Kriza svetovnega gospodarskega sistema
Današnje svetovno gospodarstvo je razdeljeno na štiri velika trgovska središča, okoli katerih se suče vsa svetovna trgovina: severnoameriško-kanadsko, zahodnoevropsko, sovjetski blok in japonsko. Gospodarska področja ZDA-Kanade, Zahodne Evrope in Japonske so po svoji strukturi svobodne trgovine med seboj tesno povezana, medtem ko sovjetski centralizirani blok životari svoje življenje.
Meddržavne trgovske pogodbe povezujejo gospodarstva svobodnih držav tako močno, da druga na drugo medsebojno vplivajo, se pravi, da napredovanje ali nazadovanje gospodarstva enega središča občutijo draga središča. Svet je tudi v gospodarstvu, in tu še najbolj, postal silno majhen: če se sosedu vname hiša, letijo iskre tudi na tvojo in tvojega soseda hišo in vsi mu morajo pomagati gasit, da tudi sebe ohranijo.
Gospodarsko najmočnejši center svobodnega sveta so danes ZDA. Po drugi svetovni vojni so se bili finančni strokovnjaki svobodnega sveta dogovorili v Bretton Woods, da bodo svetovnim financam, se pravi za medsebojno trgovanje, določili za enoto ameriški dolar, čigar vrednost naj temelji na vrednosti ene unče zlata, se pravi: ena unča zlata (pribl. Sl gramov) naj velja 35 severnoameriških dolarjev* Okoli te enote so potem določili vrednost vseh ostalih valut svobodnih držav, po moči njihovega gospodarstva. V ZDA so v državni zakladnici za kritje vrednosti dolarja imeli odgovarjajočo količino zlatih palic.
Razmah ameriškega gospodarstva
Toda, ker denar, ki ni v obtoku, ni-* komur ne služi, odn. začenja izgubljati svojo vrednost, če se ne množi, so ZDA po drugi svetovni vojni za razmah svojega gospodarstva zamislile — poleg političnih in humanitarnih razlogov — znani Marshallov načrt za obnovo porušene Evrope ih še vrsto dragih podobnih načrtov za področja na Daljnem vzhodu, zlasti za Japonsko. Vzporedno s temi načrti so ZDA začele finančno podpirati tudi gospodarstva posameznih južnoameriških držav in končno še nekaterih novonastalih držav v Afriki. Mnogi so ta ameriški dolarski razmah po svobodnem svetu proglašali za gospodarski imperializem, ki je prinašal Washingtonu ogromne dobičke, ne da bi podpiranim državam koristil toliko, kakor prav Severni Ameriki. To trditev so najbolj ovrgle zahodnoevropske države, z Zahodno Nemčijo na čelu, ki so se s severnoameriškimi dolarji povsem obnovile in večino svojih dolgov tudi vrnile. Toda noben dolar ne more delati čudežev brez volje do obnove, brez resnosti vodilnih in odgovornih krogov in brez prizadevnosti državlja-
Vzroki in posledice . IVixonovili ukrepov
ta ti iz vietnamske vojne — nasprotno, še bolj je ZDA angažiral vanjo —, je Nixon pred tremi leti podedoval stanje,
Posojila latinski Ameriki
nov. Zgled za to so, poleg dragih tudi latinsko-ameriške države.
Velika dolarska posojila latinski Ameriki so večinoma slabo uporabljana, redko katera so bila vrnjena, večina držav po preteku določenega roka zaprosi za novo dolarsko posojilo za kritje prejšnjega (to finančno operacijo označujejo z lepo zvenečo besedo refinanciranje) in tako take države padajo v vedno večje dolgove in posredno v vedno večjo odvisnost od posojevalca, ki so v tem primera ZDA. Takšni režimi, kakor 'so Allendejev v Čilu, .sedanji perujski, bivši bolivijski — vsi levičarski — se izmotajo iz te zagate ne s pridnostjo in delom, temveč s podržavlje-njem tkzv. tujih kapitalističnih podjetij in vsaj delno odpovedjo dolga. Problem njihovih gospodarstev pa seveda s tem še vedno ni rešen.
Vojne požirajo dolarje
Ogromne količine dolarjev so ZDA požirali po dragi svetovni vojni tudi vojaški konflikti, ki jih povzročajo bodisi iz Moskve bodisi iz Pekinga, da bi se polastili svobodnega sveta. ZDA so, razen z majhnimi izjemami, ostajale navadno same v boju za svobodo, kar zlasti drži za boj v Vietnamu.
Ko se je Zahodna Evropa dokončno opomogla in vrnila posojila, so se za-hodno-evropske banke začele polniti z zlatom. Za razmah zahodno-evropskega gospodarstva so začele same izdajati posojila, za naložbe pa so dajale lepe obresti, zaradi velikega razmaha višje, kakor jih dajejo severnoameriške banke, Severnoameriški denamiki so zato še sami začeli nalagati .svoje dolarje v zahodnoevropskih bankah. Dolar- je spet začel odtekati iz ZDA v Zahodno Evropo, toda sedaj je tam ostajal in tam dajal obresti.
Vsa ta ogromna poraba dolarjev je nujno morala vplivati na razvoj severnoameriškega gospodarstva. Ker ima nad 40% severnoameriškega prebivalstva svoje dolarske prihranke naložene v delnice raznih velikih podjetij, vrednost teh pa je zaradi počasnega zastajanja razmaha začela najprej počasi, potem pa vedno hitreje padati, je začelo naraščati med ameriškim prebivalstvom nezadovoljstvo nad vodenjem celokupnega ameriškega gospodarstva, H je seveda odvisno v veliki meri od vodenja severnoameriške zunanje politike.
Inflacija in ukrepi
Že Johnsonova vlada, pred Nixo-nom, je začela misliti na to, kako bi čim bolj neopazno pa čim učinkoviteje napravila konec naraščajoči inflaciji v ZDA. Ker se Johnsonu ni uspelo izmo-
ki je končno pripeljalo do vladnih gospodarskih in finančnih ukrepov pretekli petek, 13. t. m- Od leta 1967 do danes je inflacija podražila v ZDA življenje za ok. 20%, se pravi: za kar si leta 1967 moral plačati 10 dolarjev, moraš danes plačati 12 dolarjev. Za severnoameriške pojme — v latinski Ameriki je drugače, zato so tudi gospodarstva večinoma na tleh — je povprečna 4—5 odstotna letna inflacija previsoka, da ne bi škodljivo vplivala na nadaljnji gosodarski in finančni razvoj države. Zato sedaj Nixonovi ukrepi: zamrzitev cen in plač za 90 dni, znižanje davka na nove avtomobile (v ZDA je avtomobilska proizvodnja merilo zdravega ali bolnega gospodarstva), 10% zvišanje uvoznih carin za zaščito domače industrije in prepustitev dolarja, da svobodno najde svojo vrednost v odnosu na ostale valute svobodnih držav.
Odmev po vsem svetu
Ker so gospodarstva vseh svobodnih držav med seboj tesno povezana, so ukrepi v ZDA nujno odjeknili po vsem svobodnem svetu. Odjeknili so tudi v sovjetskem bloku, ker so poleg ZSSR nekateri sovjetski sateliti (Romunija, Jugoslavija, v manjši meri Poljska in češkoslovaška) tudi navezani na gospodarstva svobodnih držav. Gospodarski in finančni svet se je iznenada znašel brez vseurejajoče finančne enote, kar je bil doslej, po dogovoru iz leta 1945, severnoameriški dolar.
Sedaj bodo morali svetovni finančni in gospodarski strokovnjaki prilagoditi. če že ne najti in določiti novo pot, po kateri se bo v bodoče razvijal mednarodni gospodarski in finančni promet.
Zahodna Evropa, ki je z bodočim pristopom Anglije in dragih zahodnoevropskih držav praktično gospodarska in finančna enota v Skupnem evropskem trgu, se’, bo sčasoma kot celota prilagodila novim razmeram. Japonska je najbolj prizadet gospodarski in finančni velikan vsled Nixonovih ukrepov. Nad 30% japonskega izvoza odhaja v ZDA. Japonci so doslej namenoma tiščali vrednost jena navzdol, da so mogli konkurirati severnoameriški in drugim industrijam s svojimi izdelki. Nova deset odstotna severnoameriška carina in pritisk ‘severnoameriških in dragih finančnih krogov, da bi Ja-nonci že zvišali svoj .jen na njegovo dejansko vrednost (ki je mnogo večja od sedanje: 360 jenov za en severnoameriški dolar) more prizadeti silnemu japonskemu gospodarskemu razma-
„Mislim, da mnogi znanstveniki, ki so raziskovali v podrobnostih veličastne postopke, po katerih se razvija vsako, najbolj preprosto, pa tudi najbolj zamotano življenje, in pa zakone, ki jih urejajo, mislim, da ti znanstveniki čutijo religiozno in da ta njihov religiozni čut gre daleč preko primitivnega obzorja navadnih ljudi.“
Dr. Albert Sabin, odkritelj cepiva proti otroški paralizi
hu (nad 13% letno, kar je že samo po sebi nevarno; zdrav in varen gospodarski razmah znaša letno med 8 in 10 odstotkov) težak udarec. Japonski izdelki bodo postali avtomatično dražji, kakor so sedaj, kar bo lahko imelo za posledico zastoj v razmahu'. Japonska življenjska raven je 'trenutno na tehtnici, zlasti še, ker se z azijske celine dviga vedno večja senca v svet stopajoče komunistične Kitajske, kamor so mimo in preko Japonske že .segle ZDA z Nixonovim napovedanim obiskom v Pekingu. Skoro neomejeno japonsko gospodarjenje na ogromnem vzhodnoazijskem prostora ter deloma na afriškem kontinentu, v izredno veliki meri pa v ZDA samih se, kakor kaže, bliža za japonsko gospodarstvo nevarnim pretresom.
Tudi v latinski Ameriki
'Latinska Amerika bo, seveda tudi, dasi v mnogo manjši meri, občutila krizo dolarja, kakor sedanje stanje lahkomiselno označujejo ljudje, ki jim je zapletenost svetovnega gospodarstva španska vas. Gre namreč za problem celotnega gospodarskega in finančnega
sistema svobodnega sveta, zgrajenega na dogovorih leta 1945, ne za problem ene same valute. Ker so latinsko-ame-riška gospodarstva povezana predvsem z ZDA in seveda z ostalim svetom, bo odmev severnoameriških gospodarskih premikov čuten tudi na tem kontinentu. Vsled valut, ki jim latinskoameriške vlade večinoma umetno ohranjajo višjo vrednost, kakor pa jo v resnici imajo, le-ite ne stojijo pred problemom re-valuacije, kakor Japonska, tudi če se bo ameriški dolar v prihodnjih tednih ustalil, recimo, tudi na deset odstotkov nižji vrednosti, kakor je bil 13. avgusta 1971.
