110 DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSK n N. A M72 r^rrir za celo podjetje s osnovna delitev v 000 Obrat doseženo plan ; Smuč arij a Sploš. lesni obrat Kovinski obrat I Sedlarski obrat i Plastika Usluge - razno________ 1,126 lol, 2 13o,6 114,9 (5o) 1,228,2 134.8 195.8 64 9,8 11,9________ lo9 133 15o 55 (128 %) SKUPAJ 1,472 1,644 111 Delitev izvršitve je po grupah proizvodov v 000 % plan °/o realizir. ■ Smuči I Zimski šport !Telovadno orodje I Športne igre 'Vodni šport :Lestve |Zaščitna sredstva ;Razno 1,127 158 95 13 13 24 43 76.7 10.7 6.5 0,8 0,9 1.6 3,0 1,228 181 8o 22 . 22 43 32 35 74,6 11,1 4.8 1,4 1,3 2,7 1.9 _ 2j_2 skupaj 100.- 1,644 100,- 0P0MBA: 1, Pri zimskem športu je rea- jlizacija občutno višja od planirane zakadi povečanja količine sank in hokej ,Palic med letom. 2. Pri telovadnem orodju je re_ 'alizacija nižja za 15 milj.od planirane zaradi izpada lestvin,orodja CUP 63 in ! drugo. 3, Pri lestvah je realizac. mnogo višja iz razloga,ker so v prodaji potegnile nove vrcte lestev kot univerzalne, pleskarske, stopničaste itd.. 4, Pri zaščitnih sredstvih je ob -čutno nižja proizvodnja od planirane nastala zaradi pravočasno neizdelanih pasov po predvideni količini. Sam finančni rezultat podjetja in pro izvodnje bo ob zaključku bilance podal računovodja, ta pa zajema še ostalo momente kot vrednost kooperacije, internih uslug, prodaje materialov in drugo, zato bo nedvomno pokazal vrednosti proizvodnje višj,e od 1,644 milj. (kar je res čista sama naša delavniš— ka realizacija.) V mesecu oktobru smo na SE pregledali rezultate 3/4 plana proizvodnje in u-gotovili ; (ta je bil 3/4 letni plan skupno za celo podjetje izpolnjen s lo5 / ( izde- ' lano je bilo za 1J.54 milj.,napram 3/4 letni plan. zadolžitvi l,lo7 milj.). Predvidevali smo takrat, da obstojajo vse realne možnosti, da bo skupni letni plan proizvodnje za celo podjetje presežen za cc& 8 ~ lo Nismo se dos— ti zmotili; saj jo bil isti presežen za 11 fo. Če pri mo r j anio jsanio z dn je četrtletje in ga analiziramo, vidomo, da smo v treh mesecih izdelali proizvodnje za 49o,- | milj, , napratti planirani 369 milj., ali kar za 133 $ 3 mesečnih obveznosti. i To pomeni, da je bila proizvodnja v zadd njem 3/4 - lotju zelo zelo intenzivna j in nam je prav zadnje četrtletje dalo I rezultat 11 $ celoletnega, presežka. Krko shematično izgloda po mesecih celoletno gibanje vrednosti proizvodnje tovarne, nam pokaže sledeči diagram i II 111 IV VI 200 vii vin l: : G-TJP, .J 175 15o 125 100 17o, b ■ 103,3 ^2 lo6,1 93,7/ . - ‘136,7.............- ;5u,1/4?sež, - ovproSju 137 milj, 13o ' 134,1 £ . i" plan. .novprečj ' '.A' 88,7 ;je 123 nilj. 86 feloe 7° 111 lo9fo 12o?° 72$ ■ 122.0 1357' 139$ 131$ 127$ 111$ Rezultat pokaže tudi, da smo povprečno mesečno izdelali za 137 milj. proiz — vodnje, planirali pa 123 milj..Nadalje tudi na o^ka grla proizvodnje in to predvsem na tri glavne od njih i a) j anuar-r- mar ec., pomanjkanje uvoznega repro materiala, elokt^energije,ne—-fiksironih naročil in pravočasne „ priprave za start. b) julij- ippad proizvouiije zaradi kolektivnega dopusta smučarijo c) noM,r ue*,, čeravno še no vi s oko, veri darle žc vpliv ponanj .anja dole. in suhega lesa,kar pe jo zelo važno zato, ker se ta pojav nadaljuje tudi zj „jami&rjerff' 1965 še izrazitejše, o čemer pa bomo bolj poorobno govorili pri planu za leto 1965. / e •'S3Xi 'ists I. polletju 3/4 letju celem letu izdel, izdel. 555 milj. 865 milj. 563 milj 846 milj izdel. 1,228,237.432 plan. 1,126 milj ali 98,5 % pollet.plana ali 1(2.- io 3/4 let.pl. ali lo9.