgovina in k ti se moramo povrniti. Vezanje denarne trgovine je le hipno sredstvo. Trajno bomo dvigniti vrednost denarja is z dobro go-spvdarsko in finančno politiko Davor a bremena se morajo pravično in pravilno razdeliti na vse dele in na vse stanove naše domovine. Urediti se mora promet, uvesti ekspeditivno delo in popolna nepristranost v upravi. Seveda vlada ne more nastopiti prave poti do zboljšanja našega gospodarstva, če ji ne pomaga narod po svojih poslancih. Malo je pa poslancev, ki res izvršujejo svoje poslani-ške dolžnosti, mnogi izrabljajo svoje poslanstvo v osebne koristi, se vozijo okoli, mešetarijo in verižijo. S tako poslansko skupščino ni mogoče uspešno delo.
Slovenski industrije! za reformo davčnega
sistema.
Spomenica Zveza industrijcev.
(Konec).
Davčna merila.
Omiliti pa se morajo nadalje sedanja davčna merila. Posebno velja to za ona podjetja, ki polagajo javne račune. Njih preobdačba je evidentna. Zlasti je evidentna preobdačba industrijskih podjetij, ki pripadajo po večini tej davčni kategoriji. Industrijska podjetja plačujejo vobče: 10 % posebno pridobnino, 90 % enotni državni pribitek, 80 % renta-bilitentni pribitek, 20 % invalidski davek in 200 % do 300 % avtomne doklade. Vse davčno breme konsu-mira normalno 60 % do 70 % in tudi še več čistega bilančnega dobička.
Brez dvoma gre to predaleč.
Pripominjamo, da smatramo za neupravičeno, da so se deležne doklade, koje so svojčas pobirale dežela Kranjska, Koroška, Štajerska in Dalmacija kot takratne avtomne oblasti, kratkomalo podržavile.
Po dosedanjih določilih se odmerja rentabilitentni odbitek že pri rentabiliteti nad 6 %. Za dosedanje razmere tako določilo ni primerno. Predlagamo, da se odmerja rentabi-litetni prebitek šele pri rentabiliteti nad 10 %, do vključno 10 % pa naj se pribitek ne odmerja.
K napravni glavnici naj se prištevajo ne le splošne, marevč tudi spe-cijalne rezerve, ker ni primerno, da se slednje izključujejo.
Da bi se moralo postopati metodično pri dovoljevanju avtonomnih doklad, da se mora finančna uprava pri tekem dovoljevanju ozirati na višino davkar in na skupno višino vseh avtonomnih doklad, smo že zgoraj povdarjali.
Družbe z a z. naj se obdavčijo o prvem poglavju tedaj, ako njih ’iap ravna glavnica ne presega 4,000.000 K, t j. 1,000.000 D. Šele nad to mero naj se družbe z o. z. obdaČijo s posebno pridobnino. Slična premeba se je po naših informacijah uveljavila tudi v Čehoslovaški republiki. Dosedaj še vedno veljavna določilna meja po 1,000.000 K je da-leko prenizka in nikakor ne odgovarja več naši valuti. Denarna vred-'iost teh zneskov odgovorja prilično predvojnemu znesku po 25.000 K.
Pripominjamo, da ne vidimo zadržka, da bi se zgoraj označena mejna mera napravne glavnice ne določila še dokaj više.
Davek na poslovni promet.
Pridružujemo se opetovanim stvarnim predlogom, da se davek na poslovni promet splošno pavšalira in da se ukine predložitev knjig opravljenega prometa. Pavšaliranje bi se moglo izvesti na ta način, da se pobira ta davek v določenem razmerju do pridobnlne plus državne doklade. Vendar smatramo, da naj se prometni davek sploh priznava le kot začasen in naj bi se ukinil, čim ozdravijo državne finance. Zgodovina je dokazala, da je davek na poslovni promet davčno breme, ki skrajno neugodno vpliva na podjetnost ia na razvoj industrije. Zlasti ovira ta davek delitev dela. (Arbeitsteilung), ki je bistvo napredka v vsem industrijskem delu.
Zvišanje državnih davkov.