Vsled veliko večje mednarodne trgovske in finančne povezanosti po dragi svetovni vojni, kakor pa je bila tista pred to vojno, je v svobodnem svetu gospodarska kriza takšnih razmerij, kakor je bila okoli leta 1930, praktično nemogoča. Je pa vsaka kriza, tako tudi ta, ki io 'trenutno preživlja v gospodarstvu in financah svobodni svet, delo človeka, ki mu vsled omejenega razuma ni zagotovljena nezmotljivost, dane pa so mu prav vsled razuma možnosti, da probleme, dasi se jim ne more ogniti, rešuje.
Novi režim v Boliviji
UDAREC ZA MOSKVO IN PEKING
ZENA I
NJE
Anica Kraljeva
Visohi cilji
SVET
Kmet ‘se je že nekaj ur vozil po ravnini. Spomnil se je na svoj dom, na majhno kmetijo, vso v gričevju. „Ej,“ je mislil skoraj na glas, „kaj bi jaz naredil iz te zemlje!“ Skoraj zažvižgal je in stisnil pesti, ko si je predstavljal is kakšnim veseljem bi to ravnina preoral. Svetile so se mu oči, ko si je živo predstavljal jesenske shrambe polne . „blagoslova“.
Pa niso samo njive rodovitne in tudi družinske shrambe se morejo napolniti po poštenem trudu z božjim blagoslovom.
Oče in mati — gospodarja, otroci živijo v domu, ki jim daja življenjske pogoje za duševno in telesn0 rast. Vzgoja otrok ni ravna njiva. Starši se prevečkrat borijo ob njej z zmagami in porazi.
Življenje nas neprestano uči, važno pa je, da se človek pusti učiti, da ponižno sprejme „pouk“, čeprav ga boli in še bolj važno je, da ob njem premišljuje. Premišljevanje in fantaziranje, koristno je le takrat, ko je realno in da ga skušaš z voljo uresničiti.
Otroci istih staršev so največkrat med seboj zelo različni, eerav so si brati e. To, kar Tončka zanima, ne zanima Andreja, Milica ¡rada pomaga
mami pri domačem delu, Marica stika vedno po knjigah. To, kar naravno otroka dolgo let vleče, je večkrat podlaga za njegov poznejši poklic. A ne vedno! Modra ljubezen staršev in opazovanje otroka, mu bo pomagala pozneje dobiti pravo pot.
Strašno krivico zakrivijo nad otrokom starši, ki od njega, ki je morda nadarjen za študij, dopustijo, da si zaradi lenobe in komodnosti izbere poklic, ki ne bo od njega zahteval velikega truda. Tak človek navadno propade, ko se zave, da bi bil zmožen biti nekaj več. Mnogo jih je takih, ki pozneje očitajo svojim staršem: „Zakaj me niste takrat pretepli?" A po toči zvoniti...!
Starejši mož pripoveduje veselo: „Veste, z mojim fantom sva bila vedno v borbi. Ko je bil še prav mlad, ga je vleklo na . vse strani kakor nemirnega žrebička. A jaz sem vedel, da je nad^rien in da z lahkoto študira. Zato nisem popustil. Vedno sem ga vzpod-buial. da naj visoko gleda, če hoče visoko nriti.“ Povedal je še s smehljajem: „Danes ie zdravnik in tudi svoje otrobe. nametno vodi.“
Mlada mati je na tiho rekla: Morda je naš greh prav v tem, da ne gle-
damo visoko, da smo z malim zadovoljni.
Morda je ta zares naš skupni greh. Pravijo, da je velik del naše mladine brezbrižen, da se izogiba dela, ki zahteva žrtve.
Morda smo vsi krivi, ker nismo znali že v začetku postaviti visokih ciljev. Hvalili smo vse vprek, le da smo nekaj spravili skupaj.
Visoki cilji in zahtevnost po njih rešuje človeka, ki po svoji naravi teži v komodnost.
Zakaj velik del naše mladine se izogiba izobraževanja in ne čuti zanimanja za skupno delo? Ali je zares samo mladina kriva? Znano je, da mladina rada sledi voditelju, ki od nje veliko zahteva, ki je ne prosi, ampak od nje nekaj pričakuje v dosego visokega cilja. Očiten zgled nam je dal vaditeljski tečaj, ki je privabil veliko število navdušenih fantov in deklet, ki zvesto in veselo sledijo zahtevnemu in strogemu profesorju.
Ob tem zgledu bi se mogli starši zamisliti in marsikaj pozitivnega pridobiti za vzgojo svoje družine.
Roko na srce: Odgovornost za mladino nas teži, ker je mladina naša, ker io imamo radi. Glavna teža odgovornosti pa gre na starše. Visoki cilji, visoke zahteve — kažipot v vzgoji!
Popustljivost in malomarnost pri vzgoji — nemirna vest in prezgodaj osivela glava.
Pretekli četrtek se je pod vodstvom polkovnika Andreja Selicha, poveljnika tkim. rangerjev, ki so bili leta 1967 uničili komunistično gverilo Che Guevare v Boliviji, njegova vojaška skupina skupno z nekaterimi bolivijskimi garnizijami uprla levičarski Torresovi vladi in pozvala ostali del bolivijske vojske, naj 'se ji pridruži za uničenje komunistične nevarnosti v državi.
Poziv je imel uspeh ter se je upornikom končno pridružilo tudi letalstvo in tankovske enote. Že pretekli petek so uporniki imeli večino države pod svojo kontrolo, medtem ko se je Torres z delavskim, voditeljem Lechinom in drugimi komunisti utrdil v prestolnici La Paz. Za mesto so se vneli precej hudi boji ter je v spopadih izgubilo življenje ok. 100 ljudi, nad 500 pa je bilo ranjenih. Torres je trdil, da se bo pustil raje ubiti, kakor da bi se predal, končno pa se je zatekel v zaščito perujskega veleposlaništva. Najdlje so se upirale majhne skupihe komunističnih študentov na univerzi v La Pazu, ki pa jo je končno vojska tudi počistila.
Za novega predsednika je bil preteklo nedeljo proglašen polkovnik Hugo Banzer, sin nemških staršev. Ta je sestavil novo vlado, ter je notranje ministrstvo poveril polkovniku Selichu, ostala ministrstva pa sta si med seboj razdelili bolivijska ¡Socialistična falanga (organizacija podobna Francovi falangi v Španiji) ter Revolucionarno nacionalistično gibanje, politični formaciji, ki sta si bili pred to revolucijo smrtni sovražnici. Toda za zrušitev levičarskega Torresa sta združili svoje sile- in skupno z vojsko spremenili režim v Boliviji.
Povod za začetek upora pod vod' stvom polkovnika Selicha je bil poziv majhne skupine komunističnih častnikov, da je treba vojsko razorožiti in oborožiti namesto nje tkim. ljudsko milico. iSelich je ugotovil, da je zadnji
•trenutek, da se bolivijska vojska kot tradicionalna bolivijska ustanova reši pred uničenjem, in je začel upor. Prav tako je bolivijski vojski grozil razpust s strani Torresa samega, ki je hitro podlegal komunističnim načrtom, po katerih so že bili ustanovili ljudski parlament pod vodstvom proslulega Lechina.
Bolivijska Socialistična falanga je bila ustanovljena leta 1938, Revolucionarno nacionalno gibanje pa leta 1941. Obe politični skupini sta najprej več ali manj sodelovali, dokler ni prevladalo Revolucionarno nacionalistično gibanje, ki je kruto preganjalo falangiste. Ker je Paz Estensoro, vodja Revolucionarnega nacionalističnega gibanja, dal tudi ustreliti vodjo falangistov, so se le-ti odločili, da med obema skupinama ne bo mogoče doseči več pomirjenja. Toda razvoj je sedaj združil obe skupini v boj proti komunistom, ki so grozili spremeniti Bolivijo v novo komunistično postojanko v latinski Ameriki.
Za novega vrhovnega poveljnika bolivijskih oboroženih sil je Banzer postavil grala. Iriarteja, bivšega veleposlanika v Argentini in sodnika na vojaškem procesu proti proslulemu francoskemu komunistu Regis Debrayu leta 1967. Po prisegi pred križem, z levico na bibliji, z desnico pa križajoč se po čelu, je Hugo Banzer slovesno izjavil: ,Nisem človek besed. Sem mož dejanj ter bodo dejanja govorila zame.“
Argentina, Paraguay in Brazilija si vsekakor želijo, da bi se v Bolivijo čim prej vrnil red in da bi se ta celinska država podala na pot prave obnove in blagostanja, medtem ko je pred prevratom Allende v Čilu že računal na nov komunistični zavezniški režim na latinsko-ameriškem kontinentu. S padcem Torresa sta dobila hud udarec tudi Moskva in Peking, ker se jima je vsakemu zase podrl načrt, ki ista ga gojila z Bolivijo.
Mednarodni teden
Minuli ponedeljek so se v Zahodni Evropi menjalnice spet odprle ter se je razmerje med dolarjem in drugimi valutami prav malo spremenilo. V Zahodni Nemčiji se je vrednost dolarju nekoliko dvignila, padla pa je na švedskem in v Angliji ter Italiji. V Španiji je ostala nespremenjena. Na Japonskem se pripravljajo na revalvacijo jena ter so nekateri krogi menili, da bo vrednost jena zvišana od 10 do 18 odstotkov.
Veliki štirje (ZDA, Anglija, Francija in ZSSR) so se po 17 mesecih pogajanj končno sporazumeli o odprtju prehodov iz Zahodnega Berlina v Vzhodni za zahodne Berlinčane ter o prenehanju oviranja potovanja iz Zahodne Nemčije v Zahodni Berlin.
Predsedniki Libije, Egipta in Sirije so se sestali v Damasku ter so odobrili načrt nove federativne ustave, s katero bodo v bodoče povezane omenjene tri arabske republike. Novo arabsko federacijo nameravajo proglasiti prihodnji mesec. Sodeč po minuli arabski zgodovini opazovalci tej novi federaciji tudi ne pripisujejo dolgega življenja.
Komunistična Kitajska je z vso odločnostjo zahtevala od ZDA, da ne sme podpirati članstvo Formoze v ZN, sicer Peking ne bo vstopil v ZN. Za kitajske komuniste ni problema dveh Kitajsk, pravijo v Pekingu, kakor tudi ne problema neodvisnosti Formoze.
Sredozemsko pomorsko vrhovno poveljstvo NATO se je z Malte preselilo v Neapelj.
SVOBODNA SLOVENIJA
KñO (LETO) XXX (24)
N. (štev.) 34
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIKêjî 26. avgusta 1971
SLOVENSKA KAPELA V WASHINGTON!! BLAGOSLOVLJENA
Junak našega časa — v “Sloveniji”
V juniju je izšla prva številka nove razkošne gospodarsko-kulturne revije v Ljubljani pod naslovom ¿Slovenija“. Izdajajo jo gospodarski krogi, urejevana je po zgledu svetovnih revij, prav tako na svetovni gladini tiska, opreme in razpredelbe. Hoče biti centralna revija, ki „bo obsegala ves etnični prostor Slovenije“, to je v našem jeziku „globalno slovenstvo“, kajti obljublja, da bo tudi „poravnala vse obveznosti do zamejskih Slovencev, do ekonomske in celo do slovenske politične emigracije na vseh kontinentih“ (str. 110).
