OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 4, 1950
ŠTEVILKT (NUMBER) 2
Protestantje so proti papeževemu apelu za enotnost
PITTSBURGH, 1. jan. — Odbor protestantovskih duhovni kov je včeraj odgovoril na božično poslanico papeža Pija XII., ki da je vsebovala odprto vabilo protestantom, naj se priključijo rimsko-katoliški cerkvi.
Izjavo so podpisali vodilni protestantovski duhovniki v okrožju Pittsburgha. V njej so med ostalim rekli, da "čeprav protestantje ljubijo enotnost, še bolj ljubijo resnico in svobodo."
"Pogoji, ki so poudarjeni v rimsko-katoliškem vabilu za enotnost, zahtevajo popolno predajo vseh osebnih verskih svoboščin in brezpogojno predajo življenja in smrti totalitarski oblasti Rima," pravijo duhovniki.
Odboru načeluje pastor pres-bitarijanske cerkve v Knoxville Rev. Frederick C. Fowler. Ostali člani pa so škof episkopalne cerkve Rev. Austin Pardue, škof metodistične cerkve Rev. Llyod C. Wicke, pastor baptistične cerkve Rev. dr. Anslev C. Moore itd.
Iz bolnišnice
Poznani Frank Barbič se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom 28. decembra, dne 1. januarja pa je z dovoljenjem svojega zdravnika odpotoval k svoji sestri Mrs. Mary Simšič v Library, "Pa. Tam bo moral ostati v postelji še štiri tedne. Ta čas bo njegov naslov: Frank Barbič, c/o Mrs. Mary Simšič, Box 242, Library, Pa. .	. I :
"Izgubo otoka se zelo obsežno pričakuje in tamkajšnji civilni in vojaški pogoji, ki so se poslabšali pod nacionalisti, še bolj potrjujejo t a pričakovanja," je med ostalim rečeno v dokumentu državnega oddelka.
Konvencija Progresivne stranke Ohia bo v Clevelandu 21. in 22. januarja
Predsednik ohijske Progresivne stranke Oliver S. Loud je zadnji teden objavil poziv za drugo letno konferenco stranke, ki se bo vršila 21. in 22. januarja v Clevelandu.
V pozivu je med ostalim rečeno:
Pred sedemnajstimi meseci smo v Ohiu ustanovili novo politično stranko, katera je posvečena ohranitvi miru, pospešitvi blaginje in jamčenju svobod-ščin vsakemu navadnemu Američanu. ,
Ustanovili smo stalno organizacijo v skoro vsakem važnejšem okrožju naše države kljub neverjetnim obrekovanjem, strahovanju in ekonomskem pritisku. Uspešno smo dvignili ljudske sile za poraz Bartuneko-ve zakonske predloge v naši zbornici. Stalno smo bili na delu, da bi pridobili podporo ljudstva za žrtve deportacije, lojal-hostnih čistk, policijske brutalnosti in smo častno izvršili našo nalogo, da smo preprečili izročitev zamorcev v gotovo smrt v južnih celicah. Uspešno smo se borili proti predsodkom pri zaposlitvi zaradi barve kože, vere in narodnostnega porekla.
Na pravkar minulih volitvah smo pomagali, da se je izvolilo osem naprednih javnih uradni kov v mestih naše države.
Sedaj se ukvarjamo s kampanjo, da na peticijah zberemo 600,000 podpisov, da se našo Progresivno stranko postavi na glasovnico.
Na splošno, lahko resnično povemo, da je naša mlada stranka, kljub akutnem pomanjkanju skladov in ostalih nedostatkov in kljub vsemu, kar nam je mo-
DR2AVNI ODDELEK RAČUNA Z IZGUBO OTOKA FORMOZE
TOKIO, 3. Jan.—Državni oddelek vlade je danes obvestil ameriške diplomatične in druge uradnike, da se s izgubo otoka Formoze, zadnje postojanke kitajskih nacionalistov, mora računati.
V dokumentu Državnega od-'
delka, ki vsebuje navodila, je med ostalim omenjeno, da je potrebno zbrisati napačne vtise,
ki so jih stvorili oni krogi, ki menijo, da bi se Formozo moralo pod vsako ceno ohraniti pod ameriškim vplivom. Nekateri zagovorniki te politike so celo predlagali, da se Zedinjene države zoperstavijo kitajskim komunistom z bojno mornarico.
Državni oddelek je opozoril,
da se posebno v Zedinjenih' državah nahajajo elementi, ki so naklonjeni kitajskim nacionalistom in ki menijo, da se kitajska nacionalistična vlada lahko ohrani. Vsled tega vstvarjajo vtis, da bodo izključno'Zedinjene države odgovorne, če Formo-za pade v roke kitajski Ljudski (komunistični) osvobodilni armadi.
Ti zagovorniki nadaljne ameriške pomoči Ciangkajšeku in odprte intervencije menijo, da je Formoza važna "za obrambo Zedin jenih držav. "Medtem pa državni oddelek v svojem dokumentu poudarja, da je to zgrešeno mnenje.
Državni oddelek je priznal, da bi Zedinjene države z izgubo Formoze izgubile svoj ugled tako doma kot v inozemstvu, ker da je stvorjen vtis, da so se Zedinjene države obvezale, da bodo otok ohranile.
Kitajski nacionalisti Zahtevajo vojaško pomoč
WASHINGTON, 3. jan. — Državni oddelek je danes naznanil, da so kitajski nacionalisti zaprosili Zedinjene države za vojaško in ekonomsko pomoč. Nacionalisti niso zahtevali samo, vojaške svetovalce, pač pa dejansko vojaško pomoč, da bi ohranili Formozo pred pričakovanim napadom komunistov.
gla utrjena reakcija nuditi, dokazala, da bo v borbi ostala.
Pod pogumnim vodstvom Henry A. Wallacea je v deželi naša stranka vedno znova in znova zmešala štrene dvostran-karskim mešetarjem z vojno. Opozarjali smo, da vlada, ki tro-ši milijarde za vojno, ne more in ne bo izpolnila svojih obljub za pospeševanje blaginje ljudstva. Opozarjali smo, da vlada, katere glavne in izvršne položaje kontrolira severni veliki business in južni veliki plantažniki, ni nikoli resno mislila na preklic Taft-Hartleyevega zakona, na ozakonjenje polnih civilnih pravic za zamorce ali pa na vsakodnevne ekonomske skrbi ljudstva.
Kot v enem mestu za drugim v naši državi kažejo glasovi za neodvisne kandidate, je ljudstvo samo začelo spoznavati, da se stari stranki umikata svojim le-podonečim volilnim obljubam in stojita prekrižanih rok, medtem ko veliki business napada živ-Ijenski standard, zaposlitve in svobodščine navadnega človeka.
Na ta način prav sovražniki ljudstva in izdajstvo ljudskih interesov s strani dveh starih strank ustvarja ugodne pogoje za. jačanje naše Progresivne stranke v letu 1950.
Progresivna stranka je jamstvo ljudstvu, da bo v letu 1950 imelo priliko glasovati proti izdajstvu in predstavam, proti re akciji in za progres, proti Jim Crowu in za svobodo, proti brezposelnosti in za dela, proti Taft-Hartleyu in za pravice delavstva, proti slumom in za dostojna stanovanja, proti vojni in za mir.
Sovjeti dvignili "blokado" Donave
DUNAJ, 3. jan. — Sovjetske okupacijske oblasti s o danes dovolile Jugoslaviji, da po Donavi pošlje v ameriško okupacijsko zono Nemčije šest tovornih ladij, natovorjenih z 2,700 tonami pirita.
To je prva pošiljka jugoslovanske rude, ki je potom Donave poslana skozi sovjetsko zono Avstrije v zapadno Nemčijo. Prve dve ladji sta že v Linzu, v zapadni Avstriji, ostale pa plovejo po Donavi, ki teče skozi Madžarsko.
Ameriški uradniki so potrdili, da so jugoslovanske rečne ladje pripeljale pirit, toda presenetilo jih je, da so sovjetske oblasti dovolile jugoslovanskim ladjam plovbo po Donavi skozi celo njihovo okupacijsko zono Avstrije.
Pred enim letom so sovjetske oblasti zaprle Donavo za rečni promet, kar je po mnenju za-padnih opazovalcev bilo v zvezi z ekonomsko blokado Jugoslavije.
Ko se bodo jugoslovanske ladje vračale istim potom, bodo natovorjene s porurskim premogom.
V avgustu leta 1948 so na konferenci v Beogradu Sovjetska zveza, Jugoslavija, Madžarska, Češkoslovaška, Bolgarija in Romunija sprejele upravo o plovbi po Donavi. Na tej konferenci je Donava prišla pod njihovo izključno kontrolo, čemur so se viharno zoperstavljale Anglija, Francija in, Zedinjene države. Lani v septembru pa je Jugoslavija preklicala sporazum s Sovjetsko zvezo o skupni upravi plovbnih družb na Donavi. Na ta način je sama prevzela kontrolo nad 250 milj reke, ki teče skozi njeno ozemlje.
ZDRAVNIK OBTOŽEN ZARADI UMORA IZ USMILJENJA
MANCHESTER, N. H., 3. jan. — Okrožna velika porota je danes obtožila dr. Hermanna N. Sanderja, da je izvršil umor prve stopnje, ko je dal injekcije zraka neozdravljivi bolnici Mrs. N. Borotto. Bolnica, ki je imela raka, je umrla vsled injekcij, toda zdravniki bolnišnice, v kateri seje nahajala zadnje mesece, so izjavili, da bi bila itak umrla par ur. pozneje vsled ralca.