Opetovano se je v slednjem času čulo, da stremi finančna uprava za 100 % zvišanjem vseh državnih davkov. Po vesteh dnevnikov se je zadevni predlog v finančnem komiteju zavrnil. Ker pa moramo pričakovati, da finančna uprava dosledno vztraja na svoji zahtevi po povišanju davkov, zato opozarjamo, da bi nadalj-no zvišanje davčnih bremen pomenilo naravnost propad vsake industrije v Sloveniji. O.nenili smo že, da koisumirajo že obstoječi davki normalno 60 % do 70 % bilančnega čistega dobička. Da je taka navedba pravilna, more potrditi vsak finančni izvedenec, ki pozna materijo po-posebne pridobnine ter naših avtonomnih doklad. Ako se sedanji državni davki zvišajo ne za 100 %, temveč le z izdatnim poviškom, je sigurno, da bodo konsumirali davki z dokladami nad 100 % bilančnega dobička. Zato moremo zahtevati, da še pred kakimi ukrepi poskrbijo točne statistične tabele in da se točno ugotovi sedanja davčna obremenitev. Z nedopusthirai davčnimi eksperimenti ne bo finančna uprava dosegla budžetnega ravnotežja, nasprotno ugonobila bo vse gospodarstvo države.
Davčna anketa!
Zato predlagamo, da vprašanje davkov in njih povišanja skrbno in izčrpno prouči posebna anketa, sestavljena iz finančnih in gospodarskih strokovnjakov. Anketa naj pre- ’ dela to materijo posebej za vsako pokrajino, da tako dobi pravilen vpogled in da more staviti pravilne predloge
ad b) Davčna kontrola.
Davčna s kontrola je davčnim strankam danes skoraj povsem nemogoča.
Davčne stranko se danes več.ne pozivajo individualno k vložitvi davčnih napovedi. Tako postopanje je posebno ugodno glede obrtnega davka. Predvideti je, da niti 10 % strank ne bo pravilno predložilo napovedi za obrtni davek. Odpravili so se tudi davčni plačilni nalogi. Iz druge strani pa vodijo davčni uradi tačas le davčne kontne liste, v koje se vsi davki in doklade, odnosno davčna vplačila, vpisujejo zgolj kumulativno.
Davčni zavezanci tedaj nimajo danes možnosti za davčno kontrolo. Zato predlagamo:
1. Da se uvedejo zopet individualni pozivi za vložitev davčnih napovedi,
2. da se uvedejo zopet davčni plačilni nalogi.
Ugovor, da je finančna uprava s posli preobremenjena, ne drži, ker se da delo, ki rezultira iz naših predlogov, ob primerni manipulaciji v razmeroma kratkem času izvršiti.
Prizivni roki naj znašajo kakor doslej 30 dni.
Aktivira naj se upravno sodišče. Enostransko omaloževanje pravic davčnih strank rodi skrajno neugodne posledice, ki ogrožajo dobrobit države.
Ad c) Izterjatve davkov.
Izterjevanje davkov se vrši na način, ki nikakor ni primeren. Opo minjevalni davki znašajo 4 odstotke davčnega zaostanku. Taki stroški naj se plačajo brez ozira na okolnost da-li je stranka v zaostanku le za en dan ali za celo leto. To naspro tuje čutu pravičnosti.
Prizivi proti davčnim predpisom nimajo odložilne moči niti tedaj, ako so upravičeni ali utemeljeni. Tako enostransko stališče ni na me stu, najti se mora modus, ki istočasno varuje interese države in davčnih strank.
Zaključek.
Podali smo v tej spomenici naj nujnejše predloge, ki naj se ndej-stvijo še pred davčno reformo, odnosnd pred izenačenjem davčnih zakonov. Dokazali smo, da dosedanji davčni režim ne more vpostaviti budžetnega ravnotežja, ker neenaki in deloma previsoki davki podražu-jejo življenske in gospodarske pogoje, zvišujejo budžetne zahteve in tvorijo element nereda.
Previsoki davki še nikdar niso rešili državnega gospodarstva, nasprotno pa ga že opetovano spravili v krize. Ako se hočemo obvarovati pred nevarno škodo, moramo izvesti davčno reformo, ki enakomerno varuje in vpošteva interese države in interese davkoplačevalcev.
