£iev. 204. V Trstu, v ponedeljek. 24. Julije 1916. L@tr.ik XL8. Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljpjo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprej-majo in rokopisi se ne vračajo. Izda>itelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu ulica Sv. Frančiška Asiškega Št. 20. Telefon uredništva in upnve štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Z» pol leti ..................... za trf mesece.......6'— za tedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20 za pol leta................. 2.60 r 1 1 - ■ T g £ * A ' J t Posamezna Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vlrurje;/.. zastarele številka po 10 vinarjev. Oglasi se račmajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi.i. Osmrtnice, zahvale, poslanica, oglasi denarnih zavodov . . . ............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vr*t........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......:.....2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni odđe'.ek se nahajata v ttlicl Sv. Frančiška Asiškega 5t 20. — PostnohranilniČni račun št 84«.552. Pregled ncjnovelllfi dogodkov. Ruska bojišča. — Naše čete so se z Ma-gure, jugovzhodno Tatarovega, uineknile proti glavnemu karpatskeinu grebenu. Pod Rigo se je izjalovil ruski napad. Italijanska bojišča. — Južno Suganske doline močni laški napadi odbiti ob najtežjih laških izgubah. Posebno so se odlikovale naše slovenske čete, 7. lovski bataljon in 17. pešpolk. V okolišu Paneveg-gia Lalii odbiti. Dru^'e večinoma močno delovanje laške artiljerije, na soški fronti proti Vrhu sv. Mihela. Zapadna bojišča. — Novi angleško-fran-coski napadi odbiti: ponekod boji moža proti možu. Pred Verdunom zelo močni artiljerijski boji. Balkanska bojišča. — Nič novega. Turška bojišča. — Rusi so se 30 km vzhodno Revandusa umeknili proti meji. Drugače nič pomembnega. Razno. — Suski minister zunanjih stvari Sazonov, odstopil. Ministrski predsednik Stiirmer njegov naslednik. # uradna poročilo. DUNAJ, 2H. (Kor.) Uradno se razglaša: 23. julija 1916. Rusko bojišče. — Ogroženi po močnem sunku jugovzhodno Tatarovega, smo na Maguri se boreče čete umeknili proti glavnemu karpatskemu grebenu. Drugače ob neizpremenjenem poiožaju nič novega. Italijansko b o j i š č e. — Po nekaj dnevih razmeram odgovarjajočega miru je prišlo včeraj na fronti južno Suganske doline zopet đo srditih bojev. Podpirani skrajno močno po artiijerijskem ognju so Italijani ponovno napadli na več mestih. Povsod smo jih odbili z najtežjimi izgubami. Lovski bataljon št. 7 in deli pes-polka št. !7, ki je sovražnik svoj glavni naskok naperil preti njihovim postojankam, so se prav posebno odlikovali v teh bojih. Tudi v okolišu Paneveggia se boji razširjajo. Napad italijanske brigade proti vrhovom jugozapadno Paneveggia smo krvavo zavrnili. Na vrhovih severno tega kraja se n istočasno izjalovil sunek sovražnega bataljona. Odseke naše tirolske fronte, v katerih včeraj ni bilo bojev, je sovražnik večinoma srdito obstreljeval s topovi. Na soški fronti je močno obstreljeval Vrh sv. Mihela. Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. RUSKO URADNO POROČILO. DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila ruskega generalnega štaba. 21. julija, popoldne. — Zapadna fronta: Ob Dvini se nadaljuje živahni artiljerijski boj. V okolišu severno sovodja Stira in Lipe so naše čete ponovno udarile na sovražnika; vrgle so ga iz vasi Verbena in njegovih pripravljenih postojank južno od-tam. Zasledujoč poraženega sovražnika so se naše čete polastile prehodov čez Stir in sovražnik se je umeknil na gričevje pri Berestečku. V okolišu Berestečka se je razvil boi. Doslej smo našteli ujetnikov: 50 častnikov in nad 1600 vojakov. V teh bojih je umrl junaške smrti hrabri polkovni poveljnik, polkovnik Tararov. 21. julija, zvečer. — Zapadna fronta: Ko so hrabre čete generala Saharovega premagale vse težave pri prehodu preko močvirnate doline reke Lipe pod koncentričnim sovražnikovim ognjem, so vrgle sovražnika, ki se deloma že razseda. Naša artiljerija je srdito obstreljevala umikajoče se sovražne kolone. Čete, ki so prekoračile Lipo, so zajele včeraj 1000 mož, 10 strojnih pušek in štiri gorske topove, PODLISTEK JOS. VANDOT. Begunci. 