Dr. Sander se nahaja na svobodi pod poroštvom v znesku $25,000. Ko so ga aretirali 29. decembra, je izjavil daje neozdravljivi bolnici premišljeno dal injekcije, ker so njene bolečine postale neznosne. V zapisnik bolnišnice je sam zapisal, da ji je dal injekcije zraka, za katere je vedel, da bodo povzročile smrt bolnici.
Zadeva dr. Sanderja je vzbudila^ veliko zanimanje po celi deželi. V mestu Can-dia, kjer zdravnik stanuje, so skoro vsi prebivalci podpisali peticije v prid zdravniku. Soprog pok. Mrs. Bor-rotta, ki je trgovec z oljem, je tudi na strani zdravnika, medtem ko eden od njenih bratov čuti, da bi njegova sestra morala biti prepuščena božji milosti, neglede na njene neznosne bolečine.
Dr. Sanders je parkrat izjavil, da ni kriv ne z moralnih ne z zakonskih ozi-rov. Rekel je, da so ga sorodniki Mrs. Borotte sami zaprosili, naj bolnici olajša bolečine.
Lausche bo zopet kandidat za guvernerja Ohia
COLUMBUS, O., 3. jan,—Guverner Frank Lausche je danes naznanil, da bo kandidiral za ponovno izvolitev za guvernerja Ohia. Na časnikarski konferenci je izjavil, da so njegove peticije že v tisku.
Kandidaturo Lauscheta se je pričakovalo. Zadnii teden je ponovno zavrgel govorice, da bo baje kandidat za zveznega senatorja proti republikancu Robertu Taftu.
Poleg Lauscheta so kandidaturo na demokratski listi naznanili še bivši državjii blagajnik Clarence H. Knisley,. young-stonski uradnik neke grocerije Joseph Torok in beliefontainski businessman David Edward Nolan.
Republikanci imajo dosedaj tri kandidate — državnega blagajnika Don H. Ebrighta, bivšega državnega tajnika Edwar-da J. Hummela in župana Co-lumbusa Jamesa A. Rho'desa. Širijo se govorice, da namerava kandidirati tudi bivši guverner Thomas J. Herbert, ki je porazil Lauscheta v letu 1946, toda mu je leta 1948 Lausche vrnil milo za drago.
Pevske vaje in letna seja "Zarje"
Pevski zbor "Zarja" prične zopet nocoj s pevskimi vajami, na kar se opozarja vse pevce in pevke. Tekom praznikov so imeli pevci malo oddiha. Sedaj je ugodna prilika, da se pridružite zboru tudi drugi, katere veseli petje. Vaje se vršijo ob 7.30 uri v starem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
V nedeljo, 8. januarja bo letni zbor "Zarje." Seja se prične ob treh popoldne, nakar sledi predstava "Zarjihega" filma in domača zabava. Pričakuje se vse pevce in podporne člane, ki pomagajo na priredbah.
Krožek št. 1 Prog. Slov.
članice krožka št. 1 Prog. Slovenk se vabi na redno sejo v četrtek zvečer ob pol-osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Na počitnicah
Na božičnih počitnicah se je nahajal pri svojih starših John F. Kausek ml., sin poznane družine Mr. in, Mrs. John Kausek, ki vodi grocerijsko trgovino in mesnico na Kewanee Ave. Mladi John pohaja New York Institute of Photography, kjer študira komercialno slikarstvo
Iz stare domovine
Po 13 let bivanja v stari domovini se je vrnila iz Ajdovščine Mr. Marija Mihajlovich. Stanuje pri svojemu sinu.
Vile rojenice tC-
Vile rojenice so se zglasile na božični dan pri Mr. in Mrs. Wal ter Adams, R. F. D. 1, Chardon, Ohio, in jima pustile v spomin krepkega, sinčka, ki je tehtal osem funtov in štiri unče. Ime so mu dali James Anthony. Dekliško ime matere je bilo Antonia Grill ter je hči Mr. in Mrs. Anton Grill, Trumbull R. F. D. 3, Geneva, Ohio, ki sta sedaj postala prvič stari oče in stara mama. Čestitamo!
Cerkev je izgubila bitko, pravi češki predsednik
PRAGA, 1. jan.—Predsednik Češkoslovaške Klement Gott-wald je danes naznanil polno zmago vlade v sporu z rimskokatoliško hijerarhijo. Obenem je v svojem novoletnem govoru rekel, da so bili strti vsi poskusi sovražnih kapitalističnih držav, da bi potom sabotaže uničili sedanjo čaškoslovaško vlado.
Gottwald je obtožil rimskokatoliške voditelje na čelu s praškim nadškofom Beranom, da so izzivali trpke spore in s pomočjo zunanjih sil skušali strmoglaviti vlado.
Dalje je predsednik Češkoslovaške omenil uspehe v preteklem letu, med ostalim, da je prvo leto petletnega ekonomskega načrta bilo uspešno, da se je zunanja trgovina razširila in da je blizu polovice vkupne zunanje trgovine s Sovjetsko zvezo in ostalimi državami vzhodne Evrope, da je notranja politična enotnost bila ucvrščena z na-daljnimi zmagami nad reakcijo, da je komunizem na mednarodni fronti izvojeval veliko zmago z zmago kitajskih komunistov in ustanovitvijo demokratične republike v vzhodni Nemčiji.
Drugo zasedanje 81. kongresa se je začelo; predsednik bo danes prečita! svojo poslanico
WASHINGTON, 3. jan.—Danes se je začelo drugo zasedanje 81. demokratskega kongresa, na katerem bosta glavni vprašanji Trumanov novi "Fair Deal" program in izdatki za zunanjo pomoč.
Zasedanje se bo vršilo v znaku bližajočih se kongresnih volitev. Republikanci bodo gotovo organizirali močno opozicijo Trumanovemu programu. Veruje se, da se jim bodo priključili tudi mnogi demokrati, ki ugovarjajo previsokim izdatkom, ker menijo, da lahko spravijo deželo v bankrot
Važno vprašanje bo verjetno Trumanova zahteva za zvišanje davkov. Na prvem zasedanju kongresa je tozadevna predloga propadla.
Jutri bo predsednik prečital svojo letno poslanico, The State of the Union, zatem pa bo imel še dva govora v teku šestih prihodnjih dnevih.
Republikanci in južni demo-kratje se bodo zoperstavili Trumanovemu programu s filibus-trom. Skoro gotovo je, da bo predloga za preklic davkov na oleomargarin naletela na filibuster, kakor tudi predloga za pravično uposlitev.
Truman b o skušal ponovno predložiti program, ki ga je kongres skoro v celoti zavrgel na svojem prvem zasedanju. V tem programu se je nahajala predloga za preklic Taft-Hartleyevega zakona, predloga za zaščito civilnih pravic, predloga za razvoj farmarstva, predloga za zdravstveno zavarovanje itd.
Pričakuje se, da bo sprožena močna kampanja za znižanje izdatkov za zunanjo pomoč. Vsled ogromnih izdatkov se je že zmajala osnova tako zvane dvo-strankarske zunanje politike, pri kateri so sodelovali demokrati in republikanci.
AMERIKA BO POSLALA IRANU OROŽJE
WASHINGTON, 31. dec. — Predsednik Truman je snoči obljubil, da bodo Zedinjene države poslale Iranu vojaško pomoč. Poleg tega bo Iranu, ki ima velike zaloge olja, poslana ekonomska pomoč v okviru načrta "za razvoj nerazvitih področij." Mnoge ameriške oljne družbe imajo velike vloge pri izkorišče-vanju ekonomskih virov Irana.
Bogata zakonca gresta v samostan
SAN FRANCISCO, 3. jan. — Premožen businessman Donald D. Foster, ki je zadnja leta imel zelo dobičkanosno trgovino, je danes naznanil, da nameravata on in njegova žena pi'odati business in stopiti v samostan.
Zakonca sta katoličana. Mr. Foster bo prihodnjo soboto odpotoval v Collegeville, Minn., kjer bo postal menih v benediktinskem samostanu Sv. Janeza. Njegova žena pa bo med ■ tem likvidirala premoženje in sledila njegovemu vzgledu; postala bo nuna v nekem samostanu, katerega si bo kmalu izbrala.
Mr. in Mrs. Foster se bosta ločila po 25 let zakonskega življenja. Njihova trgovina jima je lani prinesla $54,000 dobička. Oba sta zadnjih 20 let želela stopiti v samostan, kjer menita, da bosta našla duševno zadoščenje. To željp nameravata sedaj uresničite '
NACISTIČNI ZLOČINEC JE DOBIL DOPUST
HAMBURG, 1. jan,—A^igle-ške oblasti so danes izpustile na sedemdnevni dopust iz zapora bivšega nacističnega gen. SS oddelkov Maxa Simona.
Simon je lani v juniju bil obsojen na smrt radi vojnih zločinov, ki jih je izvršil v Italiji. Pozneje je njegova kazen bila spremenjena v dosmrtni zapor.
Nacistični zločinec je dobil dopust, da bi lahko obiskal svojo ženo in otroka.
Letna seja lovskega kluba
Nocoj ob osmih se vrši letna seja lovcev St. Clair Rifle and Hunting kluba v Slov. domu na Holmes Ave. Poleg volitev odbora za prihodnje leto bodo na dnevnem redu druge važne zadeve. Vsi člani so prošeni, da se gotovo udeleže.
ŽIDJE SE NE BODO SELILI IZ JERUZALEMA
LAKE SUCCESS, 1. jan.—Izraelska vlada je danes obvestila Poverjeniški odbor, da ne bo umaknila svoje vladne urade iz Jeruzalema, ki bi po sklepu organizacije Združenih narodov moral postati mednarodno me sto.