- letnega plana Najprej količinski pregled smuči; Količinski plan količin, izdelano 135.6oo parov 143.132 parov 7.532 parov ali 106 °/o Ozka grla so po mesecih pavjem identič na z utemeljitvijo za celo podjetje : a) januar- marec, pomanjkanje reprod*k. materiala iz uvoza, elektrike, naro čil, priprave, b) julij — kolektivni dopust, c) november - december, les. Torej količinsko smo plan presegli sa 6 %, vrednostno pa presegli za 9 1 Iz tega pregleda je tudi razvidno, da smo praktično 5 mesecev v II. polletju mesečno proizvajali toliko smuči, kot je povprečni mesečni plan za leto 1965 ( 14.8oo parov). To dokazuje, da je Plan 1965 po količinah postavljen na realni bazi, upoštevajoč pri tem rezultate rekonstrukcije. I Če pa analiziramo samo zadnje četrtletje je bilo izdelanih 43.975 parov smu-1 či, povprečno mesečno 14.492 parov. Vrednostno pa za 363,3 milj,din, napram | planirani vrednosti zadnjega četrtletja 2821 milj• ali 125 Torej vrednostno je poslovni uspeh zadnjega četrtletja | dal pečat celoletnemu dosežku lo9 Poleg ozkih grl v proizvodnji, ki smo jih že omenili, in kljub ugotovljenem dobrem poslovnem rezultatu v tem obra-! tu, je pripomniti, da je bilo v I. polletju 1964 dokaj lagodni pristop k plaii skim nalogam, ne samo zarr.di pomanj -I kanja reprodukcijskega materiala, tem- ■ več tudi k reševanju naporov za večje J, ciesočno količine, tako da nam je v L' policaju ostalo odprto preveč 1 smuči in da je nujno sledila storna -cija cca 6.000 parov še za izvoz, kakšn«? | časovne težave pa smo imeliT in .še imamo z domačim trgom, pa nam je vsem I znano. xxxi:xx I L E S P L 0 S N 0 SNI OBRAT (telovadno orodje)1 1 M, i P I Letni plan izvrženo lol milj 135 milj ali 133 1». V 3/4 letnem poročilu je SLO izpolnil svoj plan s 123 $ t.j, izdelal 9,3 milj. din napram planiranim 76 milj. za 9 Mesecev. V zadnjih 3 mesecih pa je iz- delal kar za 41 milj,din ali povprečno mesečno 13,6 milj, napram celoletnemu mesečnemu povprečku'8,4 milj, ali 4o,5 'r/o vsega letnega plana v 3 mesecih .Sanke še iz leta 1963, reke ti, lestve ! ( .januar - narec ) : i V II. kvartalu prekinitev reketov, v III. kvartalu preorientacija na hokej palice in sanke, V IV. kvartalu realizacija hokej palic in sank, I Kot že omenjeno je v SLO - v preteklem letu bil problem proizvodnje lestvin, ki so popolnoma izpadle. Razlog nekaj mesecev jeklo, nekaj časa pa les, tako , da bodo šele leto« v januarju, februar^ ju z zamudo gotove. | Več manjših zaprek je bilo tudi z okovo, j predvsem za lestve, ki ji KO ni bil ved”J no kos v rokih, v glavnem zaradi pomanj-. ! kanja surovin— želeja na trgu in izdoba I vo istega pravočasno. To stanje se je v II. kvartalu izboljšalo iz razloga, ker je SLO masovno pristopil k hokej palicam in sankam, kjer KO kot pomožni oUrat ni ali pa je zelo malo tangiran. Kljub ;omu, dr, jo SLO dosegel v letu 1964 dober poslovni rezultat, je telovadnega orodja no. trgu vedno primanjkovalo. S sedanjimi prostori, delovno silo in dosedanjim načinom dela, nismo bili sposobni storiti več. SLO je imel : najmanj nadur, niti ni dosti angažiral popManske izmene, kar# strojne kapacite te dopuščajo. Premalo smo pripravili v SLO možnosti močnejšega angažiranja in s tem večjo proizvodnje, ki je bila zelo is krnic, na trgu, in je zaradi našega izpada bila kos že obstoječim ali na novo porajajočim konkurenčnim podjet -jem ( Šport oprema ). I KOVINSKI OBRAT XXXXXXX I I 3/4 letni plan 97 milj. dosežen 133 milj.: ali 138 % Letni plan 13o mi 1 j. izvršitev 1*6 milj.ali 150 £ | Večji delovni uspeh je pripisati močne-nu angažiranju obrata, za