4. D o 1 o r o s a. L Stalo je na nizkem, komaj petdeset metrov visokem griču. Bilo je veiikr.nsko in ogromno. Mrzlo je zrlo v jutranji svet in čemerno, kot da bi mu bilo neprijetno, da stoji tako nizko. Sto kamenitih stopnic je vodilo do njega, lepo izklesanih in skrbno udelanih. Kroginkrog temno drevje, in nikamor drugam se ni videlo nego v nebo, ki se je razpenjalo tako visoko nad svetiščem. Samo zvonovi so peli ubrano in so vabili. A v tistih glasovih ni bilo kopnienja in tiste sladke omamljenosti, ki prevzame romarja, stoječega v dolini in koprnečega tja gori, odkoder vabijo sveti zvonovi in kličejo. Pater Pavlin se še vedno ni zbudil iz svoje ekstaze. Še vedno je govoril na glas, ne meneč se za nikogar, in je ponavljal svoje brezmiselne besede: »Svetogor-ska mati božja nas vodi... O, čutim njeno bližino, kot sem jo čutil na Sveti gori. Nekaj mehkega dihti krog mene in med njimi tri z uprego. Število ujetnikov raste. Po dopolnilnih poročilih presega število v bojih 20. t. m. pri prehodu čez Stir severno izliva Lipe in dalje ob levem bregu Stira zajetih sovražnikov zelo znatno v jutranjem poročilu navedeno število. Doslej smo našteli 2817 vojakov in 75 častnikov, poleg tega pa smo zajeli veliko množino strojnih pušek in 3 topove 20. t. m. Na severnem bregu Lipe smo poleg že v prejšnjem poročilu javljenih ujetnikov in plena, zajeli še 49 stroj, pušek, 36 bombovk in minovk, 80 zabojev min in bomb, 10 zabojev krogelj, 58 zabojev municije za strojne puške, tri zaloge artiljerijske municije, katerih ena sama je vsebovala 35.570 kroeelj različnih kalibrov, nadalje 5230 granat, ogromno množino patron za puške, 3 žaromete, instrumente, eno vojaško godbo, vojne kuhinje, veliko množino žice za ovire in telefon in drugega vojnega orodja, — Bukovina: V okolišu Valeputne, 4 km jugozapadno Kim-polunga smo pregnali nasprotnika z nekega pogorja ter zajeli 3 častnike, 155 mož in 4 strojne puške. ^ITALIJANSKO URADNO POROČILO. * DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 21. julija: Ker^ sovražna artiljerija neprestano s težkimi granatami obstreljuje Alo in druge kraje v adiški dolini, je naša artiljerija včeraj obstreljevala Rivo, Arco in Rovereto, kjer je povzročila požarje in preprečevala gašenje z zapornim ognjem. V gornji posin-ski dolini je poizkušal sovražnik z neprestanim delovanjem majhnih oddelkov ovirati naše čete v ojačevanju doseženih postojank, a smo ga vselej zavrnili z izgubami. Osvojili smo nadaljne sovražne jarke na severnem pobočju Monte Maja. Naše postojanke ob zgornjem koncu Rio Coste-ane v gornji Boitski dolini je sovražna artiljerija močno obstreljevala, ne da bi nam bila zadala kako škodo. Ob Soči artiljerijski dvoboj. Sovražna artiljerija je obstreljevala Tržič; v odgovor je naša obstreljevala kraje Doberdob, Jamlje, Flon-dar in Sv. Ivan. Nemšlio uradno poročilo. BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča. Veliki glavni stan, 23. julija 1916. Zapadno bojišče. — Med morjem in Ancro so se vršili v posameznih odsekih živahnejši strelni boji. V okolišu Ri-chebourga smo zavrnili močnejši poizvedovalni oddelek. Med Ancro in Sonnnc je po delovanju, ki je naraščalo čez dan. zvečer in ponoči prišlo ponovno do pehotnih bojev na fronti Thiepval—Gullle-mont. Tu zastavljeni angleški napadi so bili vkljub brezobzirnemu žrtvovanju moštva brezuspešni, pri Pozieresu in zapadno odtod v fouroškem gozdiču in ob zapadnem robu Longuevala pa so dovedli do srditih bojev moža proti možu. Med Guillemontom in Soinmo smo sovražnikove napadne poizkuse krvavo zadušili v izhodnih jarkih z zapornim ognjem. Južno Somme so se v časoma zelo močnem, po nas enako vračanem ognju vršili posamezni francoski sunki, ki so se ponesrečili. Zajeli smo nad sto sovražnikov, med njimi nekoliko častnikov. V okolišu Moze artiljerijski boji, večkrat zelo močni. Vzhodno reke smo v f!euryjskem odseku zavrnili sovražne oddelke, ki so metali ročne granate, v gričevju, severno utrdbe