V pismu predsedniku Pover-jeniškega odbora je židovska vlada izjavila, daje imela polno pravico preseliti svoje urade v Jeruzalem.
ANGLEŠKA VLADA JE ŽE V DEFICITU
LONDON, 1. jan.—Angleško finančno ministrstvo je danes naznanila, da ima vlada deficit v znesku $61,600,000 za prvih devet mesecev njenega tekočega budžetnega leta.
Novi uradniki
Na letni seji kluba "Ljubljana" so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1950: Predsednik George Nagode, podpredsednik Frank Derdič, tajnik John Bar-kovich, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorniki: John Ludvig, Amalija Strgar in Andrew Ogrin, kuharica Angela Barkovich, zastopniki za delničarsko sejo Slov. društvenega doma in za Klub društev: Frank Segulin, Amelija Strgar in Andrew Ogrin, stric Joseph Plevnik, teta Frances Rupert, maršal Louis Starman in pevovodja Frank Rupert.
Redna seja
Nocoj ob osmih se vrsi redna seja krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene, da se gotovo udeleže v obilnem številu.
Važne informacije za naše delavce
Odkar se je uvedlo socialno zavarovanje za vse delavce in delavke v Ameriki, je važno, da so oni in njih družine, oziroma vsi, ki so od njih odvisni za preživljanje, dobro poučeni o zakonu in ugodnostih, ki jim zakon predvideva.
Kakor je znano, ima vsak svojo številko v uradu za socialno zavarovanje. Potom te številke se sestavi lestvico podpore, do katere je delavec upravičen do podpore, ko doseže svoje 65. leto starosti, ali pa v slučaju njegove smrti,, so njegova žena in mladoletni otroci upravičeni do zavarovalnine.
V slučaju smrti družinskega očeta ali soproga, naj se žena takoj obrne na "Social Security" urad, prvo nadstropje Federal Bldg., Public Square, da vloži svojo prošnjo za zavarovalnino ter da ne zgubi nobene podpore, do katere je po postavi upravičena. ■	'
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
4. januarja 1950.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)	$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev)______ _______________________5.00
For Three Months—(Za tri mesece) .	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)	.......... ..... ....	$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) .	. ______________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) .	.................3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POŠTA
POMAGAJMO SLOVENSKIM DIJAKOM
STARO-KATOLIŠKA CERKEV
X.
Leta okupacije so minula in zasijalo je sonce politične in narodne svobode. Jasno je, da se je prebudila tudi staro-katoliška cerkev, zavedajoč se, da se bo končno tudi ona mogla razgibati in da je pri tem ne bo nihče oviral. S poudarkom je vodstvo cerkve v Sloveniji naglasilo, da je staro-katoliška in da bo, ker mora po svoji ustavi, tudi v bodoče narodna, ljudska, demokratična ustanova, ki služi narodu ter stopa paralelno z ljudsko oblastjo za koristi in dokončne popolne svobode skozi stoletja zasužnjenega ljudstva.
Med Slovenci-staro-katoličani se je že leta 1935 porodila misel o osamosvojitvi t. j. da se ustanovi in organizira neodvisna slovenska staro-katoliška cerkev. Do izvedbe tega vprašanja seveda iz že navedenih razlogov ni moglo priti. Takoj po osvoboditvi se je ta misel ponovno porodila in se je leta 1948 končno izvedla, tako da obstoje sedaj v Jugoslaviji dve staro-katoliški cerkvi: hrvaška in slovenska. Vsaka za sebe je avtonomna z lastnim škofom na čelu, med seboj sta pa povezani kot dve bratski organizaciji.
A. Verske razlike
Katoličani, ki odklanjajo na tako zvanem Vatikanskem cerkvenem zboru—sess. IV.—v papeški buli "Pastor aeter-nus" novo postavljene nauke o nezmotljivosti papeža in njegovi vesoljni oblasti nad vso cerkvijo, tvorijo versko zajednico pod imenom '.'Staro-katoliška cerkev" (§ 1. ustave Staro-katoliške cerkve).
Staro-katoliška cerkev izpoveduje apostolsko-nicejsko vero, ki so jo izpovedovali naši pradedje od časov sv. Cirila in Metoda dalje, in ki jo pri sv. maši izpoveduje tudi rimska cerkev. Odklanja pa vse, kar je rimska cerkev od zadnjega vesoljnega zbora sama proglasila za versko resnico.
Nadalje zavrača kot krivoversko;
1.	Trditev, da je edino rimska cerkev zveličavna;
2.	češčenje srca Jezusovega, ker je bilo v prvi cerkvi prepovedano častiti dele Jezusovega telesa;
3.	vero, da delijo Bog, Marija in nekateri svetniki posebne milosti le na določenih krajih, ker je to v ostrem nasprotju z Kristusovim;
4.	vero v čudodelno moč slik, kipov, vode gotovih studencev itd. Čudež more narediti samo Bog, in to povsod in ob vsakem času.
Kakor prvi kristjani, čisla in visoko spoštuje staro-katoliška cerkev Mater Božjo, svetnike, telesne ostanke svetih oseb (relikvije), ne časti jih pa po božje in jim ne pripisuje božjih lastnosti, oz. čudodelne moči.
Staro-katoliška cerkev zavrača vsako mehanično molitev, n. pr. brevir, rožni venec, kakor tudi procesije in romanje, ker je to v nasprotju z naukom Kristusovim, ki je rekel: "In kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in uličnih vogalih, da se pokažejo ljudem . . . Kadar pa moliš, pojdi v svojo sobo, zapri duri in moli k svojemu Očetu na skrivnem. In Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. Pri molitvi pa ne govorite mnogo, kakor pogani, ki mislijo, da bodo uslišani zaradi svojih mnogih besedi. Ne postanite jim podobni, zakaj vaš Oče ve, kaj potrebujete, preden ga prosite. Vi torej takole molite: "Oče naš . . ." (Mt. 6).
Skratka: Staro-katoliška cerkev veruje in uči to, kar so verovali vsi kristjani v še nerazdeljeni Kristusovi cerkvi prvih stoletij.
B. Sveti zakramenti
Staro-katoliška cerkev priznava sedem svetih zakramentov, kakor jih je postavil Kristus.
Glede zakramenta sv. pokore ali spovedi pa uči, da ni obvezna tako zvana ušesna spoved, ker nima podlage v sv. pismu in pa, ker je bila obvezna ušesna spoved vpeljana šele leta 1215. na 4. lateranskem zboru. Zato se v staro-katoliški cerkvi opravlja skupna spoved, ušesna pa le na željo posameznika.
Staro-katoliška cerkev priznava razvezo zakona iz verskih in družabnih ozirov ter v Aladu s sv. pismom. Vendar pa razporoka ni zadeva enega samega človeka, temveč cerkvene oblasti, ki z vso strogostjo preiskuje upravičenost razporoke v vsakem slučaju. Kristus je dal cerkvi vso oblast, torej tudi oblast razporoke. Obsoja pa staro-katoliška cerkev samovoljno razdružitev zakonskega življenja na temelju besed Kristusovih; "Kar je Bog združil, naj
Progresivne Slovenke so razmeroma še mlada organizacija, vendar so že storile mnogo vzgojevalnega i n plemenitega dela. Pridne so kot mravlje. Njih vpliv se zrcali v vseh panogah našega naprednega, javnega življenja. Za vzgojo svojih članic skrbijo potom predavanj i n z dobrimi knjigami. Zadnji čas so pričele gojiti tudi dramatiko kar je hvalevredna naloga. Največ zaslug so si pa stekle s človekoljubnim delom za novo Jugoslavijo, ki z junaškimi napori skuša modernizirati zaostalo dedščino Franca Jožefa in Karadžordževičev. Med industrijskimi in poljedelskimi podvigi napredne Jugoslavije, je v načrtu tudi širokopotezna vzgoja ondotne mladine, ki je podlaga vsake države. Številke nam dokazujejo, da je naša rojstna domovina v tem pogledu stopila v prve vrste civiliziranih narodov. Na njenih štirih univerzah študira celih 55 tisoč dijakov. Poleg tega so v večjih mestih razne strokovne visoke šole, kakor tudi nešteto gimnazij v vsakem večjem kraju. Lahko si mislimo koliko ogromnega tehničnega in znanstvenega dela Jdo ta mladina izvršila v naravno bogati Jugoslaviji, ko bo izdelala maturo.
Toda sama šola brez najnovejših učnih pripomočkov, ni dovolj. Teh pa v s 1 e d zaniker-nosti bivšega režima, žal Jugoslavija še nima. Kaj sedaj? Inozemske devize kolikor ima, krvavo potrebuje za svojo novo industrijo, dočim profesorji zaman moledujejo za strokovno in
znanstveno literaturo. Pa so naše vrle Progresivne Slovenke čutile potrebo, da jim priskočijo na pomoč, ker te literature je v Ameriki na pretek. Organizirale so kampanjo za denarne prispevke, s katerimi bodo nakupile razne angleške strokovne in znanstvene knjige in jih odposlale na ondotne visoke šole. Marsikdo bo mislil, da tam ne čitajo angleško, toda temu ni tako. Po podatkih, se dijaki izmed treh tujih jezikov (angleščine in nemščine) v ogromni večini učijo angleščine.