čim višjo pro | izvodnjo v zelo slabih delovnih pogojih, 1 tudi z nadcrami, precej pa tudi z dopolnjenim planom, predvsem-z montažo plas-ike na Dur-al palice, kar za ta obrat ni bilo predvideno. Praktično je teso to o— |premo isvršil KO, kar je za obrat bilo pozitivno, vendar je istočasno tudi ved-I no primanjkovalo kovinskih izdelkov.Ob -rat ni in ni bil kos sproti dobavljati i j potrebne izdelke in polizdelke, čeprav je bil celo leto z delom preobremenjen« j Mnogo so pri tem botrovale vmes tudi ne- j pravočasne dobave materialov,predvsem železnih profilov. L V zadnjih 3 mesecih je bilo proizvodnje za 62 milj, t„j. 46 % celoletne vred — nosti planirane lotne proizvodnje. To je v redu,vendar ni v redu zato,ker za to vrednost ni bilo izgotovljene pretejs; no kovinsko čelo. iEemu pa obrat sam ni kriv, temveč toleranca, ki mu je bila | dana. Pravilno bi bilo, da bi KO že Eadj nji kvartal pretek, lota pripravljal de_ lo za SLO, kateri bi takoj v prvem mese_ cu lahko začel z močnejšo proizvodnjo. Tako pa sno v leto 1965 startali v proiz vodnjo SLO slabo pripravljeni z okovo, i tako da se danes išče tuje kooperante kovinske stroke, po drugi strani pa ni na trgu tudi raznih kovinskih izdelkov (vozovi z- blazine in bradlje^bradlje šolske in nizke itd,),ki so za trg in -i torescvntni takoj. Temu so krivi turfti operativni plani, ki so bili postavlje-j ni v prvo smer, po kateri se proizvod — , nja tudi odvija, delno pa tudi star na_ v . Sln nagrajevanja, ki je včasih prote -žiral nekatera dela. Z novim nočnina nagrajevanjem to sicer odpade. SEDLARSKI OBRAT ta obrat se je za leto 1964 postavil Dlan tudi za proizvode tapiciranja in blazine, ker se je predvidevalo doma. •oda praksa je pokazala, da na to nismo ^ili pripravljeni, oziroma smo to za — časno odložili zaradi naših visokih proizvodnih »en. Ta plan je zajemal 115 milj. vrednosii, kasneje pa se je napravil tozadevni re-‘alans na 5o milj. letnih obveznosti, s 'eni da ostalo izdela kooperacije. Tako So vsi podatki Izvršitve plancv na novi realni tsnovi 5o milj. din . lVoj 3/4 letni plan je tako SO izvršil s % ( planirano za 9 mesecev 38 milj. izdelano 44 milj,). Letni plan je izpol- nil s 123 ic ( napram prvotnemu planu s I k.operacijo vred pa lo 55 % ). planirano 5o milj, (115 milj.)« i z do 1 ano 64 mi 1 j, , I Interesantno in obenem obžalujoča je proizvodnja v mesecih moralne krize v I obratu SO v mesecih junij - avgust, občutno padla. Tako je v teh mesecih i bilo izvršeno komaj lo milj. din pro -izvounje, \ zadnjem .četrtletju, ko se je situacija zopet popravila, pa z manj; delavci.kar 2o milj. din, ali se enkratI toliko. To je poučna,toda draga šola, zato je bil obrat skozi v zaostanku. Del no pc seveda tudi zaradi nekaterih ma— T terialov, ki jih nilbilo na trgu« trafo postaja ^aradi razširitve in rekonstrukcije celotnega podjetja se je pokazala potreba Po povečavi trafo postaje. Stara trafo Postaja je imela moč 25o KVA in ni zda-leka več krila potreb, vsled česar se i)e pristopilo k izgradnji nove, moči 63o KVA. Iransfirmatorska postaja je predvidena za kritje potreb z električno energijo celotnih objektov tovarne. Enako kot ri transformatorski postajil se je pojavil isti roblem po toplotni, energiji. Prvotno smo imeli v proizvodi nih objektih instalacijo nizkotlačne; pare, V kotlarni sta bila ni?jneščena dva Trik;-, kotla po 23 m2, s skupno zmogljivostjo 4oo.ooo ^al/h. Poleg teh 2 kotlov je bila montirana stara loko-, no bi la "Lanz l&ahnheim" z maksimalno I zmogljivostjo 5oo,ooo kcal/h. Torej je( bila skupna zmogljivost nizkotlačnih I