Ta-vannes, pa poizvedovalne oddelke. Južno Damloupa smo v smeri proti zaselju Di-courtu pridobili tal in zajeli nekaj sovražnikov in plena. Francoska letalska bro-dovja so včeraj obmetala z bombami mesto Miihiheim na Badenskem in v bližini se nahajajoče vasi. Dve sovražni letali snio sestrelili v zračnem boju in odgovorili na napad takoj s težkim ognjem na mesto Belfort. sladek vonj se širi kroginkrog... In sve-togorska mati božja napravi danes čudež ... Reka bolesti in bridkosti se razdeli še danes — paradiž se dvigne še danes iz morja krvi, smrdeč do samega jega prestola... O, zgodi se še danes čudež; kajti svetogorska mati božja je z nami, da nas reši po dolgih dneh groze in strahu.. Peter Pavlin se je opotekal po kamenitih stopnicah. Znoj mu je tekel curkoma z-obraza; roke je držal prekrižane na prsih in je govoril svoje brezmiselne besede. Oči so mu bile uprte naravnost v svetišče, ki se je kopalo v jutranjih žarkih, a je bilo vendar tako hladno in mrzlo, da se je polastilo romarjev razočaranje. Petje je postajalo vedno tiše, dokler ni utihnilo popolnoma. In takrat so dospele prve vrste do široko odprtih vrat svetišča. Orgije so zabučale sredi ogromne cerkve, in romarji so se vsul i v svetišče. Pater Pavlin se ni ozrl nikamor. Opotekal se je med množico; rinil je lfudi vstran in je silil naprej — do glavnega oltarja, kjer so gorele velike, debele sveče okrog slike device, kartere prsi so bile prebodene s sedmimi meči. Tam je zdrsnil na kolena. Z rokami se je prijel za kamenito ograjo in je uprl oči v sliko, ki se je svetila v živi luči, v lesku težkega Vzhodno b o 1 i š Č ©. — Jugovzhodno smo pozno zvečer z zapornim ognjem obrezuspešlH sovražni napad. Nemške baterije so preprečile poizkuse Rusov, da bi prestopili Stir pri Zahadki, jugozapadno Berestečka. ANGLEŠKO - FRANCOSKA OFENZIVA ZASTAJA? BEROLIN, 22. (Kor.) NVoiffov urad poroča: Iz nemških, kakor tudi sovražnih uradnih poročil se da posneti, da je o~ gromna bitka, ki je zadnje dni besnela ob Somrni, premagala krizo. Danes se poroča z bojišča, da vlada na obeh straneh razmeroma mir. Po sedaj dospelih natančnejših vesteh je bil ta drueri močni francoski in angleški napad ofenziva v največjem slogu, ob zastavitvi močnejših sil in številnejšega materijala kot pri prvem napadu v začetku julija. Po artiljerijski pripravi in najsrditejšem, najsilovitejšem ognju je približno dvajset sovražnih divizij na fronti kakih štiridesetih kilometrov, od južno Pozieresa do zapadno Vertnand— Ovillersa, pričelo napadati v vedno se ponavljajočih naskokih. Kakor javlja včerajšnje nemško poročilo, je uspeh tega mogočnega napora sil naših sovražnikov v primeri z njihovimi ogromnimi, krvavimi izgubami več kot klavern. Naši sovražniki so bili težko poraženi. Položaj ob Somrni se pričenja zaradi nemške zmage polagoma izpreminjati Nemcem v prilog. V bitki ob Sommi so popolnoma razpadli mogočni napadni načrti naših sovražnikov. — Prip. ured.: Pripominjamo, da je Wolffov korespondenčni urad zasebno podjetje in da so poročila nemškega vrhovnega armadnega vodstva tudi tedaj, kedar jih sporoča Wolffov urad, označena vedno kot taka. Zato si tudi dovoljujemo h gornjemu poročilu pripombo, da se poročilo ne sklada prav posebno z današnjim nemškim uradnim poročilom, v katerem je povedano popolnoma jasno, da so se po velikanskih angleško-francoskih napadih 20. t. m., ki so jih Nemci odbili, izvzemši 3 in pol kilometra široki frontni odsek južno Hardecourta (nemško uradno poročilo 21. t. m.), angleški in francoski napadi zopet ponovili in sicer z brezobzirno zastavitvijo moštva. Ti napadi so ponekod dovedli do srditih bojev moža proti možu. Kak je bil izid teh bojev, nemško uradno poročilo še ni povedalo. Ravno glede na to nasprotje med uradnim in Wollfovim zasebnim poročilom se nam zdi slika, ki jo podaja VVolffov urad o položaju na zapadni fronti, nekoliko preopti-mistična. Naše mnenje je, da je bolje biti nekoliko črnogled, samo da se stvar dobro izteče, kot pa da se vidijo same rožice, a se nazadnje pokaže osat.. BOJI POD RIGO. BEROLIN, 22. (Kor.) VVolffov urad poroča: Po današnjih poročilih