Progresivne Slovenke so v ta namen nabrale že prvi tisočak, s katerim so plačale enoletno naročnino za 57 tehničnih časopisov ter kupile in odposlale prvi zaboj knjig. Toda to je vsled velikega števila šol in nujnih potreb, mnogo premalo. Lahko si predstavljamo radost ondotnih profesorjev, ko bodo svojim dijakom predavali o najnovejših tehničnih iznajdbah in metodah za moderno industrijo, rudarstvo, gozdarstvo in poljedelstvo. Prav tako bodo z zanimanjem posegli po moderni medicinski, filozofski, pravni in drugi znanosti. Kakor so SANSu, tako bodo tudi Prog. Slovenkam iskreno hvaležni za vehkodušno pomoč. Zato naj vsa društva, katera so prejela zadevne prošnje, sežejo v svoje blagajne in po možnosti prispevajo za ta plemeniti namen. Isto naj storijo vsi poedinci, ki imajo čut za napredek naših ukaželjnih bratov v stari domovini.
Frank Česen.
PISMO IZ LJUBLJANE
Mr. John Zaje, ki stanuje na 1(52 E. 157 St., je prejel od svoje nečakinje Silve Zaje sledeče pismo, datirano v Ljubljani z dne 29. novembra 191(9:
"Dragi stric!
"Že dolgo nameravam, da Vam bom pisala, ker se Vi niste že dolgo nič oglasili. Morda niste dobili naših pisem ,saj se to tudi lahko zgodi.
"Pri nas doma je kar dobro. Letos nismo imeli težjih nepri-lik, in če bo tako, bomo kar zadovoljni. Dragi stric, nič se ne poznamo, a jaz sem čitala Vaša pisma in gledala slike, pa sem si mislila, prav gotovo radi dobite pismo iz domačega kraja in domačih ljudi, moram Vam pisati. Mi vsi bi radi videli, da bi prišli enkrat na obisk. Radi bi Vam pokazali, kako je pri nas. Prav gotovo ni prav nič več tako, kakor takrat, ko ste jo Vi mahnili qez lužo.
"Morda sem radovedna, toda tako kakor jaz, bi tudi drugi radi vedeli, kaj si tam pri Vas mislite o naši novi Jugoslaviji. To velikokrat govorimo doma ob večerih. Dajte, pišite nam in povejte nam, če verjamete, da smo na pravi poti, kakor ste to pisali v prejšnjih pismih. Vem, da se
veliko govori o nas, veliko, kar je morda resnica, še več pa morda, kar gola laž. Mi tu doma vemo, kaj se govori in nam je žal lo to, da kot žive priče ne moremo vsakemu, ki o nas laže, povedati tega*, kar je pri nas dejansko stanje.
"Ne vem, če bom znala prav povedati to, kar danes vsak pri nas čuti za svojo domovino. Toda prelep in prevelik je občutek, ki ga imaš v srcu, da bi mogel napisati na papir, ker nisi pisa-eelj, da bi povedal to, kako si srečen, kadar giedaš ogromne nove objekte, tovarne, ceste, stanovanjske bloke, železnico, elektrarne in še tisoč novih stvari, ki jih ustvarjamo doma z lastnimi rokami in svojimi žulji.
"Stric, veliko imamo in mnogo bolj smo« bogati kakor kdaj koli poprej. In kadar gledaš vse to in ko veš, da je vse naše, potem prav gotovo z mržnjo v srcu gledaš na' one, ki govore, da tega ni, da je vse kar se govori o nas le laž in prevara nevem kake klike. Ko bi bili tu pri nas, bi Vas peljala okrog. Ni treba iti daleč. Saj ti že vsak korak jasno in glasno govori, kdo pri nas dela in za koga dela.
"Ce bi narod delal za svoje dobro, prav gotovo ne bi bilo ta-
kega uspeha. In mi smo na to ponosni in jaz sem srečna, ker sem članica te družbe, da sem del teh, ki ustvarjajo to veliko življenje. Stric, mi smo mladi in življenje gledamo z velikimi očmi. Lepi so naši dnevi. Res nimamo bleska kakor ga imajo bogati sinovi in hčere v vaših krajih. Imamo pa nekaj več, kar je lepše od vsega na svetu, imamo pridne roke, delo in uspeh, ki je največje plačilo. Delaš od jutra do večera, truden si, saj je delo težko, a zvečer kadar gledaš račun svojega dela, si poplačan s svojim uspehom, saj si sam s seboj zadovoljen in to je največ, kar imaš.
"Morda se nam čudite, kje jemljemo moči za to. Res tudi mi se včasih vprašamo to, toda vera v lepše dni nas žene naprej. Vera, da je to, kar gradimo pravična stvar, nam daje moči, da zmagujemo težave, ki se svetu zde nepremagljive. In mi smo na svoja pokolenja ponosni. Stric, ste morda gledali naš slovenski film na "Svoji zemlji?" Ni v njem povedano še vse, kar je duša našega življenja, toda veliko je. Ste videli tam naše trpljenje, ki pa je bilo še mnogo hujše.
"Glejte, kadar se spomniš tistih težkih dni, takrat nikoli ne želiš več takih časov in prav radi tega ne čutiš žuljev in znoja, kadar delaš za skupno in lepše življenje.
"Stric, jaz bi vsem, ki ste tam daleč od nas, rada dala del tiste sreče, ki jo vi ne poznate, ker ne delate za to, kar mi. Saj imate morda mnogo bolj ugodno življenje kakor mi. Vendar jaz ne bi hotela menjati. Morda je tudi prt vas lepo, a ne verjamem, da tako, ker ne delate zase. Pri vas še vedno delaš in garaš zato, da je enemu lepo, pri nas pa delaš zato, da boš imel jutri lepši dan. Delaš sam za sebe in za svoje, ki jih imaš rad, in si bogat, kadar vidiš, da so vsi zadovoljni.
"Dragi stric, marsikaj sem Vam povedala, a še več bi Vam rada pokazala, če mi bi bilo to mogoče. Morate nam pisati, po vejte, kako se imate. Saj nas to zanima in vsak o svojem rad ču-je. Pozdravite svojo družino. Po zdravite tudi Mici hčerko, strica Franceta. Meni se kar zdi nemogoče, da smo domači in se ne poznamo. Kadar sem pri stricu Francetu v Rečni, gledamo slike in vas vse, ki ste tam takole po slikah, že poznam. Kako bi neki bilo, ča bi se kdaj srečali.
"Pri nas doma smo vsi zdravi. Le ata je bolan, sicer hodi vsak dan v službo, a ga daje astma. Otroci smo že kar precej veliki in vsak pri svojem kruhu. Jaz delam v pisarni, en brat, Jože, tudi, Miro je pri vojakih in pride čez 10 mesecev domov, Janko pa, ker je najmlajši, hodi v šolo. Vsak od nas se je izučil za svoj poklic, a danes ne delamo tega, ker nas je življenje drugje zaposlilo. Vsak po svoje dela in kar gre.
"Naj Vas vse skupaj lepo pozdravim v imenu vseh naših v družini in želim, da se imate dobro.
"Iskren pozdrav od Vaše nečakinje	Silve."
Naj bo .še omenjeno to, da je uslužbenih nad 30 oseb v naših treh podružnicah, ter da vsi skušajo ustreči po svoji najboljši moči. To se lahko imenuje za ljudem in narodu koristna ustanova in zasluži, da se je narod oklepa.
Za obilno naklonjenost se priporoča direktorij in gospodarski odbor.
Anton Grdina, predsednik.
BOJKOT JE PREMAGAN PRAVIJO JUGOSLOVANI
LONDON, 1. jan.—Belgrajska "Borba," uradno glasilo jugoslovanske komunistične stranke, je danes objavila članek, v katerem zatrjuje, da novi angleško-jugoslovanski trgovinski sporazum predstavlja popolen poraz bojkota Jugoslavije s strani vzhodno-evropskih držav.
Dr. Robert Kramer, Dunaj:
KJE LEŽI NEVARNOST PRI KAJENJU?
človek ne loči" (Mk. 10. 9). Obravnava pa staro-katoliška cerkev, razporoko vedno v skladui z državnimi zakoni.
Sv. maša in vsi obredi se vršijo v živem narodovem jeziku.
C. Disciplinske razlike
Staro-katoliška cerkev nima nikakih cerkvenih zapovedi, daje vernikom le navodila.
Celibata ne priznava, ker ga ni bilo v prvih časih krščanstva.
Post priporoča kot dobro delo, ker ga priporoča tudi sv. pismo, toda ga ne zapoveduje.
Staro-katoliška cerkev praznuje nedelje in one praznike, ki so se praznovali pred letom 1870. Poleg teh pa praznuje kot praznik Veliki petek. Priporoča redno udeleževanje službe božje, ne zahteva pa tega pod smrtnim grehom.—Redovništvo, bratovščine itd. odklanja kot pre-liranost in kot plod napačnega tolmačenja evangeljskih svetov.
(Ddlje prihodnjič)
Letno poročilo North American banke
Na drugem mestu je priobče-no letno poročilo, slovenske The North American Banke za leto 1949, v katerem letu je banka napredovala za $500,910.19, to je za nad pol milijona dolarjev. Danes znašajo vsi skladi skupaj $10,219,657.68.
Delničarji, kakor vsi, ki se poslužujejo banke, so lahko ponosni na ves ta napredek banke zadnjih let. Deset milijonska banka je porok še večjega naraščanja. Za v korist naroda je skupno vzajemno sodelovanje potrebno. Narod in posamezniki imajo svoj finančni zavod, kamor se lahko obrnejo za posojila, za nasvete in za hitro pomoč v trgovskem oziru.
Pri prvem ameriškem kongresu o preiskavi raka, meseca marca 1949, je na prvem mestu stala grozovita teorija: O dejanskem stanju vpogleda, da se je rak na pljučih zadnjih 25 let silno razpasel in stoji številično pri moških le še za želodčnim rakom.