Priporočamo svoja izvajanja iu svoje predloge naklonjeni pozornosti in zavedni krepki podpori.
Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Predsednik: Vinko Majdič 1. r.
Tajnik: Šuklje 1. r.
izvoz in uvoz.
Pojasnila glede odobrenja uvoza po tom Nar. banke. Ker se t. 6 rešenja narodne banke. Ker se točka 6 rešenja min. sveta št. 1927 z dne 25. februarja tega leta (Službene Novine št. 45, z dne 28. februarja 1922) nanaša na nakup blaga, ki se je zaključil po izdaji citiranega rešenja, je g. minister financ z rešenjem z dne 9. t. ni. št. 2919 izvolil pojasniti:	da	se	za	blago,	ki	je bilo
kupljeno pred rešenjem št. 1957, in treba prositi dovoljenja za uvoz pri odboru nar. banke ali njenih filijalkah, ako uvoznih z avtentičnimi spričevali (sklepi, fakturami, odgovori itd.) doka žejo, da se je blago prej naročilo. No to velja samo za ono blago, koje je do 25. aprila prešlo našo mejo. O tem bodo razsojale same carinarnice. — Dostavljajoč to objašanjenje g. ministra financ se carinarnicam nalaga, da postopajo po istem z opembo, da za prepovedano blago velja rešenje ministrskega sveta br. 13381 od 1. marca t I. (Službene Novine št. 48.)
Določila glede valut koje smejo imeti pri sebi potniki. Ker se še sedaj določila glede valut, koje smejo nositi potniki, ki potujejo v inozemstvo krivo tolmačijo, prinašamo v naslednjem dobesedni prevod predmetne naredbe: Generalni Inšpektorat min. financ je dostavil generalni direkciji carine sledeči akt br. 1680: Da se onemogoči zloraba čl. 3. in 12. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami, je gospod minister financ izdal rešenje št. 1680 z dne 13. februarja 1922. leta ki nalaga, da se valute po čl.. 3 pravilnika smejo prodajati samo onim potnikom, ki dokažejo svojo potrebo s potnimi listi (pasoši), ki imajo že v»e potne vizume onih držav, v koje potujejo in katerih valute želijo kupiti. Vsak prodajalec mora dotično prodajo valute zabeležiti v pasoš, s lem, da priloži por leg iznosa prodane valute tudi datum kedaj je bila prodaja izvršena, ter svoj podpis in pečat tvrdke. Brez vizi ranega potnega lista se ne sme nikomur podajati valut črez 500 frankov. Prodaja valute do 500 frankov se sme izvršiti tudi drugim osebam, samo na podlagi legitimacije na koji je naznačiti vsoto. Policijske oblasti vodijo kontrolo, da ne dobi nikdo več nego 1 tako legitimacijo. Poleg carinskih oblasti bodo pri izhodu iz države izvrševali kontrolo posebni kontrolni organi s polnomočjem s stra-
cHnt. Mud. £egat
Telefon m in 07
Maribor
Slovenska ulica itev. 7.
je najboljši pisalni stroj!
specijalna trgovina s pisalnimi strojf In pisarniškimi potrebščinami
Zahtevajte ofertl
m
DQ
fliGeneralnega inšpektorata, da li imajo tl potniki zabeležene v potnih listih
iznose valut in deviz in s pomočjo podatkov istih bo Generalni inšpektorat Izvrševal kontrolo nad 'zavooi in menjalnicami koje so prodale dotično devize in valute. Isto velja tudi za devize po čl. 12 pravilnika, samo se bo tu poleg iznosa tildi se na/Jiačilo, da li obstoji iznos v čeku ali valuti.
Vsled kožnih živinskih bolecni. Minister poljoprivrede je na podlagi odredbe zakona o zaščiti kužnih živinskih bolezni odredil, da se poštni paketi do teže 5 kg, kateri vsebujejo mesne izdelke (salame, klobase, pršute, okajeno in osušeno meso in špeh, mast, perutnino, sveže meso, divjačino) lahko odpremijo v inozemstvo, izvzemši okužene kraje, odnosno skozi taiste tudi prevažati, brez zdravstvenega dovoljenja in brez veterinarske kontrole na meji. Isto velja za omenjene izdelke, če se jih ima le za svojo potno prehrano.