parnih kotlov 9oo.ooo-kcal/h. SKLADI Kot vsi ostali obrati, tako se je tudi novo skladišče gotovih izdelkov opremilo s centralno kurjavo in sicer delno s konvektorji, delno pa s kaloriferji. Vzporedno s tem, se je izvedla tudi elek troinstalacija. Skladišče gotovih iz -clelkov je opremljeno tudi s šibkotočno napeljavo na katero so vezani signalni zvonci, telefon in požarni prijavnikio V skladišču je predvideno 3oo kg tovorno dvigalo, katero pa še ni montirano vsled tega, ker še ni izdijbavljeno. Za event. potrebo po stisnjenem zraku imamo v prostoru, kateri je namenjen za embaliranje priključek komprimirane— ga zraka, , i HALA ZA POVRStl Objekt za površinsko obdelavo smuči je situiran na južni strani glavnih predelovalnih obratov.. Objekt je v izmerah 7o x 2o m, namenjen je pa za površinsko in končno izdelavo smuči,- Predmet tega poročila je samo instala — cije in energetika v objektu. V letu 1964 razen projektov, zunanjih toplovodnih in vodovodnih instalacij ni bilo storjeno drugega. J Na severni strani predelovalnih obratov |na skladišču rezanega lesa so se za na-|ravno sušenje frizov za smuči izdelale |V železobetonskd izvedbi sušilne lope za | frize v skupni izmeri 15o m^ . jxzdelane so tako, da se jih po potrebi j lahko premesti, i Ker se bo morp„lo skladišče vnetljivih tekočin v najbližiiji prihodnosti povedati za še enkrat, so bili zato izdelani potrebni projekti. :aciiia Do^leta 1964 je bilo vloženih in obdela.! nih 12 predlogov izboljšav in raciona -| lizacij. V preteklem lcvfcu pa sta zabe- 1 le ženi kot uradno samo dve in to : 1. Podjetje je imelo precejšnje ttežave j v proizvodnji smuči kakor tudi osta-j lih izdelkov glede dekoriranja. Do i nedavnega, se je vršilo to dekorira -j nje v proizvodnji smuči s papirnati—I mi etiketami, katere smo uvažali. Z ! ozirom na spreminjajoče napise je bir-lo precej težav, ker nismo imeli na ! razpolago potrebnih etiket, se je zal odpravo tega pojavila ideja od naše-: ga člana kolektiva. Ta noviteta je vi tem, da odpadejo vse navedene etike-j te in da se to dekoriranje vrši s sil totiskom. Vpeljava in uporaba tega j4 v podjetju prinesla precejšnje pri -I hranke in odpravila vse zastoje. 2« Pri konstruiranju stiskalnic za lep-j Ijenje plastičnih oblog na metalne 1 smuči, se je pojavila oz. je bil dani racionalni predlog glede napeljave ogrevalnih in hladilnih naprav oz. manijjulacije 2 istimi. Navedeni prodne log ram je skrajšal precej časa, ki i nan j tako dragocen na strojni obde[ lavi. Bistvo je bil v tem, da se je i stiskalnica preuredila tako, da je bila možna, uporaba oziroma regulacija tople in mrzle vode, kar do takrat ni bilo. i SUŠI UM IGA Isto kot pri vsoh pomožnih obratih se je tudi pri sušilnici za les pokazalo, da nam predstavlja ozko grlo v proizvodnji. Vsled tega se je bilo nujno-o4 ločiti za povečavo isto in sicer v podaljšku obstoječe* Povečani del je v Glavnem isti, razlika je le v tem, da bo namesto dveh komor ena v velikosti dveh obstoječih, z dvema tiroma. Kapaciteta sušilnice je izražena v delovnih urah obratovanja tovarno, brez nedelj in praznikov ali izpadov zaradi remontni, pomanjkanja električnega tokh. in drugo. Predstavlja optimalno števi- lo normalnih obratovalnih ur. Kapaciteta obratov, ur znaša 7.314 'ur * . 