Statistika te bolezni da kolikor toliko za misliti, če na vsako bolnico, na raku na pljučih 25 moških odpade.
Neka preiskava severno ameriških raziskovalcev raka 1948 menda poleg navedenega še pokaže, da jih je med 200 moških bolnih na pljučnem raku 99.5 procentov skozi 20 let dnevno eden zavojček ali več cigaretov pokadilo. Samo eden se je izpoz-nal za nekadilca.
Ta vznemirjenost pri pHbliž-nem opazovanju zgubi marsikaj o tem strašnem, ne da bi o tem ne razmišljali. Ni še dolgo od tega, ko se je hotelo kajenju pripisovati vse vrste obolenja; o raku na ustnicah, jeziku, ustni duplini. Pri tem se je kmalu spoznalo, da je bila ta ugotovitev le malo prehitro iznajdena. Vsak zdravnik pozna močne kadilce, brez: najmanjšega znaka karsi-noma na ustnici ali na pljučih; na drugi strani ve tudi, da so ljudje v cvetu. mladosti napadeni, če so le malo ali sploh niso kadili.
Ce ameriške statistike danes mjhno število od 200 pacientov, jemlje za vzhodišče tega svarila, je ta izjava najmanj prezgodnja. Pri takih vprašanjih bi bilo važno izvediti organsko stanje (podvrženost, nagnjenost in s te mpoklic) dognati, predno se končno veljavno mnenje tako velepotezno v svet razdrobi.
Zasluga skandinavskih in britskih zdravnikov je v tem, da kaže na vrsto tobaka. Mi Avstrijci bi znali v tem oziru o domačih ali tujih cigaret marsikaj povedati. Tudi nestrokovnjak pri mali pazljivosti hitro spozna, koliko naših cigaret zmore pokončati, predno nerednost' bitja srca nastopi, ko mu tri do pet Chesterfield ali Camel to v hlastnem užitku povzroče. Skrivnost tega je v močnem nikotin lužilu, ki količino strupa bistveno poveča. Nikotin v čisti kulturi je strašen strup. Majhne ptice se lahko z majceno kapljico umori; nekaj stotink grama zadostuje z Vbrizganjem odraslemu človeku, da ga uniči.
S tem je enostavno razumljivo, da je obilo uživanje tobaka vseh vrst, kjer koli že, že škodljivo, dasi ravno "medved" to pozneje opazi kot "krispindel"— ko pri tem oba v istih pogojih svoja zelišča v zrak puhata.
Ali se sploh dobi dva enaka kadilca? Ne. Ko bi dve osebi enakega spola, enake starosti, iz enakega sestava in enakega poklica obenem iste kvalitete z isto obrambo (dolga cev, ustnik kot sredstvo za obrambo tujih snovi, kot papir, smola in delci pepela itd.) Kadila tako zadostuje krepkejši pljučni vdihljaj enega in s tem prekosi drugega. Če pomislimo na milijonske razlike življenja, s tem pridemo res-ničemu problemu. Kolikor toliko je ogrožan vsak kadilec; v pravi nevarnosti je pa mož -z vdihovanjem v pljuča. In bližji kandidat smrti—ne ravno zaradi pljuč—ali raka na jeziku—pisarniška oseba, brez pravega te-
lesnega gibanja, obenem slabot-než potom grde navade vdihovanja. Tehtnica pada vedno nižje, manj je ustnika ali cedilnika, bolj močne vrste in če se jih. več pokadi. Krvne cevi se zožijo pri kajenju; poapnenje bolj zgodaj nastane in glavni sovražnik—slabost srca—tudi dolgo ne izostane. Trmast kadilec se ve-doma zastruplja, kajti zmernosti on ne pozna. Ko prične srce ferfoleti, tedaj je zadnji čas zavirati, če sploh še zamore.
Z znaki zastrupljenja in vprašanjem raka smo se zločestih posledic komaj dotaknili. Izredna množina katarov pa tudi želodčni tvori in druge poškodbe imajo tu začetek. Vse preredko naletimo na znake, ki bi bili duševnemu stanju kadilca pravični. Kdor od danes na jutri brez prisiljenega ozadja kajenje opusti, pokaže s tem krepkost volje. Kdor pa brez tlinka ne more živeti, izda lastno slajDost, notranjo nesigurnost—in temu zahvali kajenje svojo priljubljenost!
S tem ni izgovorjeno nobeno predbacivanje: le malo jih je v sedanjem neusmiljenem času atletov volje. Malo študije duše-slovja kadilca, bi bilo jako zanimivo. Že zgodnji okus nikotina, da s te mdokaže svojo lastno zrelost, pokaže vprašanje volje, kako je z njim v celoti. Strastni kadilci ugovarjajo, če se jim hoče dokazati njih slabost volje in notranjo nesigur-gurnost. Pa vendar ostane trditev opravičena.
Notranja nesigurnost je znak moža, ki pred odločilno konferenco kadi kot dimnik, notranja negotovost sili študenta pred veliko skušnjo k pretiranem kajenju. Notranja nesigurnost vsili srkljarju cigareto v usta, prisili zelo mlado damo svojo ljubkost tudi na način preizkušnje. Notranja nesigurnost veleva zajetni 40-letnici na "diet," jo toplo pozdravi—in tako zaključi, da se v bližnji slaščarni, navidezno znižana teža hitro zopet poviša; najpogostoma še precej preseže. Dušeslovna analiza vidi v kadilcu velikega otroka, ki se zateče na prsi nadometne dame. In težko da po krivici. Rak na pljučih ima morda dotik z močnim kajenjem. Povzročen pa komaj samo od tega.
Izboljšana možnost diagnozi-ranja utegne tu kot pri vseh obolenjih na raku marsikatero nad-ložnost, ki prej ni bila znana, na mestu ugotoviti. Tako dolgo statistika po individualni zdravstveni izpovedi, za enako starost, enaki spol itd. popolnoma enoznačne dokaze ne doprinese, ostanemo skeptični. Seveda bi storil strastni kadilec nepravilnost, sedaj olajšano se oddahniti. Njegova smodka, cigareta in pipa so goljufivi prijatelji, ki ■ga lahko zahrbtno napadejo.
Če se hoče s tem tolažiti, da splošna nevarnost kajenja še ni na poedini cigareti preračunana, vendar naj obdrži pred očmi: strupenost nikotina in druge pri kajenju nastale zveze, kot slabe posledice, se ne more več utajiti. Nasprotno so pa dokazi: da veliko ljudi srečno živi, brez da bi se poklanjali nikotinu, ali mu še celo podlegli. Nekajenje vsaj še noben zdravnik ni bil primoran za škodljivo tolmačiti.
Po Arbciter Zeitung, Wien.
priredil J. J—h.
4. januarja 1950.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
UREDNIKOVA POŠTA
VSAKEGA NEKAJ
Kot razvidno iz časopisja je Rusija končno le privolila, da sme Amerika poslati v Moskvo nekoga, ki bo tam oznanjal in učil "zapadni evangelij." Seveda je to dovolila le pod pogojem, da sme ta evangelij oznanjat le Amerikancem.
Ali imam temu.kaj za oporekat? Pomislite: kaj bi mi rekli.
Children First

The establishment of community dental health programs which will make dental care available to all children is being urged by the American Dental Association.
In a statement unanimously approved by the Association's House of Delegates, representing more than 70,000 dentists, it was urged that children be given priority over adults for dental health care.
Such programs, it was pointed Out, would permit a practical solution to the problem of dental disease in the nation without resorting to a federal system of compulsory health insurance which the Association described as ."costly and unrealistic."
Many of these programs are now in operation throughout the country and the dental profession is urging that one be placed in operation in each community. The Association pointed out that the community is the ideal medium for such activities as dental care needs and facilities vary widely. Local programs, therefore, should be adapted to the situation at hand.
Dental care for children is the major target because their dental health today carries the promise of higher general standards of dental health in the future, dental authorities said.
ako bi Rusija hotela semkaj poslati nekoga, ki bi hotel javno oznanjati njih vero ali evangelij? Ali bi mi to dovolili?
v
Ker smo že pri temu, ne bo mogoče na škodo, ako se spomnimo, kako se nam je pred leti vtepalo in zatrjevalo — da je edino rimska "prava vera". Zdaj pa na veliko razočaranje slišimo, da "SO na svetu ljudje in teh je čimdalje več, ki trdijo — naša je ta prava.
Če bo šlo tako naprej, mogoče res pride do tega, da bo "še in še" — 2,000 let pa nikoli. Čas bo morda ovrgel naš koledar in ga nadomestil z drugim. Zanimivo bi bilo vedeti, če bodo kovači novega koledarja toliko dobri in zimo ven izpustili. Pomislite, koliko bi s tem osrečili samo tiste,"'ki jih v tem letnem času tarč revmatizem.
•
V svojih mladostnih letih sem opravljal angeljsko službo in zato tudi dobil okroglo pet odstotkov od plače, ki so jo navadno računali tisti, ki so spravljali ljudi v nebesa. Ako so ostali, ki opravljajo to službo, tako slabo plačani, ni prav nič čuda, če se mora toliko ljudi po vicah klatit.
Zgodovina človeštva nam zna povedat, da je bila žena tista, ki je strla kači glavo. Tudi Amerikanci na splošno se imamo menda zahvaliti edino ženi pok. predsednika Roosevelta, da se nam ni obesilo na viat obveznih davkov za vzdrževanje zasebnih ali verskih šol.