Bondno gospodarske »dene.
Trgovin«.
Kako pobija naša vlada draginjo. -
Naša vlada je napovedala draginji vojno in je takoj poslala oborožene patrulo po trgovinah, da >pobijajo« draginjo, katero baje goje legitimni trgovci. Ni pa Pos la takih patrulj k upravi monopolov, ki jo podražila sol po ke za K 3
32 Itd td T Š,kKtl]0 VŽigalic za 32 itd., itd. Tudi tobak seveda ni obdržal stanh cen m se je povzpel zopet za par stopenj po draginjski lestvici višje. Mi bomo plačevali najpotrebnejše predmete monopolni upravi po višjih cenah, svoje pa bomo prodajali ceneje! To je čudna logika! — Ce se smejo drugi zanimati za naše cene, zakaj bi pa mi ne imeli pravice vprašati monopolno upravo od kod tako visoka cena soli, če stanejo režijski stroški za 1 kg 1	7 vin.
Vemo, da pade na 1 kg soli še mnogo stroškov, vendar ti stroški nikakor ne dosegajo današnjih cen. Kratek konec vsega besedičenja je ta: znižajte cene najpotrebnejšim predmetom, katere rabi vsaka družina v večji količini, pa bo draginja ubita, ne zahtevajte pa od trgovca, da bo sam vse drago plačeval, prodajal pa po lastni ceni.
Trimesečni rok za prodajo loksuzne-ga blaga. Naredba določa, da morajo vsi trgovci razprodati luksuzne predmete v teku treh mesecev, ne pove pa naredba, kako naj se to izvede. Mar naj grejo ga-lanteristi in manufakturisti na cesto in razdele med pasante?! Drug 4« □r«1'!?' ni znan> m°goče ga dobimo iz Beoffrada.
. .	, ‘T. agu naSim trgovcem r
čehoslovaški. Ker je mQogo
cev vsled naraste čehosl. krone shiralo naročila m izjavilo, da ne more izpolniti svoje obveze, so se razgovariali praški industrijci tekstilne industrije k tamošnjimi jugosl. trgovskimi agenturami, da bi se dal Jugoslaviji kredit v blagu, za katerega bi jamčile obe državi. Ker pa je med tem v naši državi proglašen moratorij, so nastali nadaljni govori o tej stvari brezpredmetni.
Ratifikacija trgovinske pogodbe 1 Nemijo. Prihodnje dni se izvrši ratifikacija trgovinske pogodbe z Nemčijo.
Padanje cen bencina in petroleja. Francoske glavne rafinerije so pristale na novo znižanje cen petroleja in bencina, tako, da so padle za 5 frankov po hi.
ZviSanje trošarine. Na »eji ljubljanskega občinskega sveta z dne 14 marc«
1922 se je sklenilo, da se zviša mestna trošarina na vino od 200 na 400 K pri hi, na vino v steklenicah od 5 na 10 K in *a šampanjec od 20 na 80 K.
Obrt.
Obrtna razstava t Celja. Pripravljalna dela za obrtno razstavo (12. do 22. avgusta 1922) napredujejo. Zasigurani sjo prostori v mestni osnovni šali, v telovadnici in na dvorišču »Sokolac. Sestavljen je tudi že razstavni red.
Danarstvio.
Italijani kupujejo dinarje. V krajih, kateri so pripadli Italiji je nastala živahna kupčija z dinarjem. V Trstu in Gorici se je zamenjalo toliko lir v dinarje, kakor še nikoli do sedaj. Dinar se nakupuje v spekulacijske svrhe, ker se pričakuje daljni rast istega.