To je nekaj novega v slovenski publicistiki onstran železne zavese, in celo v reviji, ki ji je uvodno reportažo prispeval predsednik Stane Kavčič. Nekaj se giblje na oni strani, „večja skrb se naj posveča izseljencem... umetnikom in znanstvenikom doma... in njih delovanju v tujini“... To je program in celo prepričan sem, da je res v teh besedah neka težnja odpreti si pot v svet, predvsem z gospodarskega stališča, pa tudi dobiti sotrudnike iz sveta s postransko željo, da bi vlagali svoj kapital v različne „sekundarne in zlasti terciarne delavnosti“ (str. 111).
Tako se je predstavila „(Slovenija“. Takoj v začetku pa je postavila svojega junaka, ki naj bo heroj nove Slovenije, lermontovski „Junak našega časa“.
Razpisala je namreč nagrade za tipično slovenske kriminalne ali vohunske zgodbe, ki bi imele enega samega junaka, „slovenskega junaka Gregorja“. Kot imajo Angleži svojega Holmesa ali Agatha Chrisifci Herkula Poi-ro‘a, Karl May Vinetuja itd., naj bi dobili Slovenci svojega „junaka Gregorja“, ki naj bi ga potem različni pisatelji oblikovali, toda vedno po njegovi osnovni postavi, ki naj ga karakte-rizira kot eno in isto osebo. Založništvo samo bo izdalo sedaj takoj I. zvezek, ki naj postavi temelj vsem nadaljnjim. In osnovna poteza tega junaka bo takale, kar „mora vsak nadaljevalec upoštevati“:
„Rojen je 1. 1922 v delavski družini v severnem delu Ljubljane do Save... L. 1941 — še ne dvajset let star — se je vključil v OP, postal VOSovec v Ljubljani, bil je obveščevalec v brigadah, odkrival je sovražnike v zaporih, v koncentracijskih taboriščih; po vojni je pomagal loviti po Evropi vojne zločince, v domovini odkrival izdajalce, bivše sodelavce Gestama... Vedno se je boril proti zatiranju in izkoriščanju poštenih meščanov (!?) v deset in sto oblikah... Tak junak mora postati vzor..., če hočemo postati vredni samega sebe.,. in ostati še posebno zvesti ideji, za katero jih je mnogo v revoluciji in narodnoosvobodilnem boju Padlo“.., (str. 22).
To so torej najbistvenejše poteze „junaka Gregorja“, ki naj bo glavna oseba slovenskih kriminalk. To besedo uporablja razpis sam, in mislimo, da je prav na mestu, kajti — resnično je tak junak kriminalec, poklican za glavno osebo -takih zgodbic, ki so jih doma že zdavnaj siti. Tak Gregor bo streljal sredi Ljubljane „poštene meščane“, bo spioniral na deset in sto načinov mirne vaščane- Tak „junak“ je gotovo sodeloval pri streljanju v tilnik onih 12 ti-sočev zvezanih in razoroženih domobrancev po vojni in je morda postal celo Predsednik vlade, gotovo pa kak bančni direktor. Tega „Slovenija" sicer ne imenuje, toda vsak si zgodbo lahko domišlja po svoje.
Sodeloval je v taboriščih z nacisti m fašisti proti sorojakom, nasprotnikom komunizma, iz Evrope jih pošiljal domov na vislice, ali pa jih celo iz Trsta ropal in vozil čez mejo. . .
To je junak „Slovenije“, ki naj ga oblikujejo po ukazu vsi pisatelji, pa tudi preprosti ljudje naj prispevajo snov, katero bodo potem „poklicni“ pisatelji obdelali „za kriminalko“. Založ-a namreč odkupuje samo snov, da jo Potem predela po svoje, to je: po mo-elu> kot ga bo podal I. zvezek, in po receptu, kot ga daje ta 1-2. štev- nove razkošne revije.
Skoraj tri tisoč Slovencev z raznih delov sveta se je zbralo ob prazniku Marijinega vnebovzetja v ameriškem glavnem mestu k blagoslovitvi kapele brezjanske Marije ¡Pomagaj v ameriškem narodnem svetišču Marijinega brezmadežnega Srca. Največje zanimanje je seveda vladalo za skupino iz Slovenije in zamejstva, ki je priletela v petek popoldne in štela 169 romarjev, kajti ameriški Slovenci so iskali med njmi vsak svoje znance in sorodnike. Poleg škofov dr. Maksimilijana Držečnika iz Maribora in dr. Janeza Jenka iz Kopra je prišlo še 10 duhovnikov iz Slovenije. Koroške Slovence so zastopali trije odborniki celovške Mohorjeve družbe: g. Kristian Srienc iz (Šmihela, g. Avgust Čebulj iz Št. Lenarta pri sedmih studencih in g. Franc Hudi iz Celovca. Tudi g. Vinko Zaletel je bil med njimi. Iz Rima je prišel msgr. dr. Jezernik, iz Nemčije pa izseljenski duhovnik dr. Franc Felc iz Stuttgarta. Južno Ameriko sta zastopala msgr. Anton Orehar iz Argentine in g Ludvik Tomazin iz čila.
Posvetitev oltarja in akademija
V soboto, ob eni popoldne, je škof dr. Držečnik ob asistenci rektorja svetišča msgr. Williama McDonogha in številnih duhovnikov posvetil oltar nove kapele, nato pa na njem daroval prvo najsvetejšo daritev skupaj -s šestimi slovenskimi duhovniki ter imel lep govor o Mariji Pomagaj. Vse navzoče ie pogled na milino Marijine slike in harmonično ureditev kapele globoko prevzel.
Ob petih je bila v nabito polni dvorani Sheraton hotela slavnostna akademija. Pevska zbora „Koroltan“ in „Zarja“ iz Clevelanda sta pod vodstvom ing. Frančeka Gorenška dovršeno prepevala posrečeno zbrane pesmi, med katere so bili vpleteni prizori kot „Krst pri Savici“ v režiji Viljema če-kute iz Toronta, „Preljubo veselje“ v počastitev škofa Slomška v režiji dr. Jerka Gržinčiča in „Baragu v spomin“, kjer je p- Bertrand Kotnik, OFM, prebral nekaj odlomkov iz Baragovega katekizma v čipevščihi,- Zadnja prizorčka sta še posebno prišla do veljave, ker Sta bila na akademiji navzoča oba naslednika božjih služabnikov Slomška in Barage, mariborski škof dr. Držečnik, ki je na odru skupaj s clevelandskimi otroci pel „Preljubo veselje“, in marquettski škof Salatka.
Po akademiji je bil banket, ki se ga je udeležilo 1130 gostov. Predsednik odbora za slovensko kapelo Jože Nemanič iz Clevelanda je pozdravil vse navzoče in se vsem darovalcem zahvalil. Med govorniki sta bila oba slovenska škofa, škof Blanchette iz Jolieta, ki ima v svoji škofiji veliko Slovencev in naše „ameriško Brezje“: Le-mont, in škof Salatka iz Baragove dežele, ki je poudarjal ne le zasluge Baragove za krščanstvo v njegovi sedanji škofiji marveč tudi njegovih dveh naslednikov na škofijskem sedežu, obeh slovenskega rodu. Najbolj pa sta poslušalce razvnela nekdanji ameriški senator in petkratni guverner ohijske države Lausche s svojo ribniško šaljivostjo in z angleškim govorom, v ka-
Zdaj razumemo, kako misli revija krepiti „slovensko zavest na vsem etničnem prostoru“, s kultom komunističnega partizanstva namreč, in tudi to, na kakšen način hoče „izpolniti obveznosti do... politične emigracije na vseh
kontinentih“.
Tak junak Gregor je danes anahronizem tudi v Sloveniji (ne v reviji!), saj smo brali pred kratkim v ljubljanski „študentovski tribuni“ (17. dec. 1970): „Včasih smo streljali domobrance, ker so rekli, počakajmo, bomo videli, kaj bo — bila je edina možnost. Toda, ali ne bi morali danes streljati sami ¡sebe? Ali se nismo obrnili za 180 stopinj?“
Junak našega časa bi bil torej tisti,
terem je slavil slovensko delavnost in poštenost, ter rektor Marjiinega 'svetišča, ki ni mogel prehvaliti Slovence zaradi njih neomajne zvestobe do vere in ljubezni do nebeške Matere Marije. „Sam sem bil priča“, je dejal, „kako so komunisti zapirali vaše duhovnike in versko zavedne laike in jih kruto mučili ter morili, ko sem bil tajnik apostolskega nuncija v Beogradu in večkrat prišel na Bled in tudi na Brezje, pa vi ste kljub krutemu preganjanju neomajno vztrajali v veri in češčenju vaše Marije Pomagaj ter to zvestobo sv. veri in vdanost do nebeške Matere prinesli tudi sem v Ameriko v vzpodbudo vsem nam.“
Nedeljska slovesnost
V nedeljo so se Slovenci začeli zbirati v Marijinem svetišču že pred poldne, čeprav se je slovesnost začela šele ob eni. Prej ni bilo mogoče, ker ima svetišče svoje redne nedeljske maše. Točno ob eni je škof dr. Držečnik ob asistenci petih škofov in nad 50 duhovnikov začel obred blagoslovitve slovenske kapele in imel kratek govor, na kar se je med petjem Marijinih pesmi ljudstvo začelo pomikati v gornjo cerkev, da je zasedlo prostore v ogromni baziliki. Med zvoki mogočnih orgel, ki jim je maestro dr. Jerko Gr-žinčič znal izvabiti najlepše glasove, in petjem „Korotana“ pod vodstvom ing. Gorenška se je začel sprevod skozi ogromno cerkev. Najprej križ s sve-čarjema, _jvsi v narodnih nošah, nato zastavonoša ameriške, papeške in slovenske zastave tudi v narodnih nošah, katerim je sledilo nad sto narodnih noš, med njimi lepo število belokranjskih, za njimi redovnice in dolga vrsta duhovščine s škofi, najprei tisti, ki niso somaševali, nato somašujoči in za niimi člani odbora za slovensko kapelo. Vsi ti so dobib prostor v prezbiteriju okrog oltarja, na katerem se je brala sv. maša.
Največja katoliška cerkev Združenih držav se je s Slovenci napolnila do zadnjega kotička, da mnogi niso dobib sedežev, čenrav i?o bili ob klopeh postavljeni še dodatni stoli.
Brzojavka in blagoslov Pavla VI.