100 % upravijenih je obrat.ur 7.838 ur = nw 1°7 * tega izkoriščenih za 7.761 ur = su§enje 99 a/0 v pdnosu na opravljene ure in lo6 % v °finosu na kapaciteto. Vsako nadaljno po Večanje izkoristka je bolj praktično nemogoče. dušenega ie bilo; smreke 7o.68o m3 hyckorija 62.317 m3 Jesena 2.463.937 m3 SKUPNO 2.596.934 m3 V primerjavi z letom 1963 se je koli -Clna povečala za 11.3 Ker odpade na novozgrajeno sušilnico 128.311 m3 znaša ?r„/ lansk;oletni kapaciteti, povečanje ' A5* --- \ a) Novi proizvodi Iz prejšnje snovi je bilo razvidno, da ; smo v preteklem letu zopet povečali | j število proizvodov, kar ni v korist ra j cionalni in serijski proizvodnji, toda \ kljub temu mora podjetje razvijati svo je izdelke, ki bi nadomestili stare. PO drugi strani pa mor- imeti podjetje ; v slučaju krize idočih artiklov nado j rnestilo istih. Tako je biTo v pretek - | lem letu pripravljdno in določeno šte- J vilo dano že tudi V -proizvodnjo, kot 1 poizkus ali pa kot serijski proizvod, j Ti proizvodi so : kot >iz 1. mladinske smuči, ,ki so se v pretek— J lem letu masovno izdelovale. a 1,644.507 123,20 509 3,222 23,60 9 DOPOLNILO K ZE OBJAVLJENIMA CLANKDi/iA V 3. IN 4. Štev. " NAŠE SMJČINE " IV. LETNIKA. S. -'-nafelj Plim proizvodnje 1965 po grupah proizvodov in obratih ; Tek. v. Proizvod e tov. SM SLO KO' SO Čoln. SKUPNO 1° 1. Smuč i 1,366. 2 1,366.2 69,5 2. Smučarske palice 95,1 2o,5 115,6 5,8 3. Hokej palice 19,o 19, o o,9 4. Sani 47,o 6,1 0,1 53,2 2,7 5. Plastični čolni 2,1 9,4 1,7 39,4 52,6 2,7 6. Telovadno orodje 49,3 97,8 29,o 176,1 9 7» Badminton reketi 4o,7 2,5 43,2. -2,2 8. 'Športne igre - ! *. 9,o 6,1 1,2 16,3 o,9 9. Vodni šport 8,4 4,8 13,2 o,8 lo. Le sive 4o,8 14,2 o,7 55,7 2,8 11. Zaščitna sredstva o,2 17,2 36,2 53_2j5 2,7 . SKUP A J 1,366,2 216,5 253,2 89,4 3 •', 4 1,964,7 100 fc -29,7 59,7 69,5 lo 11?$ i3 3 ‘/o 2 % 100 '°/o jPolfeg visokega plana smuči, je iz gornje tabele razvidno, Sc, so je bistveno dvig-I ni-la planirana vrednost izdelkov za SLO in »50 tor -olastike, l" ' , ■ ■ ■ A !S L 0 izdel. 1964 - 134 milj. plan 1965 - 216 milj. ali za Sl % !K O izdel. 1964 - 196 milj. | • plan 1965 - 253 milj. ali za 29 ’% [Plastika izdel. 1964 - 9 milj. I . ■ plan .1965 - 39 milj. ali za 43o% J To- je nujnost, ki:-jo tržišče zahteva, zato je, potrebno tenu vsklauiti naše kapne i-i "to "te • ‘ r ' jZ eno besed9 v SLO je to povišanje plana možno doseči eventuelno z uvedbo druge jizmene ali urugačnega naeina dela, ker stroji'v glavnem to dopuščajo, ne pa pov — isem prostori. I ■ ■■ ... ; ; • |V, KO je to nekaj težje zaradi izredno slabih delovnih pogojev ( prostori), Zato ;se je za 1. kvartal pristopilo k močnejši kooperaciji. Dočim je v oddelku plastike s takojšnim startom januarja in ;reko celega leta ta dvig možen, saj je v letu 1964 le v 3 mesecih operativne proizvodnje bilo izdelano za 9 milj. čolnov. ___ Pod npbenim pogojem ni v letu 1965 pričakovati višje količinske proizvodnje smuči kot 177.ooo parov, kljub temu, da bo vpliv rekonstrukcije v II. polletju že dal prve večje rezultate. Nasprotno. Glede padajočih količin proizvodnje že novembra in decembra 1964, kar smo ze omenili, zaradi problema dolžinskega suhega losa, se ta problem potencialno nadaljuje v januarju 1965. Pri sestavljanju operativnega'plana za januar se je predvidilo maksimalno možno skupno izdelati le 13.5oo in ne 14.8oo parov. Priča -kovati pa je, da niti ta januarski plan količinsko ne bo dosežen zaradi lesa« Če se bo ta pojav nadaljeval, še v februarju in marcu, potom im cimo absolutno podrto strukturo rokov. Omeniti je še, da je pričakovati najmanj pol meseca izpad proizvodnje v juliju glede dopustov in selitve, potem je situacija še težja. Nastajajoča - dinamika količinskih ir*.s. operativnih planov smuči 1965. ( v odnosu na pomanjkanje lesa, kolektivni dopust in brezpogojne roko prodaje) 19 6 4 .1. DT -JNA — II. lil. IV. V. VI. VII. izvoz VIII. v 000 za 1966 XI. XII. 128.0 parov DT 1966 l3\5oo j 13*ooo 13.o - (les) (les ) 17,6 17,6 17,6 7,4 (dopusti) 7,4 15*7.. 