o ruskih napadih jugovzhodno Rige, se je vršil tamkaj eden najsrditejših bojev, ki so doslej besneli na vzhodni fronti. Napad se je pričel s skrajno silovito artiljerijsko pripravo, ki se je ojačila do najsrditejšega ognja in je trajala pet ur. Ob 3 popoldne je prvikrat naskočila močna ruska oehota in vedno novi valovi so navaijevali proti nemškim postojankam. V ognju artiljerije, strojnih pušek in pehote so razpadli vsi napadi. Ob 51-2 popoldne je bil odbit ta prvi veliki naskok. Ruska artiljerija je začela iznova delovati. Po polurni siloviti pripravi se je ob 7 zvečer pričel drugi ruski napad. Izjalovil se je tk) polurnem boju. Po kratkem miru so se pričeli proti 8 zvečer vedno se ponavljajoči srditi napadi ruskih mas, kakor jih skoraj še ni bilo. Ob 10 zvečer so bili vsi ruski napadi odbiti. Za nove napade utrujeni sovražnik ni imel več moči. Nemške postojanke so ostale v polni njihovi posesti. Ruski poraz je težak in njihove izgube so resne. S turfhin »č. CARIGRAD, 22. (Kor.) (Agence Tel. Miili.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Neizpremenjeno. Perzijska fronta. — Ruske bojne sHe, ki smo jih, kakor se je poročalo v včerajšnjem poročilu, v neredu pregnali proti vzhodu, so se poizkušale ustanoviti 30 km vzhodno Revandusa, a niso, energično zasledovana po naših četah, mogle sprejeti boja, in so se uineknile proti meji. V zadnjih bojih smo zajeli dve strojni puški. Kavkaska fronta. — Na desnem krilu spopadi med patruljami in krajevni strelni boji. V središču in na levem krilu nič posebnega. Naši namaknjeni oddelki so pregnali sovražni oddelek, ki se je pojavil zapadno Katije. v smer? orotf Romani. V boju zapadno mesta Sueza in ob prekopu med našimi oddelki in dvema vodoma konjice je sovražnik pobegnil proti prekopu, za-pustivši nekoliko mrtvih. Naši oddelki so ga zasledoval?. SAZONOV ODSTOPIL? PETROGRAD, 23. {Petrograjska brzojavna agencija.) Ministrski predsednik in minister za notranje stvari, Stiirmer, je bil imenovan za ministra zunanjih stvari. Stiirmer obdrži predsedstvo v ministrskem svetu. Justlčni minister Hvostov je bil imenovan za ministra notranjih stvari in bivši minister notranjih stvari Maka-rov za justičnega ministra. Ministru zunanjih stvari, Sazonovemu, se je dovolil odstop na njegovo prošnjo. Požar grškesa .kraljevega dvorca nastal slučajno. PARIZ, 22. (Kor.) Nova francoska poročila iz Aten pravijo, da so bile osebe, ki so bile osumljene požiga v Tatoju izpuščene v svobodo, ker je vzrok požarja vendar slučajen. zlata, ki se je lesketal kroikrog siike. In s tiste slike je gledala devica sedem žalosti. Njen obraz se je svetil, a. njene oči so bile hladne in bolesti ni bilo njih. Strmele so nekam daleč in so bile tuje in brezizrazne. Nekaj mrzlega, neprijetnega je velo od oltarja, da je človeka nehotć streslo. In v duši ti je vstalo čuvstvo, kakor če stopiš v tujo, neprijazno hišo. Ozro se vate hladne oči, in s tiho kretnjo ti pokaže roka, da §e obrni, ker ni pomoči zate... Gledal sem patra Pavlina, in strah mi je segel v dušo. Plašno so strmele njegove oč: na sliko sredi oltarja. Roke na kameniti ograji so se tresle, in preko njegovega obraza se je razlila neka čudna groza. Sključil se je napol in je zastokal na glas... Toda že v naslednjem trenutku si je za-kril obraz z rokami in je omahnil proti ograji. Prijel sem ga z rokami in sem ga dvignil šiloma. »Pusti me,« je zašepetal trudoma. »O, to ni svetogorska mati božja... Strah me je... 1 ako so ji hladne oči ki usmiljenja ni v njih... A svetogorska mati božja se smehlja, in v tistem smehbaju je ljubezen do trpečih, in sladka tolažba je v njenih očeh... Pusti me — strah me je... In zebe me, v dno duše me zebe... In pater Pavlin se je obrnil, pa se je Pjzus politične mi Šuvajev o Rusiji. Iz Petrograda se javlja preko Stokholma: V skupščini odbora ruske vojne industrije za osiguranje lastne ruske avtoinobilske industrije je rekel vojni minister Šuvajev, ki se je ravnokar vrnil iz glavnega stana: »Najvažnejše v celi vojni organizaciji je red transporta. Dal Bog, da se mi v morebitnih zopetnih vojnah ne najdemo zopet v enaki zavisnosti od inozemstva. Mi moramo osvojiti svet! Rusija mora stopati v bodočnosti na čelu sveta, ako zmaga v tej vojni. Zato misli vojna uprava vpotrebiti tudi poslednjo svojo moč, da porazi neprijatelja.