Ko so bili vsi na svojih prostorih je washingtonski pomožni škof John S. Spence prebral brzojavko sv. očeta, v kateri Slovencem čestita, da so postavili v washingtonskem Marijinem svetišču kapelo Marije Pomagaj z Brezij, in vsem navzočim na blagoslovitvi pošilja apostolski blagoslov. Msgr. dr. Jezernik je isto prebral v slovenščini Zlatomašnik g. Matija Butala iz Jolieta je nato bral slovensko posvetitveno spomenico, msgr. Alojzij Baznik pa angleško. na kar se je Začela sv. maša, ki io ie daroval škof dr. Držečnik skunai s škofom dr. Jenkom in 42 slovenskimi duhovniki. Prvo berilo je po slovensko bral Viljem čekuta iz Toronta, drugo pa po angleško predsednik odbora za slovensko kapelo Jože Nemanič iz Clevelanda. Evangelij je pel msgr. Anton Orehar iz Argentine.
Po slovensko je pridigal škof dr. Držečnik, ki je navdušeno govoril o na-
k: bi „streljal samega sebe“, t. j. svojo podobo iz revolucionarne dobe, ki bi se boril za pravico in resnico proti zatiranju in preganjanju tudi proti sedanjemu režimu — za svobodo naroda in človeka... za božjo podobo v sebi... Mi imamo že resničnega junaka Gregorja, zrastlega iz drugačnih osnov! In če bodo te nove slovenske „kriminalke in vohunke“ razkrinkavale resnične kriminalce iz prejšnjih in zadnjih dni, ko bo „junak Gregor“ odvrgel VOSeovsko mladost in delavnost in se pokesal udeležbe množičnih moritev, bo taka zbirka, kot jo napoveduje „Slovenija“, resnično lahko „izpolnila obveznosti do politične emigracije na vseh kontinen-
Cuba en la vieja senda
Los esfuerzos de algunos países, por hacer reingresar al seno de la Organización de Estados Americanos, invocando la razón que el régimen castrista ya no promueve más la subversión en el resto de. los países americanos, ha sufrido un rudo golpe. Cuando hace pocos días en Bolivia fue derrocado el gobierno izquierdista del general Torres, el órgano oficial del partido Comunista Cubano “Gramma”, ha efectuado a través de un editorial la siguiente declaración:
“La revolución cubana expresa ahora a los obreros, campesinos, estudiantes y militares patriotas, al pueblo trabajador, humilde, heroico y combativo de Bolivia, que en la lucha por su liberación pueden contar con el resuelto apoyo solidario, moral y material de Cuba.
Cuba llama también en esta hora a la solidaridad militante de los revolucionarios latinoamericanos con Bolivia. Será el deber de todos ayudar al pueblo boliviano a rescatar esa posición revolucionaria de manos del facismo y del imperialismo.“
Como Se ve, el régimen castrista en nada ha cambiado su actitud, sembrando por doquier la subversión y el caos.
Kuba po stari poti
Napori nekaterih držav, da bi Kuba ponovno postala članica Organizacije ameriških narodov, češ, da Castrov režim že ne razširja več prevratnosti v ostalih ameriških državah, so doživeli hud udarec. Ko je pred nekaj dnevi padla bolivijanska levičarska vlada generala Torresa, je uradno glasilo kubanske Komunistične artije, „Gramma“, v svojem uvodniku izrekel sledeč proglas:
„Kubanska revolucija izraža sedaj delavcem, kmetom, študentom, domoljubnemu vojaštvu, ponižnemu, herojskemu in borbenemu delavskemu ljudstvu Bolivije da lahko v svojem osvobodilnem boju računajo z odločno moralno in materialno podporo Kube.
Kuba poziva v tej uri tudi k borbeni solidarnosti vseh latinskoameriških revolucionarjev s Bolivijo. Dolžnost vseh bo, da pomagamo bolivijskemu ljudstvu, da ponovno pridobi zase ta revolucionarni položaj iz rok fašizma in imperializma.“
Kot vidimo, ni kastristični režim v ničemer spremenil svojega zadržanja in še dalje povsod seje prevratnost in kaos.
ši nebeški in zemeljski domovini, pa tudi o novi domovini izseljencev. „Vendar vas, ki ste si tukaj ustvarili novo domovino,“ je nadaljeval, „vežejo tesne vezi s staro domovino: ne samo vezi krvnega soropstva, ne samo spomin na prednike, ampak zlasti krščansko izročilo. V novo domovino ste prinesli s seboj vero, Kristusov evangelij, ljubezen do Boga in božje Matere. Kot naši predniki v stari domovini, ste tudi vi tukaj gradili cerkve, ustanavljali slovenske župnije. V spomin 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev ste postavili krasen spomenik: slovensko kapelo v narodnem svetišču Brezmadežne v Ameriki, ki je bila danes blagoslovljena.“
Angleško pridigo je imel čikaški pomožni škof Thomas Grady, ki je govoril o pokristjanjenju Slovencev pred 1200 leti in o prizadevanju ameriških Slovencev, da bi kot spomenik na to postavili kapelo brezjanske Marije Pomagaj v ameriškem narodnem svetišču Bil je namreč rektor svetišča ob času, ko so začeli delati prve korake za to.
Molitev vernikov smo molili „v duhu združeni z rojaki v stari domovini, zbranimi danes na mednarodnem Marijanskem kongresu pri Mariji Bistriški“. Da je mogla več ko dvatisočglava množica prejeti 'sv. obhajilo, so ga delili tudi po stranskih kapelah po cerkvi. Na koru je prepeval pevski zbor „Korotan“ pod vodstvom ing. Gorenška, najbolj pa je donelo po velikanski baziliki, ko smo zapeli kakšno Marijino ljudsko pesem, ob mojstrski spremlja •
vi mogočnih orgel pod prsti dr. Gržinčiča.
Zaključne slovesnosti
Po maši so bile še pete litanije Matere božje in zahvalna pesem, ki je zares iskreno kipela iz več ko dva tisoč slovenskih src v zahvalo Bogu, za dan, ki nam ga je dal. S tisto tako priljubljeno „Marija, skoz’ življenje“ je bila slovesnost zaključena in začel se je premikati sprevod izpred oltarja na stopnišče pred cerkvijo za slikanje.
Večina rojakov se je takoj odpeljala na svoje domove z avtobusi, ki so jih že čakali pred svetiščem, le romarji iz Evrope so še prenočili v Washing-tonu in se v ponedeljek odpeljali v New York, od koder so v torek odleteli v Cleveland, kjer so imeli zvečer v cerkvi sv. Vida koncelebrirano mašo, nato pa v šolski dvorani sprejem. V sredo so zjutraj bili pri sv. maši v cerkvi Marije Vnebovzete in se od tam odpeljali k Niagarskim slapovom, v četrtek pa v Toronto, da so imeli sv. mašo v cerkvi Marije Pomagaj in s torontskega letališča proti večeru odleteli domov.
Tako tisti, ki smo se od Washington a poslovili takoj po slovesnosti, kot oni, ki so ga zapustili šele naslednji dan, smo globoko v srcu nesli s seboj besede škofa dr. Držečnika, s katerimi je sklenil svojo pridigo: „Marija, pomagaj nam, da ostanemo trdni v veri, da ostanemo zvesti Bogu, da izpolnimo poslanstvo, ki ga je božja Previdnost poverila slovenskemu narodu!“
Dr. Franc Blatnik, SDB
KOROŠKA
Poslopje za Slovensko gimnazijo
Po dolgih letih obljub za zgraditev poslopja Državne gimnazije za Slovence v Celovcu, je končno avstrijski minister za gradnje in tehniko podpisal odlok o predaji gradbenih del bodočega poslopja Slovenske gimnazije v Celovcu. Poslopje bo stalo v šentpeterskem predelu mesta; projektirala sta ga arhitekta inž. Janez Oswald in Rudolf Nitsche. Zgradba bo imela razen vseh potrebnih učilnic, ostalih potrebnih sob in sodobne telovadnice tudi telovadišče na prostem ter prostore za pošolsko kulturno udejstvovanje dijakov.
Državna gimnazija za Slovence je bila ustanovljena leta 1957. Tedaj se je vpisal na zavod 101 dijak, lani pa je gimnazija štela 423 dijakov in dijakinj. Vsa ta leta je Slovenska gimnazija gostovala na nemški realki ter je bil pouk seveda vedno popoldne. V novih prosto-
rih, ki bodo zgrajeni, če ne prej, vsaj db začetka šolskega leta 1973, bo prostora za 600 dijakov. Ker bo pouk dopoldne, bo za mnoge, ki bi se eventualno vozili 's podeželja v šolo, dopoldanski pouk bolj privlačen, zato vodstvo zavoda računa, da ne bo preostajalo prostih- mest.
MARIBORSKI PEVSKI ZBOR
Dobro poznani Mariborski mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. Branka Rajštra je odpotoval na mednarodno zborovsko tekmovanje v Arezzo v Italiji, ki se je letos pričelo 21. avgusta. Letos jse je to tekmovanje prvič razširilo tudi na mladinske zbore. Pričakujejo, da se bo mariborski zbor dobro uvrstil, saj je že precej poznan doma in v tujini kot odličen interpretator zahtevnih glasbenih del.
ZVEZA ŽENA IN MATER
V svoj kulturni program pa je Zveza žena in mater vključila pevski koncert ge. Marije Fink-Geržiničeve, ki bo v soboto 11. septembra ob 8. zvečer v veliki dvorani Slovenske hiše. Ta mladinski pevski zbor ima že tako bogato pevsko tradicijo za seboj, da res ne potrebuje mnogo reklame. Saj je nastopil- že v argentinskem radiu, pred argentinskim in slovenskim občinstvom in povsod žel velike uspehe, laskave ocene, priznanja, zahvale. Na tem koncertu bo zbor izvajal poleg narodnih pesmi tudi umetne slovenskih skladateljev Adamiča, Foersterja, Geržiniča, B. Ipavca, G. Ipavca, ščeka in Tomca. V uvodu v koncert pa bo prikazana klasična pevska kultura drugih narodov.
Zveza žena in mater upravičeno upa, da se bo tega koncerta udeležilo številno občinstvo, saj je izkupiček te prireditve namenjen v dobrodelne namene. Tako bodo mlade pevke in mladi pevci s svojimi svežimi grli in svojim idealizmom, z neumorno dirigentko go. Marijo Fink-Geržiničevo na čelu, pomagali omiliti bedo nekaterih osirotelih, neozdravljivo bolnih, pozabljenih in zapuščenih rojakov, ki jih ima Zveza v evidenci.
IZ ŠAHOVSKEGA SVETA Sovjetski glasovi o Fischerju
Severnoameriški šahovski velemojster Robert Fischer, ki ga nekateri — po senzacionalnih zmagah nad Tajma-novim in Larsenom —, že označujejo kot bodočega svetovnega šahovskega prvaka, v Sovjetski zvezi ni dobro zapisan. Verjetno se ga boje, ker je že večkrat premagal sovjetske mojstre.