F. Š.
svetnega ministrstva v Rimu, ki je zasnovan povsem v slogu nekdanjih fašističnih raznaiodo-valnih odredb. Po najnovejšem odloku navedenega ministrstva smejo namreč obiskovati slovenske šole le učenci s slovenskim materinskim jezikom, he pa oni, katerih starši so v okviru svoje opcije za Italijo izjavili, da je njihov občevalni jezik italijanski. Ta barbarski ukrep pomeni očitno kršitev pravic, ki jih zagotavljata Slovencem pod Italijo mirovna pogodba z Italijo in ustava republike Italije. Povsem jasno je, da je namen tega najnovejšega fermana rimske vlade, likvidirati slovensko šolstvo. Pri tem si dovoljujejo reakcionarni i n jezuitski oblastniki samovoljno, tendenčno razlago pojma občevalni jezik, ki je za Slovence na Goriškem slovenski ter italijanski, ker pod fašizmom pač ni bilo slovenskih šol. Zaradi tega ukrepa De Gaspe-rijevega prosvetnega ministra so množice našega delovnega ljudstva silno ogorčene ter terjajo preklic nasilnega ukrepa. Kako spravljajo rimski reakcionarni oblastniki to svoje krivično, teroristično dejanje v sklad z osnovno človeško pravico staršev, da vzgajajo svoje otroke, kakor jim narekujeta njihova vest in politična zavest. Naše ljudstvo bo storilo vse, da prepreči zločeste nakane za demontiranje slovenskega šolstva. Delegacija predstavnikov slovenske manjšine je odpotovala v Rim, da predloži vladne-®mu predsedniku De Gasperiju protestno resolucijo proti poizkusom uničevanja slovenskega šolstva.
Primorske vesti
Iz slovenskih šol morajo vsi dijaki^ katerih starši so op-tirali za Italija
Zadnji čas opažamo sistematično ofenzivo proti slovenskemu šolstvu na področju Svobodnega tržaškega ozemlja in Goriške. Takoj smo zaslutili, da je v ozadju skrivna sila, ki te namere usmerja in ureja. Sedaj smo doživeli nov ukrep pro-
EKSPLOZIJA V POLJSKI AMBASADI V PARIZU
PARIZ, 31. dec.—Včeraj je v polj ski-ambasadi bila podtaknjena močna bomba, kije raznesla vrata, poškodovala poslopje in ranila vratarja.
VESTI iZ KOROŠKE
Podpore določenemu političnemu krogu
Kadar koli se je obrnila Kmečka zveza za Slovensko Koroško na Deželno kmetijsko zbornico za kakšno podporo ali pomoč, je naletela doslej zmerom na gluha ušesa. Zbornični gospodje so se specializirali v tem, da so stalno lagali, da nimajo nobenega denarja na razpolago. Kmečko delovno ljudstvo se vprašuje, kam je šlo 431,000 šilingov za zboljšanje gnojišč in 180,000 šilingov za povzdigo mlekarstva. Kmetijska zbornica je sicer obljubila naši Kmečki zvezi, da bo krila stroške za 23 tečajev, ki jih je organizirala preteklo zimo. Toda obljube so splavale po vodi. Tudi za finančno podporo ob prvi sodni razstavi naše Kmečke zveze niso imeli nobenega ficka. Naše delovno ljudstvo pozorno spremlja takšne in podobne pojave krivične pristranosti in terja, da ne smejo tisočaki, namenjeni pospeševanju kmetijstva, iti samo v prid veleposestnikom in določenemu političnemu krogu.
Nova spletka sovražnika št. 1
Za slovensko koroško delovno Iju^dstvo je škofijski ordinarijat v Celovcu sovražnik št. 1. Sedaj se je njegovim neštetih spletkam pridružila nova: škofijsko uradno glasilo je objavilo odlok, ki prepoveduje uporabo cerkvenih obredov vsem vernikom, ki berejo naš "Slovenski vest-nik" ali pa pri njem sodelujejo. Ta najnovejši odlok je le nadaljevanje raznarodovalne in pro-tiljudske politike, ki so jo zmerom uveljavljali nemški škofje proti našemu ljudstvu. Vemo pa, da so zaman vsa takšna in podobna sovražna prizadevanja, ki gredo za tem, da bi zatrla naš svobodni, ljudski tisk.
Smešno vedenje nepovabljenih gostov
V	Selah smo ob ogromni udeležbi našega delovnega ljudstva odkrili spomenik trinajstim žrtvam iz Sel, Borovelj in Železne Kaple, ki so jih obglavili nacistični rablji 29. aprila 1943 na Dunaju. V imenu Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške je spregovoril njen predsednik tovariš Karel Prušnik-Gašper. Zaradi smešnega vedenja so vzbudili pomilovanje pri množici ljudstva nekateri nepovabljeni "gostje," ki so se pojavili pri svečanem odkritju in si nervozno zapisovali vsako besedo, celo besedilo odpetih žalostink. Propadle bodo vse grožnje, ki smo jih slišali v zvezi z odkritjem tega spomenika, saj ga je prevzelo v svoje varstvo vse naše ljudstvo, ki ga bo tudi znalo čuvati.
Po kotoških vaSfeh
V	Škocijanu smo pokopali 75-letno zavedno slovensko ženo Marijo Goričnik. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
V	Kotmari vasi, kjer so se v davnih časih zbirali koroški Slovenci pod vaško Ijjpo, smo se sestali na zborovanju Demokratične fronte delovnega ljudstva in se pogovorili o perečih vprašanjih notrajne in zunanje politike. Govoril je tovariš Karel Prušnik-Gašper.
V	Kortah je preminil vneti čebelar, lovec in koroški borec Jože Smrtnik.
V	Šmarjeti pri Velikovcu smo pokopali zavedno slovensko mater Nežo Schweiger, doma iz Krenovič. Slava penemu spominu!
V	Kročji vasi smo v svojem kraju prvič gledali "Miklovo Zalo," ki so jo učinkovito odigrali Brnčani. V spominu našega ljudstva še ni umrla podoba Miklove Zale.
v Celovcu živi 64,660 oseb. Živilske nakaznice je prejelo 60,753 ljudi, na skupni prehrani pa jih je 3,907.
V Borovljah se je pripetilo, da je v Steinerjevi kavarni lastnica kavarne odpodila spat svojo služkinjo, ker se je "drznila" razgovarjati s slovenskima fantoma v domačem slovenskem jeziku. Še se šopiri med nami nacistični duh strupenega šovinizma.
Telephoning by Radio
■, v ^
X	^	^ J,?,
w	C .y \
m»B-MA.700
Sgt. John D. Carpenter of Oklahoma City demonstrates the proper use of an Army radio-telephone to Pvts. Richard M. Poulter of Dallas City, III., and Ralph N. Olson, Oquawka, III. The young men were recent graduates of the 38th Infantry Communications School at Fort Lewis, Wash.
N. J. Popovic, Inc.
Collar Cue
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE NČVE MODELE. KI BODO NA OGLEDU PO 5. JANUARJU
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
POSTRANSKE ZADEVE
(Nadaljevanje)
"Oh," jft dejala, "zemlje je res toliko, samo ni vša moja. To je, ako jo kupim, bo pa vsa moja."
"O, to je mnogo zemlje," je dejala Majerjeva, ki prav za pi'av ni vedela, koliko je oral zemlje. Majer pa je dejal;
"Pri naš doma smo imeli dvaj-Kct oralov. Bila je velika kmetija, dobra kmetija. Kukarica, ta je rasla! in imenitno se nam je godilo. Bilo je dobro. Pogače nismo stradali." Zdelo se je, da je zdaj ne opazuje tako, temveč sanja o nekdanjih dneh, ko je še
živel na tisti veliki kmetiji nekje v Zagorju, kjer so imeli veliko kmetijo in dovolj pogač.
"Vi ste imeli vraga," je rekla Majerjeva. "Berači ste bili, to rajši povej, še večji kot mi. Mi smo bili tako rekoč berači, in ne tajim. No, nekako smo živeli; to jo tako kakor vi, ki ste imeli dvajset oralov. Proletarec si bil, ko sem te srečala. Nemanič, to je tisto."
"Viš, taka je," je pravil Ani, "kar pa me nič no moti. Bog z njo. Toda, čemu naj bi lagal, mi povej? Zakaj neki bi lagal? Kaj mar od te laži živim? Nič boljši niseiTl, če rečem, da nismo imeli
nič ali pa smo mnogo imeli. Zdaj to nima pomena. A ona mi hoče vedno dokazati, da smo bili reveži. Že dvajset let mi to dokazuje. No, pa saj si jo poznala že prej.—O, jaz sem znal orati, vse sem znal, kositi, bil sem dober delavec za polje. Ako bi me ti videla, o, še zdaj bi držal dobro v rokah koso, in ne bi preveč zaostajal."
"Pojdi, pojdi. Saj se še sprehoditi ne moreš. Sediš ves dan v tem naslonjaču, ne da bi se premaknil kam, kakor kakšna ba-bura iz cunj."
Nekaj je krilil z rokami in godrnjal, ne da bi kdo razumel, kaj hoče povedati. Ana je natančneje pregledala sobo šele, ko so se ji oči privadile. Vse je bilo v istem večnem neredu, kakor ga je bila vajena varovati samo Majerjeva. Ana se je ozrla po Majer ju: še vedno isti usahli obraz s čudnimi, a nekam prijaznimi potezami, bela redka brada, ki
jo je puščal zadnja leta in s to brado postajal nekam častitljiv, pa s to svojo dobrodušnostjo, s katero je prenašal svoje bedno življenje.