« Kralj Peter. Po poročilu švicarske brzojavne informacije preko Berolina jc kralj Peter v tišini na otoku Challisu proslavil svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Od zavezniških vladarjev je prejel čestitke. Romunske vesti Druga brigada težkega topništva, ki je ravnokar uvedena, bo imela svojo garnizijo v Bukarešti. — Londonske novine poročajo, da je bil romunski poslanik v Londonu pozvan v ministrstvo za vnanje stvari, kjer je imel dolgo konferenco z lord Grevem. Promocija. Na Kari Ferdinandovi univerzi v Pragi je bila promovirana za doktorico vsega zdravilstva gdč. Valerija Strnadova. Počitniški tečaj na dekliški CM šoli na Acqucdottii se začne 26. t. m. Vpisovanje se bo vršilo 25. t. m. od 9 do II dopoldne. V svarilo turistom. Na Begunjšici sc je dogodila velika turistovka nesreča, pri kateri se je pogubilo eno človeško življe- nje. »SI. Narodu* poročajo iz Radovljice: V ponedeljek popoldne se je podala vesela družba na pot, da zavžije na vrhu Bcgunj-šice par krasnih ur. Pot na Begunjšico je »lahka partija« in voditelj družbe, finančni komisar Korbar, je bil eden tistih dobrih in opreznih turistov, katerim se. lahko brezpogojno zaupaš. Izletniki so prenočili v ponedeljek v Vilfanovi koči, so šli drugo jutro na vrh Begunjšice ter so se potem polagoma vračali nazaj proti koči. V gorah je sedaj čas planink. Prekrasne cvetke so zapeljale tudi naše izletnike, da so jih pričeli trgati in nabirati. Nekako na sredi pota med vrhom in kočo je gospa Vidmar jeva naenkrat zdrsnila na gladki travi in z glasnim krikom zdrčala po skalah navzdol. V teh nevarnih trenotkih gosna ni izgubila treznosti in posrečilo se ii je, ker padec ni bil prehud, se zadržati, tako da je po nekako 10 m obležala na malem skalnatem platoju. Mesto, kjer je obležala gospa Vidmarjeva, pa je bilo težko dostopno in izletniki so iskaii primernega dohoda. Finančni komisar Korbar je poskušal obiti strmo pečino ter se približati gospej Vidmarjevi. V tem trenotku mu je na mokri, gladki travi zdrsnila noga in njegovi tovariši so s strahom in grozoto zapazili, da je padel in se začel kotaliti po strmih skalah navzdol. Krik groze se je razlegal po gori... Korbarjevo truplo pa je odskakovalo od skale do skale in obležalo ob neki pečini več sto metrov globoko pod mestom, kjer je prvotno stal. V pravem vrtu planink so našli izletniki svojega ljubega tovariša — mrtvega z razbito glavo in zlomljenimi udi. Gospa Vidmarjeva je bi'a prepeljana v deželno bolnišnico v Ljubljano, kjer se počuti razmeroma dobro, tako, da je upati, da bo skoraj okrevala. Izlet na Begunjšico nikakor ne spada med težavne partije in ponesrečeni finančni komisar Korbar je bil oprezen turist, ki se ni nikdar neprevidno podajal v nevarnost. Nesrečo so zakrivile v prvi vrsti zapeljive planinke, ta nedolžna cvetica naših gor, ki je že toliko ljudi spravila v smrt. Planinke zapeljejo mnogokrat tudi najopreznejše turiste na kraje, kjer je smrt vsak hip pripravljena pahniti človeka v brezdno nesreče. Tudi žalosten dogodek na Begunjšici naj bi bil vsem turistom novo svarilo pred belimi cvetkami naših gor. Mestna zastavljalnica. Danes, 24. t. ni., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 1.17., zastavljeni meseca aprila 1915. na modre listke, in sicer od štev. 60.100 do štev. 62.400, v torek, 25. t. m., ob istem času pa od štev. 62.400 do štev. 64.400. ČsiKl socijalni tlemokraile In opotekel proti zakristiji. Izginil je v črni temi, in se je zgrudil bogvekje na kolena. Zaplakai jc in je klical v svoji bolesti njo, za katero edino mu je gorela vsa čista, grehov prosta duSa. Klical jo je — iijo, ki so jo pregnali kiLkor njega iz paradiža solnca in blaženosti. S krvjo greha, kro-hotajočega se čez vesoljni svet, so zalili smejoči paradiž; zagrebii so ga v blato in smrad, ki se je dvignil do neba in je pregnal zvezde in solnce. In noč je legla nad paradiž. Sredi teme