Sicer je res, da tudi Fischer mnogo-' ra. daje razne ne ravno skromne izjave, da se vse preveč zaveda svojih a-..novskih sposobnosti, da se rad kar proglaša za najboljšega šahista.
Najprej sta se na r laclierja spravila bivši svetovni prvak Mihael Botvinnik in velemojster Aleksander Kotov in umazala pred svetovno šahovsko javnostjo svoji sicer blesteči šahovski imeni s skrajno podcenjevalnim pisanjem o Fischerju kot šahistu. V aprilski številki sovjetskega šahovskega glasila „64“ pa je glavni urednik mladinskega lista „Smena“ Anatolij Golub„ev zapisal: „Fischer ima . . .tenke hudobne ustnice, pol odprta usta, vsak hip pripravljena na grobost, svetle oči preganjane živali, neskladne gibe“.
Poleg tega opisa ga je orisal Golub-jev, ki ie bil vodja sovjetske delegacije (beri politkomisar) na medconskem turnirju v Palma de Mallorea, kot „intelektualnega siromaka“, čigar „ekstravagantnosti so zmes neznanja in polo.roške zlobe“.
V istem listu je pred pričetkom dvoboja med Fischerjem in Larsenom zapisal mednarodni mojster in pisec znanih šahovskih otvoritev V. Panov, da je za oba ta dva mojstra uspeh bistven zaradi denarja, ki ga kot profesionalca služita.
Eden redkih sovjetskih šahistov, ki je trezno in športno zavrnil tako pisanje, je sedanji svetovni prvak Boris Spaski, ki je izjavil, da mu je Fischer všeč, ker je pravi šahovski fanatik in da je časopis „64“ zelo grešil, ker je objavil pisanje A. Golubjeva. Pred dvobojem med obema prej omenjenima igralcema v Denverju, je Spaski še zapisal: „Oba igralca spoštujem; posebno mi je všeč njuna iskrenost in športni duh. Fischer je, čeprav nervozen in včasih malce samosvoj, zmeraj zelo korekten soigralec. Iz ljubezni do šaha se je začel učiti španski, ruski in srbo-hrvatski jezik. Fischerjevo mnenje o šahovskih dogodkih in šahistih je vedno zanimivo“.
|	OBVESTILA
I
j ČETRTEK, 19. avgusta 1971:
j V Slovenskem domu v San Martinu i ob 18.30 na sestanku Lige Žena Mati naj I daljevanje debate o vprašanju „Kakšna ije argentinska mladina?“
¡PETEK, 20, avgusta 1971:
1 V Našem domu V San Justu ob 20
| predava g. Jože Košiček „Življenje po 1 tukajšnjih bolnišnicah“.
¡SOBOTA, 21. avgusta 1971: j Razstava slikarskih del Ivana Bu-I kovca, odprta od 14 do 21 v mali dvo-1 rani Slovenske hiše.
Teološki tečaj se nadaljuje ob 17 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 22. avgusta 1971:
Romanje Slovencev v Lourdes. Pričetek ob 15.30.
Koline na Pristavi. Zaradi romanja v Lourdes bo kosilo že ob 12'.
Razstava slikarskih del Ivana Bukovca, odprta od 10-30 do 14 v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 26. avgusta 1971:
Sestanek Zveze žena in mater v Slovenski hiši ob 16-30. Tema: Žena, mož, družina. Sodelujeta zakonska para Debevec Lojze in gospa Marica ter Žužek Andrej in gospa Elizabeta. —- Po sestanku važna seja širšega odbora. SOBOTA, 28. avgusta 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob pol osmih zvečer Prešernov večer, na katerem bo dr. Tine Debeljak s pomočjo skioptičnih slik podal podobo našega največiega slovenskega pesnika.
V	Slomškovem domu se bo vršil Večer slovenske besede in pesmi. Slišali bomo besede Balantiča, Zupančiča, Cankarja, Preglja, Velikonje, Hribovška, Majcna, Cevca, Marolta, Korošca in Mauserja. Sodelujejo: Fantje na vasi in žensk; zbor. Začetek ob 20. SOBOTA, 4. septembra 1971:
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi Pomladansko srečanje mladine združeno z „novačenjem“.
NEDELJA, 5. septembra 1971:
V	Našem domu Mladinski dan. SOBOTA, 11. septembra 1971:
V	Slov. hiši ob 20 koncert Mladinskega pevskega zbora pod vodstvom gospe Marije Fink-Geržiničeve, ki ga prireja Zveza Slovenskih mater in žena.
PO ŠPORTNEM SVETU
Na veslaški regati v Luzernu se je zbrala vsa veslaška elita, razen sovjetskih tekmovalcev. Po petih letih je Jugoslavija imela na tej regati spet čoln v finalu. Blejski četverec brez krmarja je v.predteku zmagal v odličnem času v svoji skupini, v finalu pa se je uvrstil na peto mesto. S časom iz prvega dne pa bi se v finalu uvrstili kar na drugo mesto.
Hildegard Falck (ZRN) je v Stuttgartu 11. julija postavila nov sveto,-ni rekord v teku na 800 m s časom 1:58,3. Dosedanja rekorderka je bila Vera Nikolič (Jug.) s 2:00,5.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Medorganizacijski svet se bo sestal 27. avgusta v prostorih Zed. Slovenije.
5. septembra ob 16 bo komneinora-cija 25. let smrti generala Leona Rupnika. Že sedaj vabimo vse k udeležbi.
3.	prosvetni večer Zedinjene Slovenije bo 28. avgusta ob 20 v mali dvo-
JAVNI NOTAR
1 ÍRANOSCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
Mi*. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852

1961
1971
V soboto, 28. avgusta, ob 20
Večer slovenske besede In pesmi
Program: dr. Jože Krivec Režija: Franci Holosan Prireja: Kulturni odsek
Slomškovega doma
S Slomškovim imenom v Slomškovem duhu
KAM Z DENARJEM? KJE DOBITI DENAR? ODGOVOR IN REŠITEV
VAM NUDI
Kreditna zadruga S. L. O. G. A
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé. Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
rani /Slovenske hiše. Predaval bo g. Pavel Fajdiga o pomorstvu. Predvajal se bo barvasti zvočni film „Pogled na daljni vzhod“.
RESTAVRACIJA
V NEMČIJI
nudi domačo oskrbo slovenskim obiskovalcem iz Argentine
JOŽE NOSE
Düsseldorf — Corneliusstrasse 41
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU	*
vabi rojake in rojakinje na
Prešernov večer
ki bo v soboto, 28. avgusta ob 19,30
(pol osmih) v prostorih doma.
Spored: petje, recitacije in skiopti-čno predavanje dr. Tineta Debeljaka o največjem slovenskem pesniku.
ESL0YENIA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158. Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
O JJ g s g 8 J?!	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanja po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjav; za Evropo pa 15 USA dolar jev za pošiljanj* z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
SOBOTA, 28. AVGUSTA, OB 20, V MALI DVORANI SLOV. HIŠE
3. PROSVETNI VEČER ZEDINJENE SLOVENIJE
•	G. Pavel Fajdiga bo predaval o pomorstvu,
•	nato pa bo zvočni film v barvah „Pogled na Daljni Vzhod“
V Hladnikovem domu v Slovenski vsi
v soboto, 4. septembra 1971 ob 20.30
POMLADANSKO SREČANJE MLADINE združeno z „novačenjem“
Slovesen sprejem 18 let stare mladine v društvo Slovenska vas Vabljena mladina vseh Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov
t
ZAHVALA
Dne 9. avgusta je odšel k Bogu po večno plačilo naš dragi mož in oče, gospod
Anton Bevčar
rojen dne 6. februarja 1891 v Gornjem polju pri Gorici..
Zahvaljujemo se č- g. dr. /Starcu, k; ga je za časa bolezni obiskoval, mu delil -sv. zakramente, lajšal trpljenje ter za vodstvo pogreba in sv. maše.
Enako se zahvaljujemo č. g. Alojziju Tekavcu za tolažilne besede. Posebna zahvala msgr. Jožetu Marconu za naklonjenost in lepo opravljene molitve pri mrtvaškem odru.
Hvala tudi rojakom in domačinom, ki so ga v 'tako lepem številu spremili ija zadnji poti na pokopališče Villegas v San Justu.
Družine Bevčar, Breznik, Radoš in Tekavec
Slan Justo, Chicago, dne 10. avgusta 1971.
Aleksander Solženicin	33
En dan Brana Bentsovlča
Šuhov je kupoval mahorko po precejšnji ceni, en rubelj za kozarec, da-siprav je na svobodi veljal tak kozarec tri rublje, a dobra kvaliteta še več. V taborišču z režimom stroge ječe so obstajale cene, ki niso bile podobne cenam v deželi. Denar je bil drag, ker ga n'si smel imeti in ker je redkokdo z njim razpolagal. V tem taborišču niso nič plačeval; za delo (medtem ko je Šuhov v Ust-Ižmi dobival po trideset rubljev na mesec). Če so sorodniki komu po pošti nakazali denar, mu ga niso izročali, marveč so ga knjižili na osebni račun jetnika. S tega računa so enkrat mesečno dovoljevali kupiti toaletno mi1 o, gnile medenjake in cigarete „Prima“. Al; ti je blago všeč ali ne, vzeti ga moraš za vso vsoto, ki si jo izprosil pri načelniku. Če ne kupiš, ti denar propade, ker so ga že vknjižili kot izdatek.
Šuhov s; je zaslužil denar samo z zasebno obrtjo: za izgotovitev copat iz naročnikovega materiala je računal dva rublja, za krpanje telovnika po dogovoru.
Sedma baraka se razlikuje od njegove devete. Ne deli se na dve polovici, marveč ima dolg hodnik, iz katerega vodi deset vrat v sobe s po sedem pogradi; v vsaki sobi živi brigada. Poleg tega je še kabina s kiblami, kabina za starešino barake in kabina, kjer žive slikarji.
šuhov je stopil v sobo, kjer stanuje
njegov Letonec. Našel ga je ležečega na spodnjem pogradu, z nogami na visokem prečnem tramu, v pogovoru s sosedom, v letonščini.
Srhov se je usedel k njemu, češ pozdravljen. Zdravo, mu reče. Letonec ni spustil nog niže. Soba je namreč majhna, vsi vlečejo na ušesa, kdo je prišel, kai hoče. Oba se tega zavedata in zato Šuhov sedi in počasi začenja: Kako se ti kaj godi. Bo že kako. Danes je miz’o, ali ne? Je.
Ko je šuhov pričakal, da so spet vs; začeli svoj pogovor (prepirali so se zaradi vojne na Koreii: ali bo prišlo d0 svetovne vojne ali ne, ko so se Kitajci vmešali), se ie nagnil k Letoncu:
—	Mahorko imaš ?
—	Imam.
—	Pokaži.