22,o 13,o 17,6 17,6_____ SKUPNO 177.300 parov - Letni plan. Tabela opozarja na to, če se situacija'lestifn ^februarja in marca takoj ne popravi in če ne bo mogoče preprečiti izpadp polmesečne proizvodnje v juliju, da bo osta-' e mesece t.j. april, maj, junij, avgust in september nujno mesečno proizvajati Po I7.600 parov smuči, da nadoknadimo zaostanke in da ne prekoračujemo postavljenih rokov. O tem je treba Voditi računa danes in‘ne pozneje, ko bi bilo že'prepoj, no. Obstoja še ena varianta, v kolikor bi bilo stanje tako, kot kaže po gornji ta4 beli. rlo 1* o i, L ~__ j — 1_____ , ■ , _' da prodaja podaljša roke fck izvoz do konca novembra, roke za DT do 15. 1, beli. m da se to leto ne proizvaja ničesar za naslednje leto. To pa ni namen le -psnje proizvodnje, ki jo skušamo vendar že enkrat vskladiti dokončno z roki komerciale, da le bo večnih zamud. prednostni plan smučarije za letos predstavlja po PLC- u l,366.o83,2oo.-, je 12 io več od dosežene v 1964 - 1,228.237.432,- * in 21 $ več od plahirane 1964 - 1,126.ooo.ooo.- Povprečni mesečni plan proizvodnje znaša torej 113,8 milj, din. ^rodukt. delovne sile v smučariji: plan 234 del 31.12.65. 215 " 1 Manjko 19 del. j Ta izračun bazira na norma časih planiranih smuči, minus 15 $ povprečno presega- | nje norm v smučariji. Ta plan ne zajema ni kakih nadur. Z \rugimi besedami> v koli- j , kor ne bi bilo drugih zaprek, bi v glavnem dosedanja delovna sila z dosedanjim ; j načinom aela( nadurami ) bila sposobna domala realizirati planske naloge. I Start v proizvodnjo 1965 je glede na zaloge uvoznega reprodukcijskega materiala I zadovoljiv in ne kaže začetnih težav kot vsakolleto. V tej analizi plana in obravnavanih posebej strojnih kapacitet in analiz, kar pri- I pravlja zato posebej postavljena komisija, vključno kapacitete sušilnice. I Letni plan za SLO — 1965 znaša 216,526.543.- din in je za 61 % višji od realizacije I 1964 - 134 milj. din. [Posebno opazno je povišanje planiranja raznih lestev ( na; 2ooo kom - pleskarske, I univerzalne, prislanjače, raztegalne ipd,). Nadalje zelo visoka planirana proiz -jvodnja sank, predvsem pa hokej palic. Pri tem jo bistvo pravočasna priprava pred- I vsem smrekovega lesa, sušenje in potrebne okove, bodisi iz kovinskega obrata, bodi tsi od kooperacije. Posebno to prihaja do izraza v začetku leta, ko z okovo nismo j bili dofeolj pripravljeni, se ,pravi, je nismo imeli za štart 1965 na zalogi, temveč 1 fee komaj dela sproti, Še_več, za okovo je angažiranih'celo nekaj kooperantov, pred, |,vsem.za raztegalne lestve, ribstole, lestvine in kljukače. , | Celotna predvidena proizvodnja vesel za čoi&e ; 1. kajak vesla.komplet 5oo kom 2. turistična kanu vesla loo kom 3. tekmovalna kanu vesla f loo kom 4. rimen vesla ___________________ 4oo kom SKUPNO ...................... 1. loo kom Kar izdela za nas kooperacija v Novi Gorici. Mesečna finančna obveznest obrata, je povprečno 18 milj, din, skupno z reketarno ( ki sama dela mes.,ca 4 milj.), kar je •zelo*veliko# V teku so'ravno razgovori, kar ko obrat SLO izpopolniti, prostore, kako reorganizirati dosedanje delo, event. na 2 izmeni, koliko najeti nove. delovne' sile ipdt,« Plan po urah nam_ kaže potrebo 29 produktivnih ljudi, 1, 1, 1964 pa jih je bilo v delavnici 24. Dela se študij na tem, da se vrednost proizvodnje v SLO v dveh letih poviša za loo io nax>ram uspehu 1964. 61 io večji plan SLO v letu 1965 je prvi del tega povišanja. Vrednost letnega plana za KO je 253,211,251.