pa se plazijo dolge sence; krilijo z rokami in beže, beže v brezkončnost. In iz blata in smradu se dvigajo proklete duše in kličejo prokletstvo na one, ki so jih prokleli... Svetišče se je napolnilo popolnoma z romarji, ki so klečali s sklonjenimi glavami na mrzlem tlaku in so se trkali na prsi. Ves glavni oltar se je zablestel v lačih, kojih prameni so se odbijali ob suhem zlatu, ki je bil udelan v široke okvire čudežne podobe. Razločno so videli romarji Mater sedmih žalosti; zrli so v njene oči, a tiste oči so strmele preko njih nekam daleč, daleč v brezkončnost. Tuje so bile podobe na stenah, in v tujem, nerazumljivem jeziku so strmeli vanje blesteči, mrzli napisi. Po vsem svetišču je dihalo r • e-' prijetnega, hladnega, da se ic krčilo srce. Dvigali so s;lay-: —■ •i i »Pravo Liduc prinaša vrsto člankov pod naslovom: O orijentaciji v narodnostnem vprašanju«. V prvem članku nastopa pisec proti stališču, ki so je zavzeli socijalisti en i radikalci in ki identificirajo dva različna pojma: narodno vprašanje, vprašanje narodne zavednosti, domovine in patrijotizma, in narodnostno vprašanje, ki ni nikak problem naroda, njega ekzi-steisce same na sebi, marveč je problem narodov, njih skupnega življenja in ureditve njih medsebojnih odnošajev. Nemška socijalna demokracija je v narodni državi. Za socijaliste narodne države je težko umevno, da bi imel proletarijat kak interes na tem, da se rešujejo tudi narodnostni problemi, ker je — nasprotno — potrebno, da se skupna prizadevanja posvečajo zgradbi razredne organizacije in uveliavijenju mednarodne solidarnosti. Šele vojna je pri socijalnih demokratih velikih narodniii držav postavila narodnost v ospredje in je potisnila v ozadje vsa druga vprašanja in ozirc, ustvarila takozvano narodno solidarnost in do-vedia do »domačega miru*. rali na sliko, ki se je lesketala sredi zlata in tisočerih luči. »To ni svetogorska mati božja«, je za-šuiTielo med romarji. »Glejte, tam stoji Mati sedmih žalostih. A mrzle so njene oči, in smehljaja ni v njih kakor pri sveto-gorski materi božji... Molimo k nji, ker ona jc z nami — ona, izgnanka in brezdo-inovinka ...« In narod je pričel moliti in prepevati na ves glas. Dvigal je roke proti nebu in jih je sklepal. S solznimi očmi je klical svojo Madono, nai ostane pri njih. Kajti njihova srca so polna bolesti; trudne so jim noge, glava se jim poveša in nima mesta, kamor bi se naklonila. »Pridi, naša i iati svetogorska! Stopi na oltar in se nam prikaži! Daj, nasmehljaj se nam s tistim sladkim, otroškim smehljajem, kot si nam smehljala na Sveti gori... In tolažba je dihala takrat iz tvojih oči; rane so se celile, in solza ni bilo več v naših objokanih očeh... Usmili se, svetogorska mati boži?, h ?topi r.a c»U::r.. ... In krik jc nos'-':.! \ -j*- gi-r-..; ;ši. Romarji v'.V;s': -.} -o j d-v :?;:>•' k glavnemu «>iiarju. PviV V ■> :"■ - s:> vpil b-ez..ii !:CoC:'e. t!:- naši ...:•r.-.!-:;;; \ \ r--V -■ : :-"-■;■'*■: '• rrar> r-rn a-ri;«.f... (V: i. : -.cr.i ž-n iviv i-i:.? i;; M ::'■? U t.-...: O. Smel?- Stran IL »EDINOST« fitev. 204 V Trstu, dne 24. iulijai 1916. Stališče češke socijalne demokracije napram teinn preobratu v taboru socijalne demokracije narodnih držav je tako-le: : Tudi mi — istotako kot pripadniki socialistične stranke narodnih držav — pri? na varno dejstvo svoje pripadnosti k ■aro&f. Priznavamo svoje dolžnosti do iijc^a in delujemo za njegn razvoj, vršeč tiolžuost tam, kamor nas Je postavila usoda: vzbujamo, organizujemo in 12 r a, u jemo češki proletarijat ter ga napravil .mo v veljaven in dragocen komponent skupnonarodnega in človeškega napredka! Vkijub temu pa to stališče ne izcrplja našega naziranja o narodnostnem vprašanju. Ni to nikak predmet naše socialistične prakse, kakor je tako mislil ves socialistični svet med znanimi spori mino-lih let o formi naših strokovnih organizacij. Za nas je narodni program elementarna stopnica; druga višja stopnica ie narodnostni program, probiem medsebojnega razmerja narodnosti, torej ne samo našega naroda in njegove ekzistencc, marveč problem njih razmerja do drugih narodov te države, medsebojnega