Ana se je ves čas smehljala. Saj je to že stokrat slišala, ta spor o zemlji, ki je morda kdaj res bila ali pa je ni bilo. In ves čas se je bala, da ne bi prišle na dan še druge stvari, ki sta jih ta zakonca razpletala, bodisi če sta, bila sama, ali pa če je bil kdo pri njima. Ana je mofala misliti na svoje stvari, zaradi katerih je prišla sem.
Naposled sta stara dva nekoliko prenehala in Ana se je po-paščila, da ne bi spet začela o čem drugem.
"Ali ni doma Andreja?" je vprašala, ko so nekoliko niolčali.
"Andreja?" se je začudila; stara. "Kaj ni prišel domov? Že pred dvema tednoma je rekel, da gre domov. Vse je pospravil in odšel. Jaz sem mislila, da je do-
Follow a model's tip for keeping suit collars and wool dress necklines fresh. Models take time out occasionally during the day to moisteii a sterile cotton ball with witch hazel and wipe off the back of the neck. This cleanses the neckline of skin oil and dirt caused by the rubbing of winter clothing.
V "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
URADNIKI LOVSKEGA KLUBA ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik John Urankar; tajnik-blagajnik Andy Bozich, 1201 E. 177 St., tel. IV 7074. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
• ENdicottti7l8
t
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Defo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St. . HE 2730
ma, da zdaj oba nazaj prihajata."
Ana se je zganila, tega ni pričakovala.
Tudi stari Majer se je zganil na svojem stolu. Nekaj se je na-kfemžil, toda dobro ni mogel izraziti tega, kar je hotel, ker ga je žena od strani gledala. O, poznal jo je: šivlje, toda prek teh svojih nikljastih očal prav dobro vidi. Zato se je samo odkašljal.
Ana ga je presenečeno pogledala, on pa se je še dalje smehljal. Čakala je, da še on potrdi. In kot bi vedela, da Ana kaj sluti, je stara rekla proti možu:
"No, ali ni šel? On naj ti pove."
Stari Majer se je še bt)lj zganil in spet skremžil.
"Zdi se mi," je dejal tiho, "da jfe res šel. Tako se mi zdi."
"Bedak," je dejala srdito Majerjeva, "kako se ti more "nekaj zdeti, kar je dejstvo."
"Da, to je dejstvo. Na svetu
je polno dejstev, nekatera drže, druga pa ne."
Ana je bila vsa zmedena. Zdaj ni vedela, kako je. Iz Majerje-vega govorjenja je nekaj slutila. Toda bilo je vedno tako, da se on ni izražal jasno. Vedno je nekaj mencal in šele potem, ko se je izkazalo, da je njegovo prav, je dejal: Sam sem rekel že i)rej. Ana je sedela, ne da bi vedela kaj začeti.
"On," je rekla Majerjeva, "je tu stanoval pri nas, to je res, ali o(lšeI je. Saj smo ga ustavljali, pa ni hotel. Vprašala sem ga, ali se s teboj vrne, pa mi ni vedel nič povedati. Mislila sem, da si prišla zaradi stanovanja. O, prostor se pri nas vedno dobi, za vaju vedno."
Ana ni vedela, kdaj se je dvignila, toda stala je sredi te temne sobe, gledala zdaj Majerjevo, zdaj zopet starega Majerja. Tako torej je bilo vse zgubljeno. Njene slutnje so se uresničile.
Če ga ni tu, je kje drugod. In ne bi bil zastonj rekel, da je šel domov, a ga ni bilo. To je pomenilo, da je med njima konec. Majerjeva je z obrazom sočustvovala z njo, toda kazala hkrati, da tu ne more ničesar. Stari Majer se je še vedno smehljal. In zdelo se je, da bi ji bil lad povedal, naj še ostane.
"Zbogom," je rekla naposled in segla v roko ženski in potlej staremu.
"Pa pridi zvečer," je rekel starec, "če ne boš imela kam iti spat."
S tem pa ni ustregel ženi. "Kaj pa ona dva, ki sta prosila za nocoj za stanovanje, si pozabil?" Vendar, da bi ne bila negosto-Ijubna, je rekla proti Ani: "Sicer lahko prideš, saj veš, da se še malce lahko stisnemo. Bolje kaj, kot nič."
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
IZDELOVATI SMO
(Nadaljevanje)
Tovorni avtomobili . . .
Kaj je najpomembnejše — orodni stroji, turbine in generatorji, merilni instrumenti, motorji ali lokomotive avtomobili in motorni vozovi? Plavži ali ladje? Napačno bi bilo, če bi si vprašanje zastavili tako. Vprašati se je treba — kaj vse potrebujemo. Kaj je nujno? Za industrializacijo in elektrifikacijo so prevozna sredstva prav tako nujno potrebna kakor turbine. Zato se je morala razviti tudi avtomobilska industrija. Na tisoče tovornih avtomobilov potrebujemo v vseh industrijskih strokah. Izdelava prvega avtomobila v mariborski tovarni 11. avgusta 1947 pomeni nedvomno eno naših največjih delovnih zmag med petletko. Prvi tovorni avtomobil v državi so sicer že izdelali v 1.1946 v Rako-vici, v tovarni motorjev, toda serijska izdelava tovornih avtomobilov se je najprej začela v Mariboru. Zdaj že poznajo po vsej državi avtomobil s tovarniško znamko TAM. Dne 23. julija 1947 pa so v mariborski tovarni avtomobilov izdelali tudi prvo motorno kolo. Zdaj pa ne izdeluje tovornih avtomobilov samo mariborska tovarna. Dobro znani so tudi že kamioni "Prvenac" in "Pionir" tovarne v Rakovici.
Prve domače oceanske ladje
Zagreb — Srbija — Skoplje — imena, ki so splošno znana. To so pač tri naše oceanske, motorne ladje, izmed katerih so Zagreb in Skoplje izdelali v reški ladjedelnici "Tretji maj" naši delavci in strokovnjaki. Upravičeno so ponos, ne le naše trgovske mornarice, temveč vsega našega delovnega ljudstva. Potniško-tovorno ladjo "Zagreb" so izročili prometu junija. Ladja "Srbija", doslej najsodobnejši plovni objekt naše trgovske mornarice, je priplula na Reko septembra, "Skoplje" pa so splavili oktobra. Delovni kolektiv bo do konca izročil prometu še dve oceanski ladji "Sarajevo" in "Titograd", kakor se je zavezal. Čeprav je ladja "Srbija" izdelana v tujini, je posredno vendar sad dela naših delavcev, ki so z izpolnjevanjem plana v drugih strokah omogočili blagovno izmenjavo. Rotterdamska ladjedelnica, ki je izdelala "Srbijo", nam bo kmalu poslala še drugo podobno motorno ladjo "Makedonko". Zmogljivost naših ladjedelnic se bo že prihodnja leta zelo povečala. Popolnoma se bomo mogli osamosvojiti v ladjedelstvu, zlasti ko bosta ob koncu petletke začeli obratovati novi tovarni parnih turbin in Dieslovih motorjev. Toda tudi izdelovanje Dieselovih motorjev ni pri nas več novost. Izdelujejo jih na Reki in v osiješki livarni.
Prvi bagri, parni valjarji ...
Med industrializacijo dežele, ko jei treba najtežja in najnujnejša dela čim bolj pospešiti ter mehanizirati, spadajo bagri med nujno potrebne stroje. Tudi bagrov nismo poprej izdelovali. Zadovoljni smo morali biti z uvoženimi bagri kolikor jih je pač bilo mogoče uvažati — čeprav pri nas navadno niso ustrezali. Prvi, univerzalni bager so izdelali v tovarni "Djuro Djakovič" v Slavonskem Bro-du. V tej tovarni izdelujejo tudi lokomotive in vagone. Nadalje so uvedli proizvodnjo nove vrste rudniških vagončkov za avtomatično razkladanje. Med novejše izdelke tovarne spadajo tudi parni cestni valjarji. Vsi ti stroji so neposredno ali po-
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, aH so VaSi prijatelji in znanci t "Enakopravnost" je potrebna vsaki druHni zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Birite "Enakopravnosti"
ZAČELI...
sredno v zvezi s prometom. Bager koplje plovne prekope in regulira reke; torej je stroj, ki odpira vodne poti. Parni cestni valjar pa utrjuje ceste, medtem ko so rudniški vagončki velikega pomena za mehanizacija rudnikov. Nova vrsta domačega bagra —ekskavatorja prekaša podobne tuje izdelke.
Stroji za meliornacije in kmetijski stroji
Potrebo po kmetijskih strojih se čuti še tem bolj spričo nastajajočih velikih socialističnih kmetijskih obratov in ker z melioracijami pridobivamo na tisoče hektarov rodovitne zemlje; od leta do leta pa mora tudi naraščati kmetijska proizvodnja, ki je doslej zaostajala za industrijskim razvojem. Potrebujemo vse vrste kmetijskih strojev. Mnogih doslej nismo izdelovali. Tovarna "Zmaj" v Ze-munu, osiješka livarna in novi tovarni kmetijskih strojev v Novem Sadu in Tuzli izdelujejo od meseca do meseca več strojev. Svoje naloge pa dobro izpolnjujejo tudi druge tovarne, ki med drugim izdelujejo kmetijske stroje. "Zmaj" letos izdela 800 velikih mlatilnic. Osiješka livarna ima 2.5 krat večjo proizvodnjo kakor leta 1947. "Pobeda"'V Novem Sadu izdeluje trierje, selektorje, motorne robkače itd. V Rakovici so letos izdelali prve traktorje. Začenja se s^jska proizvodnja. Uvedba proizvodnje traktorjev pri nas spada med največje uspehe med petletko. Prvi traktorji niso nič manjšega pomena kakor na primer prvi avtomobili in ladje. Posamezne traktorske dele, na primer lemeže traktorskih plugov, pa izdeluje med drugim tovarna verig v Lescah. Naša industrija izdeluje rezervne dele za mnoge kmetijske stroje, tako da smo' se tudi v tem pogledu osamosvojili. Nove vrste domačih kmetijskih strojev so se izkazale boljše od tujih izdelkov. Mnogo boljši je n. pr. domači sadilnik krompirja, s katerim je delo bolj mehanizirano kakor s tujimi stroji. Naše mla-tilnice in slamoreznice, robkači itd. imajo tudi velike prednosti pred tujimi izdelki.