-, kar je za 29 višje od realizacije [ 1964 - 196 milj. din,, f • I Kritični je samo prehod v I, kvartal, ker v zadnjih mesecih preteklega leta nismo i uspeli pripraviti dovolj okove za SLO — masec januar. Vendar so to rešuje sproti, nekaj tudi s kooperacijo. Predvidena kooperacija: 28o okova za raztegalne lestve 2o bradelj nizkih 2o bradelj šolskih 5o voz za prevoz bradelj CUP 63 3o voz za prevoz starih 15 podstavkov za trajnbulin Poleg tega razna stojala za smuči in druge kovinske dole, ki so potrebni"za rekonstrukcijo. ? . . ^6vprečna mesečna vrednost proizvodnje v IJ) bi bila 21 railjonov ( s kooperacijo vred ), Za izvedbo tega plana pa obrat rabi po izračunih 5 novih produktivnih delavcev s tem, da se ne računa veČ na tako visoko,število nadur, kar pa je najvažnejše - zadostne količine materiala ob pravem času, kar pa bo v letu 1965 naj_ brž problem, ker je to splošni pojav na vsejugoslovanskem trgu, nadalje prostori in oprema. Treba ja: najti vsaj začasni in zasilni izhod, na čemer tečejo razgo -vori. Kot.prvi novi objekt v tovarni pa se v bližnji boaočnosti predvideva nova zgradba KO. no a )!r% ,i Plan za sedlarski obrat je izračunan v višini 98,4o6.73o,- din v kolikor bi se tapiciranjle itmUovadnega orodja in blazino izdelovale doma. Plan brez tapiciranja in blazin pa zajema vrednost 59,734.73o.- dih, kar je približno enako, kot je bila izvršitev v lotu 1964 - 64 milj. ozirotna 6 cfo manj in je zasedba obrata realna. Z uvedbo, tapiciranja in izdelavo blazin clede na pomanjkanje primernih prostorov J0 izvršene rekonstrukcije tovarne ni dosti računati. Nujno pa je, in o tem se* Ze dela študij, da se to delo osvoji nazaj, ker imam’0 velike težavo s kooperacijo Idealno bi bilo ustvariti pogoje, da so s tem do Ion-prične doma v drugem polletju Po izračunu mesečnih obveznosti obrata brez kooperacije in blazin bi to predstavljalo mesečno 5 milj. proizvodnje , s kooperacijo vred pa 7,5 milj. Za izvršitev celotnega plana bi bilo potrebno 15 delavcev, za izvršitev brez kooperacije in blazin pa 11 produktivnih delavcev. Trenutno jih je v delavnici lo v letu 1965 popolnoma izpadejo iz proizvodnje usnjeni ročaji in usnjene krpljice ^azen za leirkove palice. i , , -__—- _ - I ^ALt O C« L A * Nekjdo je v blagajni pozabil nali, jpero. Po opisu ga lahko dobi pri blagajničarki. vnc Op,ur. - Ali je denar v blagajni^stal ; nedotaknjen? S in priprava na 15. občni zbor. ^akor podjetje planira svojo letno proizvodnjo in jo da v potrditev kolektivu, tudi nase društvo predvidi delovni program, katerega potSdi vsakoletni občni zbor IGD. Letni plan je naše društvo izvedlo loo% in si*er vse mokre, redovne in reševalne Vaje. Delo se kombinira s sosednjim društvom Begunje. Pri tekmovanjih v obsinskem merilu z industrijskimi društvi, smo zavzeli v tem letu III. mesto in VIII. mesto med prostovoljnimi društ- vi v občini. Po planu smo izvedli razna predavanja s celotnim kolektivom in požarnovarnostne preglede v podjetju. Naloga. je bila tudi v tem, da formiramo no vo zensko desetino, kar smo tudi izved- li. V preteklem letu smo imeli v našem drušjt vu 3o članov in dve članici; v tem letu pa smo pridobili-še 18 članic, tako da šteje društvo sedaj 48 članov in članic ali 3 desetine, nekaj rezervnih članov in zaslužnih članov. Udeležili srno se raznih proslav sosednjih društev in pogro&&Wi^h članov, sosednih društev. Udeleževali smo se raznih sej samoupravljanja v podjetju, raznih konferenc množičnih organizacij in-izletov, na katere smo bili vedno vabljeni. V lanskem letu smo imeli