razmerja nje narodov, narodov sploh, problem internacijonalizma par exce!ience. in zato je ta druga stopnja naziranja o narodnostnem programu neizmerne važnosti za socijalistično gibanje, za bodoče konsolidiranje avstrijske, kakor tudi svetovne internacijonale. Če bi se hoteli izogibati narodnostnemu vprašanju, bi pomenjalo to — kakor je bilo doslej — prepuščati voljo »svobodnemu teku« zgodovine: liberalizem, svobodno konkurenco, večno vojno v narodnostnem vprašanju. Če pa rešujemo to vprašanje, pcmenja da zanašamo organizacijsko metodo v življenje narodov, da gladimo pot razmerju dogovora med njimi, da odstranjamo »svobodno konkurenco«, sil s tem tudi svobodo zatiranja« narodnosti. Pomenja pa tudi edino možno realno podlago_ internacijonale, ako naj je resnična organizacaa naroelov in ne samo njih ideologiških manifestaciji________ Ljudska m e Sortah m MeBlf^^^gffiffi krilc u3j!io oiHršsroliiž mmm ^ dnevno. - o in m eolske m "oollfžu. (Dopis.) ki jih je pripravila tuk. ga. učiteljica. Za VeLiko noč je imenovana zopet spekla za isti namen 2 torti in za »belo nedeljo« so bili obdarovani vsi tamošnji rekonvalescenti s piruhi, katere so prinesli šolski otroci. Za vse te darove se je podpisanemu laskavo zahvalil voditelj dotične bolnišnice g. dr. Riedl. Nadaljno delovanje te šole v prid tem človekoljubnim namenom je doslej začasno prenehalo za dobo 5 mesecev, t. j. v času, ko je voditelj bi! vpoklican pod orožje. Takoj se je pa zopet pričelo in nadaljevalo, ko je bil oproščen presenčne vojaške službe. 1. Patrijotičnih znakov je vodstvo razpečalo za 40 K. 2. Za hrabre branitelje ob Soči se je za Mar-tinjo nabrale 60 I vina in odposlalo na županijo v Izolo. 3. Znakov zbirke za podmorski čoln se je razpečalo 22 a 2 K, skupaj 44 K. 4. Teden rdečega križa je donesek a) nabranih po učit. osobju iz Izole, a nabranih v tuk. šol. okrožju 120 K, b) tukajšnji voditelj se šolskimi otroci K 174'58, c) kot člani Družbi Avstr. Rdečega križa je pristopilo članov 8 po 4 K je 32 K pristopilo Članov 33 po 2 K je 66 K, skupno 399 v 58 v. Prišla je pomlad in pričelo se je zopet z nabiranjem robidnega listja. Oddalo se ga je pričetkom tega meseca 16 žakljev, okrogle teže 50 kg in istočasno tudi 3 ža-kije volnenih in platnenih ostankov. »Nabiranje Ie v družini« je do sedaj prineslo 73 K 30 v. Je pa še precej nabiralnikov po hišah, ki Še niso bili izpraznjeni. Vojnega posojiia se je podpisalo na 1. Avstrijsko vojno pos. Orel Franjo 100 K, 2. Avstrijsko vojno pos. Orel Marija 300 K 3. Avstrijsko voino ™s. Zavar. <*ov. živine 500 v 4. Avstrijsko vojno pos. Orel Franjo 1000 " skunno 1900 K. Tako je tudi naša dvorazrednica po svojih močeh in s pomočjo radodarnega našega ljudstva pripomogla lajšati bedo in gorje, ki nam ga je prinesla svetovna vojna. A delovanje še ni zaključeno. Pa vojna pisarna! Tudi ta posluje dnevno. Sedaj poštno odpošiljatev, sedaj za vojnega ujetnika tedaj še v Srbiji, sedaj v Italiji, pa zopet za druzega v Rusijo, zo-i pet denarna pošiljatev v katero teh nam sovražnih dežel; poizvedovanja za pogre- iž, pa za vojne Orel Franjo, šolski vodja. mm 1918. G-avno vprašanje v današnjem položaju, ko smo večin ma od in »zemstva odrezar.i, je naša prehranite v. Vprašanje, kak na bo j Tudi naša šola ni držala križem rok tekom svetovne vojne in pomagala ^ lajšat: človeštvu gorje v prej navedene človeko- . .... ljubne svrhe. V letu 1914 oddalo se je na letošnja žetev v naši monarhiji, je največje c. kr. glavarstvo v Konru: 25. sept. 25, važnosti in zato ne bo odveč, ako napra-kg suhega robidnega listja, 5 parov noga-|vimo iz zadnjih žetnih poročil nekak pre-vic, 12 steklenic vina; 20. nov. 164 ročnih j gled. del (zapustniki, dokolenice, snežne kape); Mesec julij je po celi monarhiji naravnost spletenih po tukajšnjih učenkah in šoli od- vroč' in le od slučaja do slučaja nastopi __-i-i __t____1 — „ A — —. t » - f 11 - rt n i?IVioi"i n Hi.? \7elorl 4on'-i uci nrilicl/i C*»_ raslili deklicah pod nadzorstvom tuK. g.e učiteljice M. Orei, 12 kg robidnega listja; 30. nov. 174 ročnih del (tople obleke) za vojake na bojiščih, i2 kg