Stroji bi se radi vrteli . . .
Nešteti stroji bi se ne vrteli, če bi ne imeli zanje valjčnih in krogličnih ležajev. To so bistveni strojni deli, ki pa tudi terjajo od proizvodnje največ. Ne le, da mora biti material najboljši, temveč je nujna precizna izdelava. Kroglice za ležaje morajo imeti do tisočinke milimetra natančno določen premer. Industrija krogličnih ležajev se ni mogla dobro razviti niti v nekaterih industrijskih državah. Precej 3asa so' imeli Švedi svetovni monopol na proizvodnjo krogličnih ležajev. Zato je bila izredno težavna naloga izvoje-vati začetek domače proizvodnje krogličnih ležajev. Prvi do-
Uncle Sam Says
Lots of folks complain that the money they draw every payday zooms away from them with supersonic speed. If that's happening to you, here's how to' stop it automatically! Sign up for U. 8.: Savings Bonds regularly, under your firm'« Payroll Savings Plan, or—if this method is not available to you—your bank's Bond-A-Month Plan, then, that part *f your earnings can't get away from you. In fact, every |3 you invest— im tk* safest investment in the world— gr«ws op to be M in t»n years.	,
U, S. TrcMur> Dcp«rMl«iK
mači kroglični ležaji so dobro prebili preskušnjo pri naših ka-mijonih. Nalogo je rešila tovarna motorjev v Rakovici. Velika tovarna krogličnih ležajev pa se bo v bližnji prihodnosti razvila v Guštanju.
Nepregledna vrsta novih izdelkov
Vse industrijske stroke so začele izdelovati nove vrste izdelkov. Težko je reči, katera stroka je prva. Elektrotehnična in kovinska industrija dajeta izdelke, ki jih stara Jugoslavija ni nikdar izdelovala; pnevmatične vrtalne stroje, generatorje, turbine, odkopna pnevmatična kladiva, plavže, kupolne peči, transformatorje, električne motorje, opreme za elektrarne, velike stružnice, naprave za globinsko vrtanje itd.
. Kemična inc^ustrija je dosegla zdaj eno največjih zmag — obratovati začenja tovarna plastičnih mas pri Splitu Nad petdeset vrst novih izdelkov je samo v zadnjem letu dni začela dajati kemična industrija. Na zagrebškem velesejmu pa smo videli okrog 500 vrst domačih izdelkov raznih industrijskih strok. Eden največjih uspehov naše kemične industrije je, da
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh Trst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo ]amčeno
ENAKOPRAVNOST
je pridobila prvi penicilin. Med kemične izdelke spadajo tudi steklarski; mdd njimi ima velik pomen zlasti optično steklo iz domačih surovin. Začeli smo izdelovati prve naočnike in leče iz domačega optičnega stekla. Kemična industrija- daje izvrstna zaščitna sredstva za zaščito rastlin pred škodljivci. Velikega pomena je tudi permutit za mehčanje vode v parnih kotlih. Elektrokemična industrija izdeluje surovine za umetne bruse. V Rašah so pridobili karbamid za plastične mase. Dobro se je razvila tudi že fotokemika, ki izdeluje že več vrst fotografskega papirja. Kako napreduje proizvodnja domačih kemičnih izdelkov, sprevidimo tudi iz tega primera: ljubljanska tovarna "Ilirija" izdeluje zdaj že okrog 20 vrst izdelkov, medtem ko jih je poprej pet. Kemična industrija tudi že daje žveplena, sinte-ti»čna organska barvila, predvsem po zaslugi ljubljanskega zavoda za industrijska raziskovanja. Nadalje izdeluje pomožna sredstvo za tekstilne tovarne in usnjarne. Uspešno rešuje-
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 3113
jo vprašanje sintetičnega mila za svetlobo občutljivih barv za fotografske namene, zdravil za boj proti jetiki, pridobivanje kalcijevega barbonata za ^papirnice itd.
Živilska indifstrija je že povečala proizvodnjo špirita v primeri s predvojno za 125.9%. Uvedla je več vrst konserv.
Medicinska industrija ima letos 27krat večjo proizvodnjo kakor leta 1939. Razvila se je tako, da mora od dne do dne tudi več izvažati. Izvaža med
^ blag spomin
pete obletnice smrti iskreno
ljubljenega in nikdar pozabljenega sina in brata
PFC. ANTHONY L. PRIMC, Jr.
ki je 3. januarja 1945 na bojnem polju v Franciji dal svoje mlado življenje domovini na oltar.
Grobar tamkaj je izkopal tiho, hladno jamico,
kjer predragi naš pokojnik v miru na nas čakal bo. Žalujoči ostali:
Anton in Jennie Prime, starši Jean in Lois Ann, sestri Cleveland, Ohio,
dne 4. januarja 1950
drugim alkaloide opija, hormonske preparate, razne soli bismu-ta, živega srebra itd. Razen tega se je razvila proizvodnja medicinskih aparatov in instrumentov.
V tekstilni industriji so uvedli več pomembnih strojev, kakršnih poprej ni bilo v naših tovarnah.
Industrija gumija, ki je leta 1939 proizvajala le 10 odstotkov
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proli revmaiizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd__IV 9611
4. januarja 1950.
pnevmatik le za potniške avtomobile in motocikle, je dosegla za 346% večjo proizvodnjo. "Sava" v Kranju zdaj izdeluje tudi pnevmatike za tovarne avtomobilov. Industrija gumija pa daje tudi trdi gumij kot nadomestilo za roževino, tehnične izdelke za sladkorno industrijo, rokavice in plašče za rentgenologe itd.
(Konec)
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. čE IMATE NAPRODAJ,
Dokličite
IV 7646	i
REALTOR?
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicoti 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.; IVanhoe 3118
POROČILO STANJA
NORTH AMERICAN BANKE
CLEVELAND, OHIO
Z dne 31. decembra 1949
IMETJE
Gotovina na rokah in naložena na bankah _ ________$	1,623,446.72
Vladni bondi Zed. držav*...............................................4,934,003.73
Posojila in odbitki.......................................................................3,459,502.51
Drugi bondi in druge note _______________________________________________________________________185,239.97
Bančni prostori lastovani________________________________________________________________________________________1.00
Drugo imetje ----------------------------------------------------------------------------------------------------------17,463.75
$10,219,657.68
OBVEZNOSTI
Glavnica-----------------------------------------------------------------------300,000.00
Prebitek	__________________________________________________ 200,000.00
Nerazdeljen dobiček ........................................................: 89,987.99
Rezerva za obveznosti______________________________________________________ 45,468.35
Hranilne vloge__________________________________________________________________ 9,230,207.00
Hipoteke (Sec. 710-180 G. C.) ................................... 313,570.36
Druge obveznosti............................................................. 40,423.98
$10,219,657.68
NOTE DO VSOTE $208.000.00 SO ZAGOTOVLJENE PO U. S. VLADNI WAR LOAN VLOGI KOT PREDVIDEVANO PO POSTAVI.
I .
(Članica Federal Deposit Insurance korporacije)
(Članica Cleveland Clearing House zveze)
3 bančni uradi na vzhodni strani 15619 WATERLOO RD. 6131 ST. CLAIR AVE. 3496 E. 93 ST.
NAZNANILO Delniške seje North American Banke
Iz urada The North American banke se tem potom javlja, da se bo vršila
glavna delničarska seja
v sredo, 11. januarja 1950
V SPODNJI DVORANI SLOV. NAR. DOMA, 6417 ST. CLAIR AVE.—Začetek ob osmi uri zvečer.
v ta namen so bile poslane "proxy" vsem delničarjem. Vsak je vabljen, da se seje udeleži. Kdor bi se seje ne mogel udeležiti, naj pa gotovo pošlje "proxy," ki mu je bila poslana. Da se zamore seja postavno vršiti, je po postavah države potrebno, da je zastopanih dovolj delnic, bilo osebno ali pa po "proxy."
S spoštovanjem	R. G. KOVATCH, tajnica

'J

Is it Junior's report card? Father's unannounced dinner guests? Mother's Club activities?
Oddly enough, these are not the causes of most famfljr arguments!
Sociologists ten us, 'Tempers are shortest and arguments longest when the subject is money —or the lack of it*
That's why the head of every family should realize the necessity for a safe, sure automatic savings plan. For peace and harmony in the home, as well as that important feeling of security!
And what could be a safer, surer, more automatk savings plan than this?
Buy U. S. Saving« Bends on the autoiaMic P»jnr«0 Savings Plan. Or...
If you're not em a payroll, ask your bank about A# Bond-A-Mondt Plan.
Remembor—every $3 you put mtoU. S. Saving# Bond« today win be worth $4 m 10 ye
Aufiomatic savW k sure saving —
U.S.SauiWs Bonds
ENAKOPRAVNOST
TM# h M oMcimt U. 3. Tfm^ury undmr auipioM oi TtmmBury D»p*rtm0nt mt^d Advmrtwm^