Kredit v zlatu za Evropo. V Ameriki uameravajo ustanoviti banko, katera se bo bavila le z diskontiranjem trgovskih papirjev, kritih l blagom. Ti papirji bodo kratkosročni in se bodo glasili na /Jato vrednost. Banka bo dajala kredite v zlatu tudi bankam v Evropi proti takim papirjem. Namerava se doseči s pomočjo evrop. bank kreditno rezervo v zlatu v taki višini, da bode zamogel sklepati evropejski trgovec pogodbe na zlati bazi in dobiti toliko kredita v zlatu, kolikor mu je potreba za razvoj trgovine. Nasprotno bi Amerika naložila njen zlati zaklad plodonosno v evropejski produkciji. Banka bi se imenovala »Federal Rezerve foreign Banke in imela glavni sedež v Newyorku, podružnice pa tam, kjer bi jih želele banke in evropske države. Osnovni kapital bi znašal 500 milijonov zlatih dolarjev.
Csrlna.
Zloti paritet v Avstriji. Od 13. do 19. t. m. je določen zlati paritet v Avstriji z 1.560 K.
Znižanje izvozne carine za les v Če-hoslovaško. Da se povzdigne izvoz lesa v Čehoslovaško, je znižal minister trgovine izvozno carino za vse te vrste lesa in dovolil neomejen izvoz vseh vrst pragov in brzojavnih drogov.
Plačanje ležarine. Minister saobrača-ja je sporazumno z generalno direkcijo carine odredil, da velja za pošiljke v polnih vagonih, ako so pod carinskim zaporom sledeča odredba: Ležarina se računa in plača šele po preteku 48 ur od časa, ko je bil prejemnik obveščen o pošiljki.. Ce blago ni po poteku te dobe iztovorjeno, zaračuna železnica po predpisanem ceniku ležarino. Ta odredba velja od 1. tekočega meseca.
Promet.
Prometne »spremembe, Sprejemanje in odpošiljanje necarinskega tovora v vozovnih nakladih m Zagreb d. k. loko, Zagreb d. k. tranzit in Sisak trans, je radi velikih zastankov do nadaljnega ukinjeno. Že sprejete in medpotne pošiljke naj iztečejo. — Dovoljeno je sprejemati in odpošiljati režijske, vojaške in državne pošiljke in premog za državne železnice ter one pošiljke, ki so naslovljene na industrijske tire v Zagrebu
iz naših organizacij.
Slovensko trgovsko društvo »Mer-
5 TJkfaMJaai opozarja še enkrat svoje člane na XXI. redni občni zbor, it se vrši v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih, Gradišče 1.7-1. Dnevni red:	1. pozdrav
predsedstva; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4 poročilo preglednikov računov; 5. volitev odbora; 6. poročilo in predlog glede uprave fonda za »Trgovski domc in 7. slučajnosti. — Gg. člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi.
Naznanila trgovska In obrtniška zbornica v Ljubljani.
Zastopstvo čehoslovaških tvrdk. --
Tvrdke, ki se zanimajo za prevzetje zastopstev čehoslovaških tvrdk v naši državi, odnosno, ki bi iskale svoje zastopnike v Cehoslovaški državi, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice naslov administracije nekega strokovne ga časopisa v Pragi, ki je pripravljena interesentom dajati predmetne naslove odnosno zaželjene informacije.
Dobava, prodaja.
Dobava drv. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje na d in 30. marca t. I. ob 10. uri dopoldne v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, nadalje istega dne ob isti uri v pisarni komande vojnega okrožja v Mariboru in Celju ter komando mesta v Ptuju in Slov. Bistrici ustmeno licitacijo glede dobave drv za garnizijo Maribor, Celje, Ptuj in Slov. Bistrica. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih vojaških komandah interesentom na vpogled.
Tržno Doročito.
Kolonijalno blago.
Sladkor, kolonijalni. Newyork: centrifugalni 3.79 (3.79), Hamburg: marc
14.40, april 14.50, maj 14.50, junij 14.60. Praga: kristalni 5 Kč, v kockah 6 KČ. Danaj: kristalni 680- 685, kockasti 780
do 785.
Trg.
Praga: Ovčje meso 10—16—16, telečje 10—13, kozje fr—10, svinjsko 17— 21, volovsko meso prednji del 11—14, zadnji del 14—17, bikovo 11—14, kravje prednji del 10—13, zadnji del 12—15. meso mlade živine do 1 leta 11—14.