Letonec je spustil noge s trama na tla in se privzdignil. Skop je, roka se mu trese, kadar polni kozarec, hoii »e da ne hi dal za cigreto nreveč tobaka.
Šuhovu kaže mošnjiček, ki ga je razvejal.
šuhov je vzel trohico na dlan in =e prepričal, da je tobak podoben prejšnji oošipatvi, rjavkast in enako rezan, še novohal ga je; da, drži, prav tak je. Letoncu pa je rekel:
—	Menda je drugačen.
—	Tak je, prav tak! — se je jezil Lefonec. — Nikoli nimam drugačnega, -mo eno sorto imam.
I— Naj bo, — se je vdal šuhov, —
-abaši mi kozarec, jaz pa zvijem cigareto; moika vzamem še enega.
Rekel je „nabaši“, ker. pozna kolego, kako rahlo siplje v kozarec.
Letonec je izpod blazine izvlekel še eno mošnjo, bolj okroglo kot prvo, iz omarice pa kozarček, ki je sicer iz pi.astične liikse, a drži prav toliko kakor t'kleni; c tem se je Šuhov že prepričal.
Nasipava.
—	Pogači, potlači vendar! — ga op-minja šuhov in sam s prstom sega v ko-ar^c.
Bom že sam! ,— Letonec jezen ilmf-e ko-arec, in tlači s prstom, -seveda prelilo. Po^em spet usiplje.
?uhov si ie medtem odpel telovnik 'n od znotraj v vati otipal papirček, za “a^rega ie vedel le sem. Z obema -okama ie porival panirček skozi vato ^"ihni 'uknhci na drugem koncu telovnika. Jo luknjico je skril s tem. de 'o o Trni" šivi zategnil. Ko ie mutiral n-nirčeV k tej luknjici, ie z nohti r>re-+■-m1 ni*-:, še enkrat zložil nanirček, da je bil za polovico ožji (čenrav m ’ -o m—i v] ■ ž-ni in ga izvlekel na q-eHo. Ril ie bankovec za dva rublja, še star, med nrsti ni več hrstel.
V s-b’ se dereio;
—	Far usmdil se vas bo, batjuška brkati! Lastnemu bratu ne verjame, pa bo v*m. bedakom!
v taPorišču z režimom stroge ječe -e svobode govora lahko n°ieš Fo te d^brg Če pj v ust-ižemskem penečo ie
’-omn r“kel. da v deželi nrimanikuie vžigalic so +e za orli in ti nrilenili nn-"ih de^et. let. Tukai lahko vpiieš z zgomiega nograda, kar hočeš, vohuni tega ne ovajajo in operativni poobla-
ščenci so se morali odpovedati postopkom.
Le časa ni, da bi se kaj več menili.
—	Eh, prerahlo nalagaš, — 'se je pritožil šuhov.
—	Na še, na! — in mu je dodal trohico.
Šuhov je iz notranjega žepa izvlekel svoj mošnjiček in vanj stresel vsebino kozarca.
—	Naj bo, —: je sklenil, ker ni želel, da bi prvo sladko cigareto kadil med hojo. — Nabaši še enega,
Ko sta se napričkala, je šuhov pretresel v svoj mošnjiček še vsebino drugega kozarca, izročil dva rublja, pokimal Letoncu in odšel.
Na dvorišču se je pognal v dir, da bi bil čimprej doma. ’Saj mora prestreči ("Varjo, ko se bo vrnil -s paketom.
Toda Cezar je že sedel na spodnjem p-gradu in se gostil z dobrinami iz padeta. ki jih je razgrnil po postelji in omarici, kamor zaradi zgornjega pogradu Šuhova ni padala svetloba in kjer te bilo mračno.
Šuhov se je zrinil med pograda kapitana in Cezarja ter stegnil rok0 z večernim kruhom.
—	Kruh sem vam prinesel, Cezar Markovič.
Ni vprašal „Ali ste dobili?“, ker bi s tem namignil na svoje čakanje v vrsfi in torei pravico do deleža. Vedel ie za to pravico. Toda n; se sprevrgel v šakala, čeprav je že osem let na tQžvem fizičnem delu. Značaj si je utrieval vedno bolj.
Svojim očem seveda ni mogel ukazovati. Niegove oči, to se pravi jastrebje oči taboriščnika, so planile, v hipu
zdrsnile p0 Cezarjevih dobrotah iz paketa, ki so ležale na postelji in omarici, in dasiravno niso bili vsi zavoji odprti in vrečice razvezane, sta njegov bliskoviti pogled in nezmotljivi voh nehote ugotovila, da je prejel Cezar salamo,. zgoščeno mleko, debelo prekajeno ribo, slanino, nekoliko zatohel pre-p~č nec, pecivo z nekakšnim posebnim vonjem, sladkor v kockah, približno dve kili, najbrž tudi surovo maslo, potem cigarete, tobak za pipo, s čimer ni še ugotovil vsega.
T0 je ugotovil šuhov v tistem krat-' em trenutku, ko je rekel:
—	Kruh sem vam prinesel, Cezar Markovič.
Cezar, ki je bil vznemirjen in raz-V-štran (kakor vsakdo, ki prejme paket z živili), je zamahnil z roko:
—	Vzemi ga, Ivan Denisič'
Potemtakem je šuhov dobil čorbo
in dvesto gramov kruha, to se pravi celo večerjo in s tem delež od Cezar-'eve pošiljke.
Kakor bi odrezal, se je Šuhov zavedel, da nima več kaj pričakovati od Cezarjevega paketa. Trebuh je res nad-če ga razdražiš brez razloga.
Saj saj, kruha ima štiristo gramov, n-tem dvesto, pa v slamnjači ima zaši-“ih ne manj kot dvesto. Zadost; je! "Vaj bo zmlel dvesto, zjutraj pa bo -t '’edel petsto petdeset in štiristo vza-~>e s seboj na delo. To ti je življenje! ^brok, ki je v slamnjači, naj le po-x«ka. Kar zadovoljen je bil, da ga je zašil tja, kaiti v petinsedemdeseti brigad; so zmaknili kruh iž omarice, pa se pritoži, kamor hočeš.
(Dalje prihodnjič)

HMowS«:^ g» Slcvcrijc
LJUBLJANA — Člani Opere iz Lod-ža so gostovali v Ljubljani z Borodino-vo opero „Knez Igor“ in s „Tragedijo ali zgodbo o Janezu in Herodu“ poljskega skladatelja Romualda Twardov-skega. Za svoj nastop je 310-članski ansambel iz Lodža žel veliko uspeha v ljubljanskem letnem gledališču v Križankah.
LJUBLJANA — V zbirki Musiča Slovenica, ki jo je lani začelo izdajati društvo slovenskih skladateljev s sodelovanjem RTV' Ljubljana in tovarne gramofonskih plošč Helidon, je izšla tretja plošča, ki obsega skladbi Darijana Božiča in Pavla Šivica. Skladba prvega „Requiem spominu umorjena vojaka — mojega očeta“ na pesnitev Roberta Roždenstvenskega je angažirana glasba, kakor piše Pavel Mihelčič v Delu. Skladba Pavla šivica „Sosred-je“ za simfonični orkester in recitatorja je komponirana na besedila pesnikov Daneta Zajca, Jožeta Udoviča in Edvarda Kocbeka. Prvo skladbo je realiziral Komorni zbor in komorni orkester RTV Ljubljana, dirigiral jo je avtor sam, drugo pa je posnel Simfonični orkester RTV Ljubljana pod Hubadovo taktirko, solistično „govorjeno petje“ pa izvaja Eva Novšak Houška.
LJUBLJANA — V Sloveniji vlada velika suša. Vsa povrtnina je uničena. Travniki so kakor ožgani. V mnogih krajih primanjkuje vode, tako da jo morajo iti iskat kilometre daleč- Vročina je izredn0 huda. 11. avgusta je bilo 36 stopinj.
LJUBLJANA. — V Sloveniji je 980.000 ha gozdov, od tega je v zasebni lasti 620.000 ha. Na prebivalca odpade 0,56 ha. gozda. Površine obrasle z gozdom ki znašajo 48% vse površine slovenske republike, se večajo iz leta v leto, predvsem v višjih legah kljub krčenju v nižinskih predelih. Gozd se predvsem širi na račun kmetijskih površin, zlasti pašnikov in senožeti, ker na kmetijah ni dovolj delovne sile.
V zasebni lasti je 64% gozdov, opazuje pa se drobljenje gozdne posesti, še večji problem pa predstavlja nenehno naraščanje števila lastnikov gozdov, ki niso kmetje. Od leta 1948 se je število lastnikov zvišalo od 165.000 na 207.000, dočim se je povprečna površina gozdne posesti v istem času manjšala od 3,3 ha. na 2,9 ha. število lastnikov nekmetov pa se je v 'tem času zvišala od 6% na — 31,1! Kmetje so bili primorani prodajati zemljo, da so mogli plačati visoke davke, s katerimi jih je komunistični režim hotel iztrebiti, sedaj pa tožjo, ker so nekmečki gozdovi zanemarjeni.
TRBOVLJE. — V zasavskih rudnikih se pripravljajo na modernizacijo. Delavski svet je sklenil izboljšati rudniške naprave in s Tem omogočiti izkop dveh milijonov ton premoga letno, kar je za 300-000 več kot lani. Načrt naj
pa bi morali vložiti okrog 85 milijonov d nar j e v. Z modernizacijo obrata predvidevajo zmanjšanje delovne sile za 9%, storilnost pa naj bi se povečala za 44%.
MARIBOR. — Mariborska tovarna avtomobilov bo letos izdelala 7000 vozil in motorjev. Imajo pa pripravljen razvojni načrt, po katerem naj bi TAM izdelala do leta 1975 kar po 13 000 vozil na leto. Za ta načrt seveda potrebujejo 1S20 milijonov dinarjev, ki so si ga že zagotovili. Denar bosta posodili Kloeck-ner-Hubold-Deutz, ki je licenčni partner mariborske tovarne, in Mednarodna finančna korporacija.
KRANJSKA GORA. — Med gorenjskimi mejnimi prehodi ima Korensko sedlo največ prometa. Lani je šlo čezenj nad 4 milijonov potnikov. Veliko število potnikov pa je zahtevalo izboljšanje mejne službe, ker so se ob zapornicah zbirale dolge kolone vozil. Zato so prehod preuredili in ima namesto prejšnjih dveh voznih pasov sedaj štiri pasove.