suhega robidnega listja; 17. dec. 6 ročnih del za vojake viharen dež. Vsled tega zore vsi poljski sadeži dobro in >e tudi fe pričeta deloma v ozimni po mnogih krajih ie končana žetev žita zelo pospešuje. Zato so pa bila poročila o stanju setve v zadnjem času povsod u-na bojiščih; v vojnem letu 1915: 8. jan. godna, čeprav so vremenske nezgode meseca 200 parov papirnatih podplatov in 46 pa- junija precej stebo prorokovale, rov pap. opank; 25. jan. 300 parov pap. Po najnovejših po o ilih se pričakuje v naj-podplatov, 4 pare dokolenic; 2. feb. 18 važnejši agrarni deželi tostranske državne paro vdokolenic, 6 volnenih spodnjih jcp polovice, to je na Ć e š k e m, taka žetev (maje); 18. teb. 4 spletene spodnje jo»~e, 5 j kakor je že leta ni bilo. Jesenska setev se parov dokolenic, 6 volnenih spodnjih jop ie nekoliko zakasnila, zato je pa pomtadan-nenih jopic, 5 parov dokolenic, 1 zajčjo ska pravočasno uspela. Obdelana ploskev kožo; 3. marca 1 spodnja volnena jopa, 3 za poletno žito, zlasti za ječmen in oves, je komade dokolenic. zelo velika in obetajo sadeži izreden donos. S tem je biia izčrpana zaioga volne in ni Žtlo se bo na Češkem v 14 dneh, toda se pleilo dalie. Volne se je v to vporabiio lahko se reče, da bi le nenavadne vremen-okolu 40 kg," katerih 37 kg je dalo na raz- ske r.ez-ode mogle donos skrčiti pod sre-polago c. kr. okr. glavarstvo v Kopru, 3 dnjedober. kg pa je daroval tuk. šol. vodja. Poleg Tudi iz drugih dežel jrihajajo dobra potega c-o vsi možje in mladeniči iz naše ročila, zlasti iz Nižje^ Avstrijskega, iz južne župnije, vpoklicani pod orožje, odšli na Moravske in južne Češke, Kjer se rž že svoja mesta preskrbljeni s pleienim spod- žanje. Tudi poročila iz planinskih dežel se njim perilom, kakor spodnjo jopo, snežno glase ugodno in le šuša. ki zdaj grozi - „ .. \ sosednji Srbiji razmere niso tako slabe. Sicer se je res jesenska obdelava slabo obnesla, toda vsled eneržije vojaške uprave se je spomladi v tem oziru veliko popravilo, ker se je sito razdelilo, vprežno živino dalo na razpolago in se sploh skrbelo za intenzivno obdelovanje. Tudi v Srt iji se je, kakor v monarhiji, dala žetev pod zaporo. Z donosom se bo preskrbelo prebivalstvo Srbije in Crnejgore ter vojaštvo in morda bo presežek prišel tudi monarhiji v dobro. V letih 1914 in 1915 je letina zelo zaostala za pričakovanji in venoar se je prebivalstvo prehranilo. Le ker se živina ni mogla obdržati vsled pomanjkanja krmil, so se glede vprašanja mleka in masti pokazale posledice letine. Potrebščina monarhije na žitu znaša v normalnem času okrog 100 miljonov meterskih stotov. Ta množina se bo to leto le v pšenici in rži nefcol ko prekoračila, zato bo domača pot bo m Vat, volnena ia llUpUjLlIl vatlrana pokrivala in volnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefoutane i te v*. 446 l?AfflAs&& predmetov. svojo trgovino s kuhinjsko posodo veake vrsto bodi ------ ---" —lila Ujlm po K 4.50 in 3, čokolada, kondenzirano HIIU mleko, užigalice, sardine, nadomestek xa kavo prodaja |se samo preprodajalcem. Skladišče ulica della Zonta 7 vogal ulice Uarintia. 451 Kupi se mlečna koza ali pa a. n gorske pasme. — Sancin, Skedenj 131). " 453 od poroeiasa, sem^e ecneiJa, kositarja ali cinka, nadali« paaacaaatoije, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, sestiljs in stekleno posado za vino, Oglas], osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se poši« liaio na »Inseratni oddelek Edinosti« — ^H'ISSf^l CTtaJe' v°1dO' bombaž, volnena po-liMfJMjbill krivala, volnino, žaklje in kovino. Pritajim tudi na dom. Via Hoscheito 18. 449 tel se je dvigniti; toda omahnil je in je zdrkni) s kamna. Obležal je tam m je pri- tisnil obraz k zemlji. Trudoma sem ga dvignil. Toda ni mogel stati na nogah. Tresel se je po vsem životu in se me je oklepal z drhtečimi rokami. Pogledal sem mu v obraz — debele potne srage so tekle preko bledega, upadlega lica; ustnice so se tresle in so biie brez barve. In vedel sem: pater Pavlin je bil bolan, bolan na smrt. In razsulo se je belo svetišče na Sveti gori. Zakadilo se je visoko tam gori in je zagrmejo, da se je po