Pšenica 78 kg 330—'335, 80 kg 345-350, 82 kg 365, riž od 73-75 kg 315-330, ječmen 240—270, oves 280—290, 1350koruza 230—260, grašek 350 -55«, leča 650—1000, konoplja 450—500, mak 1350—1400, rudeča detelja 900—2300, bela detela 1200—2500, švedska detela 900-1500, lucerna 1800—2200, slama 40—95, seno 230-290 Kč po 100 kg.
Kovine. Newyorb: baker elektroliti-čen loko 13 (12.87), cin 29 (29.75), svinec 4.75 (4.75), cink 4.67 (4.62), železo North Foundr 4.75 (4.75).
Volna. Newyork: loko 18.50 (18.50), marc 18.16 (18.21), april 18 (8.07), maj 17.00 (17.93).
New Orleans: loko 17 (16.75).
Liverpool: loko 10.24, marc 9.86, april 9.84, maj 9.86, junij 9.84. Egiptovska volna: marc 16.50, maj 16.90, jul. 17.15.
Aleksandrija: marc 35.50, maj 36.10, april 24.50, juni 25.10.
Bremen: 113 Mk po kg.
Borza.
Zagreb, devize: Berlin 130—136, Bukarešt 230—240, Milan 1520-1550, London 1330—1370, Newyork ček 285-295, Pariz 2600-2675, Praga 575-600, Švica 5800- 5850. Dunaj 4.50—4.80, Bu dimpešta 38.50; valute: dolarji 278— 283, avstrijske krone 5, 20 K v zlatu 900, napoleoni 1)00, leji 235—240, švicarski franki 5750 -5800, lire 1510—1530. Jadranska banka 1100.
Ljubljanska kreditna banka 925 -941). Ljublj. strojne tovarne in livarne 875. Vrbov, premogokopna družba 1050.
Beograd, devize: London 320, Pa riz 620, Newyork 73, Ženeva 1400, Milan 350, Praga 132, Berlin 32.50, Dunaj 1.03; valute: češke krone 132.
Curih: Berlin 1.89, Newyork 5.15, London 22.33, Pariz 45.90, Milan 25.90, Praga 9.05, Budimpešta 0.62, Zagreb 1.65, Varšava 0.13, Dunaj 0.06 in pol, avstrijske krone 0.06 in tri četrtine.
Berlin: Italija 1363.60—1366.40, London 1178.80—1181.20, Newyork 271.22 do 271.78, Pariz 2425.05-2429.95, Švica 5284.70-5295.30, Dunaj 4.08-4.12, Praga 481.25—482.25, Budimpešta 33.06-33.14, Sofija 180.30-180.70.
AA/VV\A/\ ✓ Veletrgovina
) A. Šarabon
/ v Ljubljani
prlporote
Špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko in daialna pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo.
Lastna pratama m kam l* mlin sa dllava a atoktrUnlm obratom-Canlkl na ras»o4a*o.
vaaaaa/v
N.
✓
*
<
/
*
/
>
izdeluje
Tovorno lesenih žebljev
Ivan Mi mi.
Tacen pod Šmarno goro url UabUanL
Galanterija, drobnarija, papir in pletenki izdelki na debelo. Jnrlevo, Ilirija* Clpulln-krema. Mast za Me K°3S
Baloh in Rosina
MARIBOR, Orajskl trg it. 3.
kontrolne trakove, Sekovne zvitke, barvo Itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred wkofijo 20. Olavna zal. pridatkov N RK.
Vse vrste umetnih gnojil
ima vedno v zalogi po najniZji ceni
Anton Tonejc in drug, Maribor.