Umrli so od 21. 7. do 30. 7. 1971: v
LJUBLJANA — Nevenka Mikus; Iva Poljak; Jožefa Bučar r. France^ 92 upok. Tobačne tovarne; Pepca Ja nežic; Izidor Krivec, 76; dr. Josip Ka-mušič, advokat; Valerija Pogacar-Mrčun r. Gabrijelčič; Vladimir Jelenc, upok. geometer; Julija Kalinina; Antonija Kopač r. Hauzlovsky; Fani Mar-kon; Emil Ščurk; Amalija Puppis r. Kotlušek, učiteljica v p.; Angela Jevj nikar; Vera Korun; Marija Šušteršič vd. Doberlet r. Dermastja, 83; Amalija Gostič r. Cesar, 77; Jože Vodnik, Karlo Kicijan, krovski mojster v p.; Terezija Čmologar, učit. v p.; _ Jože Cotič, računovodja v p.; Pavla Šoštarič r. Premužak; Maiirin Mumbert, Fani Mrzlikar r. Trelo; Avgusta Kovač; Anton Lenič; Marija Vadnjal r. -Počkaj; Danilo Bračič, dipl. pravnik; Franc Dobovšek, 44 let, polkovnik JLA; Vincencija Novak; Alojzija Boh r. Šircelj.
DRUGI KRAJI — Milan Domitro-vič, Žalec; Leopold Lukec, Zg. Kašelj; Ivan Bizjak, Stelo pri Radohovi vasi; Marija Bevk, Idrija; Štefanija Brinar, Hrastnik; Matilda Zupančič r. Ravnikar, Tacen; Franc Nemanič, posestnik, Rakovec pri Metliki; Vinko Lukančič, Ivančna gorica; Jakob Mejač, 87, Za-jelše; Katarina šom r. Turk, Grajska vas; Angela Ravnik, Blejska Dobrava
SLOVENCI
Osebne novice
Družinska sreča. V družini g. Alojzija Tašnerja in njegove žene Silvije roj. Pristovnik se je dne 6. avgusta rodil sinček Kristijan. Iskreno čestitamo.
G. Bine Magister iz Ituzaingo je diplomiral na buenosaireški univerzi iz filozofije. Čestitamo!
ZLATA POROKA NADZORNIKA IVANA KRŽIŠNIKA
Ivan Kržišnik, bivši šolski nadzornik za okraj Škofja Loka, ki živi sedaj v Ramos Mejiji, je praznoval v nedeljo 15. avgusta na svojem domu zlato poroko, odkar se jg kot mlad učitelj potočil z Marijo roj. Loesch na Koroškem. Rodilo se mu je v zakonu deset otrok, izmed katerih trije žive v Argentini. Ti so mu pripravili slovesno zlato poroko.
Ker zadnji čas gospa Kržišnikova trpi bolezen v nogah in ne more z doma, je obred zlate poroke bil v domači hiši, kjer je maševal g. Gregor Mali in vnovič ponovil obred poroke izpred petdesetih let. Med sveto mašo je imel lep govor, kjer je poudarjal pomen svetega zakona in zakonske ljubezni, pa na slavljencema dokazal, da pravi zakon prenese vse dobre in trpke strani življenja, ki tudi tema dvema ob deseterih otrocih in izgnastvu z doma ni bilo prizanešeno. Med sv. mašo je pel ramoški cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Čamernika, ki je končal obred s himno Tebe, Boga, hvalimo ter večno lepo Marija skoz* življenje. G. Kržišnik je bil namreč tudi 65 let organist.
Po končanem obredu zlate poroke se je razvila prijetna in živahna družabnost, med katero je govoril v imenu rojakov in prijateljev dr. Tine Debeljak, ki se je med drugim tudi izrazil,
A I • i
T »
da čuti pravico in tudi dolžnost, da se v imenu škofjeloškega muzeja, katerega soustanovitelj je, zahvali slavljencu za ohranitev dražgoških zlatih oltarjev, katere so hoteli Nemci s cerkvijo in vso vasjo vred pognati v zrak in zažgati, pa jih je on rešil in so zdaj okras loškemu muzeju. Za njim je še spregovoril nekaj besed ramoški župnik g. Škerbec. Med vezovanjem je pevski zbor zapel še pesem Gor čez izaro, namenjeno predvsem gospe Kržišnikovi kot Korošici. Ginjen se je zahvalil g. nadzornik g. župniku Maliju za sveto mašo in podelitev obreda ter tudi gostom. Ti so ostali z zlatoporočencema še dolgo v prijetni družbi.
BARILOČE
Letošnja bariloška zima sliči včasin tistim, ki smo jih bilj vajeni v Evropi. Že junija je zasnežilo in tudi v mestu smo dobili suh sneg, da smo šli na občni zbor SPD kar na smučkah.
V začetku junija je umrl slovenski rojak Boris Černigoj, star šele 42 let. Zadela ga je kap. Pokopali so ga ob sončnem jesenskem dnevu.
21. junija je imelo Slovensko planinsko društvo občni zbor. še naprej bo opravljal posle predsednika France Jerman, tajnika Blaž Razinger, blagajnika Vojko Arko. Delavnost društva je po dolgoletnem zatišju malce porastla. V jeseni so član; pripravili les za obnovitev zavetišča „Pod Skalco“, v načrtu pa je tudi povečanje Planinskega Stana.
Zaradi zgodnjega snega se je smučanje že kmalu začelo. Prvikrat je letos provinca organizirala obvezno šolo za smučarske učitelje, ki bo dobila prihodnje leto vsedržavn; značaj. Za direktorja te šole je bil imenovan Dinko Bertoncelj.
£ l O V E N C (r PO SVETU
AVSTRALIJA — Victoria
Slovenci v Melbl urnu so tudi imeli svojo Telovsko procesijo in sicer v nedeljo 13. junija. Bila je sicer preprosta, a lepa in domača. Narodne noše, ban-dere, petje in zvonjenje so slovesnost lepo poživili. Telovska procesija je v Meboumu že tradicionalna za tamošnje Slovence in jih leto za letom v velikem številu zbira v eno vemo družino. Naslednjo nedeljo pa je bilo prvo
nedeljo 30. maja. Ni manjkalo mlajev in slavolokov. Pel je cerkveni zbor pod vodstvom Janeza Rabzelja. Nova maša je bilo globoko versko doživetje za vso montrealsko slovensko župnijo.
Druga slovenska nova maša pa je bila v nedeljo 27. junija v Lethbridge. Najprej je bilo v 'soboto posvečenje, ki ga je opravil winipeški kardinal Flahiff v cerkvi Marije Vnebovzete. Novomašnik, g. Martin Dimnik, je no-
sveto obhajilo. Pristopili so k obhajilni vo mašo daroval najprej angleško
mizi trije otroci in sicer Šerekova Eli-gij in Jožica, ki sta nedavno prišla iz Argentine, in Grlova Štefica. Obred je bil res prisrčen.
Merryland
Tudi slovenski otroci v avstralskem Merrylandu so imeli prvo sveto obha-
vas; Angela KavniK,	nuu^, jilo. Na binkoštno nedeljo so prejeli
Marija Sivec r. Škulj, 80, Skrilje; Fran- Kristusa y ;gv oja srca.: Bilo jih je šest-
čiška Rupret r. Hladnik, Petkovec;	----
Ivanka Pavšer r. Okoren, Žiče; Marija Kotnik r. Marinc, Dol pri Hrastniku;
Branko Medved, Zadvor; Franc Svolj-
bi izvedli do leta 1975, v modernizacijo p0dtum.
šak, 49, Škofja Loka; Alojzija Dežman r. Janežič, Zadvor; Kristjan Kokalj,
Križe; Anton Kotnik, mlinar, šutna;
Albin Debevec, gostilničar, Vel. Trn;
Jože VeselJ Selce pri Moravčah (se ponesrečil v gorah); Roman; Gričar, šofer, Trbovlje; Marija Pergar, 85,
Blagovica; Jožica Stermec r. Potrebuješ; Franc Zajc, krojač, Razdrto; France Fornazarič, kap. 1. klase v p., Koper; Marija Popotnik r. Guzaj, Zagorje; dr. Marjan Ogrizek, 61, sodnik okr. sodišča v p-, Kranj (se ponesrečil v Martuljkovi skupini); Jože Cegnar, urednik Novega Tednika, Celje; Alojz Knez, Piran; Anton Šimenc, kovač,
Groblje; Marjana Caserman, 99, pod-peč; Ivanka Drašler r. Jerina, Dol pri Borovnici; Marjana Zinka Klanšek r. j Rozina sta prevzela vlogo staršev no-Vojska, učit. v p.; Ignac Vrtar, 75, 1 vomašnika. Vsa slavnost, ki je bila
najst dečkov in deklic.
V Canberri pa ima tamošnja slovenska skupnost, ki je sicer bolj majhna, mašo vsako tretjo nedeljo v mesecu. K njej zelo radi prihajajo. Vendar bi se po mnenju p, Valerijana lahko še bolj številčno udeleževali slovenske službe božje.
KANADA
Dve novi maši
Slovenci v Kanadi so letos doživeli kar dve novi maši. Prva je bila v Montrealu in jo je daroval o. Benjamin Mlakar, ki je bil rojen leta 1942 blizu Ptuja, ki je študiral sicer pri frančiškanih v Zagrebu in na teološki fakulteti v Ljubljani, a je študije izpopolnil v Kanadi, kjer je postal velik prijatelj montrealskih Slovencev. Zato je tudi pri njih daroval svojo prvo daritev. Mike Novak in njegova žena ga.
čudovito lepa, pa je bila v soboto in
Razstava slih Ivana Bukovca
V soboto zvečer, 14. avgusta 1971, je imela slovenska skupnost v Buenos Airesu redko priliko, da si je ogledala razstavo slikarskih del Ivana Bukovca, ki je bila odprta v mali dvorani Slovenske hiše na Ramon Falconu. Slikar Ivan Bukovec, ki ga poznamo kot izredno vztrajnega in prizadevnegi ustvarjalca, je pripravil tokrat 19 del, samih olj na platnu, ki jih je ustvaril v dovolj vidni enotni slogovni, barvni in snovni koncepciji.
Slikarja Ivana Bukovca poznamo že vrsto let kot umetnika z izrazitim naklonom v tisto umetnostno dikcijo, ki ise lahko prilagodi širši psihologiji umetniškega oživljanja. V njem je močna potreba po približanju stvarnemu 'z-razu estetskih emocij; v njegovem umetniškem delovanju je neko pristno teženje v družbo, zato 'tudi povečini njegova umetnost ne išče problematike modemih in nadrealnih plastičnih vrednotenj. čeprav so razstavljena dela nastala v različnih obdobjih in na raz ličnih krajinskih ozadjih, so si med seboj takorekoč ožje sorodna in povezana po svoji formalni in čustveni vsebini. Skupne poteze je zlastj opaziti v barvni kompozicijski tehniki, predvsem pa druži vsa dela tisto globlje hotenje in slikarjevo notranjo prizadevnoost podajati svet zgolj stvarno, človeško doživeto in čutno dojemljivo. Slikar Bukovec si je s svojim poetičnim reali-
stičnim pogledom na svet začrtal kolikor toliko dognan in dosleden izraz, ki ga more vsak opazovalec takoj sprejeti in si ga približati.