4
T K O O V. & K ’ L 5 S 'T
LOKOMOBILE
vseh jako-ti, aajaničeno obrata sposobne, se takoj oddajo Iranko vagon Maribor. Stacionarna 10 13/18 HP Lanzova jaki tiak z nasičeno paro . stacionarna 26. HP z nasičeno paro, s stopnjato rešetko, izvlečnim cevnim kotlom, izdelek Badenii ; skoro nova prevozna Wo)fova vročeparna »Verbund« 165/200/225 HP, tipe NCFKG, zgrajena 1917, z jplečnim revnim kotlom, z ravno rešetko 13 atm., 1 zamašnjak levo 2100X350, 1 zamašnjak desno 2500X550. Jugoslovansko importno in eksportno podjetje ing, Rudolf Pečlin, Maribor, Trubarjevi ulica 4. Tel. interurb. 82.
niittuili Plans !tni Muti
razmnoževalni aparat razmnožuje strojno lit ročno pisavo potom ne-izrabljive steki, plošče
offa pisalni stroj
je najtrpežnejši, najstabilnejši in najcenejši *t;oj brez barvnega traka in brez vzdrževalnih stroškov. Stroj je izgotovljen za slovensko, hrvaško in nemško pisavo Dobri zastopniki se iščejo proti dobri proviziji. — Jugoslovansko importno in eksportno podjetje; Inženir Rudolf Peilin, Maribor, Trubarjeva ulica štev. 4.	Telefon št 8?*
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo	IJ
The Rex Co. Ljubljana, cradiue io.
Moderno urejeno poproollnlco oseh pisalnih strojev.
na
Opozarjamo na otvoritev nove trgovine z | železnino in stroji na debelo in drobno		P	ozor! 1
Šošterič, Petan & Erker 1 Ljubljana, Resljeva c. 20 |			
I Pozor!	katero tvrdko pri na- 1 3 kupu posebno pripo- B 1 ročamo sl. občinstvu, H obrtnikom, zSasti pa Š trgovcem na deželi. 1		
Brno Ja vi;	t	Telet.	St.	75.
#*xxxxxxxxxxxx Manuffakturna trgoina na c Iško xxssise**x»xx**xx
SedLžet Sz lEIoritriiis: — 2Li3m"o13©.elSl
XXXXXXXXXXXXXXX X^sa=.čiži=a=.sica	-4 XXXXXXXXXXXXXXX
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem našega nepozabnega gospoda
Antona Kolenca
ki so nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi in spremili pokojnika k večnemu miru, izrekamo srčno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo big. gospodu Dr. Karel Triller-ju, podpredsedniku Ljubljanske kreditne banke, gosp. Ivo Jelačinu, načelniku Zveze gremijev v Ljubljani, gospodom I. barabonu, Al. Lilleg-u in ravnatelju Krofti iz Ljubljane, gospodu dvor. svetniku Dr. Kotniku, prvemu drž. pravdniku Domenicu, g. vlad. svetniku-Dr. zužeku, g. polkovniku Tosjču, celjskemu županu g. Dr: Hrašovcu, brežiškemu županu g Dr. Zdol-šek-u, zastopstvu akademske omladine iz Ljubljane, zastopnikom organizacij JDS, deputaciji zdravstvenega odseka, ravnateljstvom in deputacijam šol, osobito onim, ki so prišli od zunaj, zastopnikom trgovstva iz Celja in iz daljne in bližnje okolice in zastopstvom različnih društev.
Gospodu Dr. Kalanu se srčno zahvaljujemo za iskreni nagrobni govor, isto juristu g. Mejak-u in g. Kekič-u.
Iskrena zahvala gg. pevcem »Celjskega pevskega društva«, vsem darovalcem vencev ter spominskih naklonitev društvom, vsem 'znanim in neznanim udeležencem pogreba.
Da je bil na zadnji poti naš nepozabni spremljan od toliko prijateljev, nam je bila resnična tolažba:
Žalujoči ostali.
Večja industrijska družba z raznimi industrijskimi podjetji išče
vodilnega ravnatelja
z večletno tehnično in trgovsko odnosno upravno prakso. Javijo se lahko tudi ravnatelji z Je tehnično naobrazbo in večletno prakso v raznih strokah Industrije ter ravnatelji za trgovsko-upravni del raznih industr. strok. Vpoštevale se bodo /e prijave izključno prvovrstnih in preizkušenih moči. Lastnoročne prijave, katerim naj se priloži tudi »curiculum vitae«, je poslati na upravo lista pod šifro »1922«. Plača po dogovoru.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
OHMU
______LJUBLJANA
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Lastnik : Konzorcij za izdajanje Trgovskega »Lista.« — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Pranjo Zebal. — T'ska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.