Razstavljena dela je bilo mogoče že pri prvem pogledu razdeliti na pejsaže in tihožitja ter na figuralne kompozicije in portrete. Vsaj polovica slik je pokrajin in floralnih tihožitij — tu se lepi dosežki v planinskih motivih, gozdu, drevesih, planinskih rožah, evka-liptih. Dvoje ali troje svežih, natančno opazovanih in globlje občutenih pokrajin je treba še posebej omeniti: „Pobočje Catedrala“, „Cerro León“ in „Drevesa“. V sliki „Gozd“ se oblikovna tehnika originalno spušča v raziskovanje prostorne globine in luči. Umetnikovo opazovanje in doživljanje narave je mehko in lirično, kadar je umetniško dognano. Kolorit je posebno pri „Drevesih“ uravnovešeno enoten in miren. Sploh je 'ton večine razstavljenih del nekoliko nizek in zamolklo polihroma-tičen, vendar so vtisi iz narave Bukovčevi najbogatejši dosežki in njegova najčistejša prvina.
Vsaka umetnost je organski in oblikovni izraz neke duhovne moči, se pravi, vsaka umetnina je neko bolj ali manj zavestno odkrivanje umetnikove duhovne moči.Duhovna moč Bukovčeve umetnosti ni v kaki nadoblikovni in nad-stvami idejnosti ter v čistem idealiziranju predmetnosti — v abstrakciji —
ampak v konkretnem in življenjskem odnosu do najbližje polne stvarnosti. Njegova umetniška moč je v čutnem dojemanju lirične oblikovnosti sveta. Pač — tudi v razumsko in idejno nad-prostomost se sem in tja spušča slikar. Težnja po odmišljanju in stiliziranosti je opazna npr. v platnu „Mesto“ in
nedeljo, v ponedeljek ob 7 zvečer pa je bila slovenska nova maša, katere se je udeležilo veliko število rojakov, pa tudi nekaj Hrvatov in Kanadčanov. Z novomašnikom sta somaševala še g. Turk iz Vancouverja in g. Mejač iz Winnipega, kateri je tudi pridigal. Pevski zbor je vodil Ivan Hribar. Slavnost je bila prisrčna, in je bila posebej ganljiva, saj so se za to priliko zbrali novomašnikovi sorodniki, ki žive raztreseni po ameriškem kontinentu. Saj je tudi iz Argentine priletel novomaš-nikov stric Janez Dimnik. Novomašnik g. Martin Dimnik bo kmalu odpotoval v Anglijo, kjer bo nadaljeval študije. Specializiral se bo v slovenski liturgiji. Na oxfordski univerzi bo proučeval rusko liturgijo prvih stoletij po pokristjanjenju.
Vsak teden ena
KLOPOTCI
Cvetko Golar
Sama radost razigrana iz vinogradov vsevprek:
„Lep, lep, lep,“ poje z gričevja, lep, lep, lep vinski je breg!“
Vmes pa počasi, slovesno kakor očenaš siv orjak se oglaša z vrha: „Naš — naš — naš!" . .
mmm mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmm mmmm—mmmmmm»—
Pred dvajsetimi ieti v “Svobodni Sloveniji”
16. avgusta 1951 — Št. 33
„VSE ZBOV“
V to pozo se je na letošnjem kongresu slovenske OF postavljal njen tajnik Miha Marinko, predsednik komunistične vlade v Ljubljani, ko je vsem nasprotnikom sedanje komunistične diktature doma grozil, da bodo „pritisnjeni ob zid in onemogočeni vsi ti preostali reakcionarni elementi, da ne bodo z ničemer več mlotili našega socialističnega razvoja“.
Da je OF "in komunistična stranka eno, je Marinko pritrdil z besedami, „da vsa praksa v tej 'triletni dobi (po Stalinovem izgonu Tita iz kominforma — op. ur.) potrjuje identičnost programa komunističnega partije in Ljudske fronte Jugoslavije, kakor jo je na II. kon-kresu poudaril tovariš Tito“. Kako tesno sta oba instrumenta sedanjega komunističnega sistema združena, pa povedo Marinkove besede, da je „Osvobodilna fronta postala meso in kri okoli jedra komunistične partije, ki da dvojnim Titovim vodstvom izpolnjuje idejno-politično in organizacijsko usmerjajočo vlogo.“
Toronto
Metro Caravan 1971
Pod okriljem župnije Marije Pomagaj in folklorne skupine Nagelj se je slovenska skupnost v Torontu aktivno udeležila mestne karavane v dneh od 24. junija do 1. julija. Rojaki so velikodušno sprejeli sodelovanje, da so se tam ponovno pokazali pred kanadsko javnostjo. V prostorih župnije so uredili paviljon in mu dali ime Ljubljana. Za organizacijo je skrbel poseben odbor, kateremu je predsedoval Ivan Zakrajšek. Bili so tudi odseki za kuhinjo, programe, informacije in podobno, kajti vsa stvar je morala biti dobro organizirana. Sodelovali so orke-stri, goste pa je pozdravljala in izvajala velik del programa Miss Ljubljana, gdč. Silvi Ovčjak.
Prireditev je široko zajela mesto in okolico in lep uspeh je žel tudi slovenski paviljon, saj računajo, da je „Ljubljano“ obiskalo nad 7500 oseb. Obisko-
tudi v „Začaranih figurah“. V kompo- ^	Z lepimi pro-
ziciji „Domobranci“ so človeške prvine sintetizirane, patetična ekspresivnost teles dobiva baladno vsebino — spomnim se mimogrede na Barine ilustracije — in revolucijska stvarnost je pre-nešena v sfero duhovne vizije.
Omeniti je treba Bukovčevo solidno portretno tehniko, ki spominja morda nekoliko na Franceta Kralja. Slikarski predmet je izoliran v prostoru podan je z jasno in precizno risbo v diskretnem čustvenem razpoloženju.
„Portret“ je npr. kljub prvinam akademizma močno človeško in poetično doživet. Lepa je skupina „Portret s figurami“, kjer so plastične in barvne prvine narave in človeških figur izražene v mirni skladnosti alegorije in tihožitja. Tudi veliko platno „češčenje rojstva deteta“, kj ga prospekt razstavljenih del na omenja, je zanimivo po svoji rešitvi množične figuralne kompozicije.
Razstava je privabila ob otvoritvi številno publiko, ki si je z zanimanjem ogledovala slike in tudi našla priliko za diskusijo in sodbe o našem slikarju,
0	slikarstvu ter sploh o umetnosti.
1	P.
stori, umetniško urejeno razstavo, bogatim vsakovečemim programom, domačo kuhinjo in solidno postrežbo se je paviljona Ljubljana v enotedenski karavani 1971 uvrstil med najlepše.
DEŽELNO ODPOSLANSTVO KRŠČANSKE DEMOKRACIJE V SLOVENIJI
Koncem julija je na povabilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije obiskalo republiko Slovenijo deželno odposlanstvo Krščanske demokracije pod vodstvom deželnega 'tajnika Tonuttija. V odposlansvu so bilj še drugi vidni predstavniki Krščanske demokracije iz Goriške 'ter so bila tako zastopana vsa štiri pokrajinska vod-s'va. Slovenske zastopnike na razgovorih pa je vodil predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Vipotnik. Po prihodu v Ljubljano sta se odposlanstvi odpeljali v Železnike, kjer je potekal razgovor o samoupravljanju. Na Bledu pa so bili politični razgovori.
To je prvo uradno srečanje deželne Krščanske demokracije s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije.
ROMANJE V LOURDES
V nedeljo, 22. avgusta bo veliko slovensko romanje v Lourdes pri Buenos Airesu. Pričelo se bo ob 15.30 z molitvijo rožnega venca pred lurške votlino, nato bo procesija v gornjo cerkev in romarska sv. maša v slovenskem jeziku. Pridigal bo ob tej priliki škof msgr. Carreras, predsednik katoliškega izseljenskega odbora v Argentini. Romanje pa se bo končalo z obnovo posvetitve Materi božji.
POČITNIŠKI DOM V KORDOBSK1H GORAH
Slovenski skupnosti bi rad podal nekaj misli o mojih načrtih — osebnih in z našim počitniškim domom.
Zavod, kjer sem bil hišni duhovnik več kot 18 let je že skoraj leto dni prazen in nič ne vemo, čemu bo služil v bodoče; tako je odpadlo moje poglavitno delo tu gori. Kraj sam je neznaten; zato duhovnika ne zaposli, čudovito lepe delo imam na gimnaziji v Capilla del Monte, kjer poučujem filozofijo in psihologijo že 16 let; ves sem priklenjen na ta zavod; a vendar tudi ta sam duhovnika ne zadovolji; zelo si želim duš-nopastirskega dela. Ker je naša kolonija urejena in ne mislim zidati kaj več, se nameravam preseliti v kako večje naselje v bližini Buenos Airesa *ur se vsega posvetiti dušnemu pastirstvu ter poglobiti zlasti stike z našo skupnostjo, kar mi je bilo doslej radi oddaljenosti radi kolonije same in silne zaposlenosti tu povsem nemogoče; skratka se ne morem premakniti od 'tu.
A Doma ne morem pustiti praznega; želim ga izročiti v varstvo kakega slovenskega zakonskega para; družine bi ne upal vabiti sem gor, ker dela za mlajše ljudi 'tu ne bi bilo; bile bi pa tudi velike težave s šolanjem otrok, če bi kdo bil pripravljen se preseliti v planine, naj mi to sporoči. Kraj je tisoč m nad morjem, zelo zdrav, zlasti za as mo, pljuča, živce, grlo itd. Imel bi mesečno plačo, dela pa nič razen zračenja sob in zalivanje nasadov.
Mislim prodati hišo z veliko galerijo in manjšim terenom. Zakaj ? Vsako leto prosi več redovnih hiš, da bi sprejel dijaške skupine tudi med šolskim letom; ker sem sam, in sem bil vedno zelo zaposlen, sem te prošnje dosledno odklanjal; vendar se mi zdi napačno imeti hiše skoz deset mesecev prazne, če bi lahko zelo koristile mladini; a to je najlaže, če to hišo kratkomalo prevzamejo redovnice. Vendar bo za prihodnje počitnice cela kolonija še služila samo Slovencem, kot doslej, ker bi se rad o tem še osebno razgovoril z našimi ljudmi. Vsekakor pa bom hišo tudi za bodoča leta zagotovil fantom naše otroške kolonije za isti čas kot doslej. Sem kolonijo pripravljal in toliko let garal prav zaradi mladine.
Počitnice se bližajo. Da bo tem laže vse razporediti in omogočiti čim višjemu številu prepotreben oddih tu v tako zdravem gorskem zraku, vabim vse, ki žele priti, da se javijo čim prej na moj naslov: Hanzelic Rodolfo, San Esteban (nič Casa San Sebastian), Sierras de Cordoba. Letos, če bodo starši to želeli, bomo imeli po večerji tudi s starši razgovore o vzgojnih problemih.
Hanželič Rudolf