v našem podjetju 7 začet nih požarov, vsled neprevidnosti. Vsi ti požari so bili v kali zadušeni brez škode. Članom, članicam in vsem ostalin: zaposlenim, se moramo zahvaliti za vso njihovo iK>noč pri zatiranju začetnih požarov. To je jasen odraz razumevanja in sodelovanja, ' " /I4 Zavedajo sc, da je pa le podjetje tisto, ki nam daje vsakdanji zaslužek, V naše društvo je treba vključiti še več mladino, da jih poučimo še o ostalem orodju, ki nam služi za obrambo vež, jih požarov. Sreba se je odzvati naše- j mu vabilu, da dobijo čirrveč znriija v noj sih gasilskih.vrstah,'saj je ta organi- ; zacija ena največjih v naši državi, V Elanu so požarnovarnostne naprave več i ali zastareie, saj vemo, da že •i v • Q znQ, . » Sluzijo od ustanovitve do danes, zato I jih bo treba zamenjati z novimi, kar nam je že s strani uprave podjetja in I delavskega sveta zajamčeno. V tem letu slavimo v našem podjetju tri jubileje : 2o— letnico nove Jugoslavije \ 2o- letnico obstoja našega podjetja in 15- letnico našega društva. Zato se mo- I ramo že vnaprej pripraviti, da jih v ve-1 liki manifestaciji in • polno udeležbo I proslavimo in pokažemo-zunanjemu svetu, : da bomo na naši poti s tov. Titom na če—i lu gr dili še naprej našo močno Jugosla-J vijo. Društvo je imelo svoj 15-letni občni zbo? katerega so se udeležili predstavniki višjih gasilskih organizacij, člani uprai ve podjetja z direktorjem in predstav -niki množičnih organizacij, V novem upravnem odboru ni velikih. . epr* I memb. Predsedniku in poveljniku društva j se je podaljšala mandatna doba za eno I leto. Ponovno se mor .mo zahvaliti članstvu za j zaupanje z željo za čir., večji uspeh pri nadaljnjem delu. Vse člane, članice kolektiva- uprave Podjetja ter ostale vodilne osebe or -ganizacije in samouprave organe pa pro-_i simo za nadaljno pomoč pri izvrševanju ; Požarnovarnostne službe, l;*.j-tile v skupnosti je moč. j V želji, da preprečimo našega sovražnica - ogenj, Vas pozdravlja v imenu no -JVoga odbora, z gasilskim pozdravom V službi ljudstva na pomoč ! Predsednik Alojz itiikič povdarjal vlogo samoupravljanja. Samoupravljanje ni samo v tem, da se izvo- j li delavski svet in upravni odbor, am- \ pak se morajo člani kolektiva udejstvo j vati tudi sicer, N -.jlepša priložnost za to pa je sindikalna organizacija, i I S tajnimi volitvami 'So bili za‘nov i upravni odbor izbrani naslednji člani: ] Antolič Anton, -Kulovec Ivanka, Gašperin, Tončka, Gogala i^ara, Janša Stanko, Kosci j Anton, dralj Ivan, Jak zar Mlao,, ■ -ali^Pavla, 1/J.akar Ja:o’b,‘' I^ohorč i/iafjan1, PosavC Vinko, Rosnnn Andrej, Rajnik Janko, Šlibar Viktor, Triplat Pavel in Zupan'Anic a.. Za nadzorni odbor .! Dežman Jože, J«ns1 Rpk Si»tar pa so bili izvoljeni; I , '.-viioterl® karija in 'iri- j 1 plat Vinko. j, I ! • ' I Po občnem zboru so bili člani kolekti- j va pogoščeni, V . rijetnem razpoloženju,j za katerega je. poskrbel tudi kvintftt - 5, je noč hitro prešla ^ jutro. JCo j (je bil občni zbor zaključen, je bila žel tiedelja. I V soboto, dne 3o. januarja 1965 jo sin- ! dikalna podružnica Elana sklicala svoj 1 občni zbor. Po mrzličnih pripravah, ki jjih je imel tov. Sitar in drugi člani I odbora, z organizacijo, je občili zbor Uspel, saj so delavci do 18. ure napolni 1 li temperirnico do zadnjega kotička. I i Na svoji prvi seji'je upravni odbor ^sindikalne organizacije izvolil za predsednika ! tov, -Janša, Staneta 'z snučarije, za njegovega namestnika tov. Kikozar Liilana iz telovadnega l oirodja,-za tajnika Kot .goste na tem občnem zboru smo pozdra i tov. Gogala Maro iz obratne pisarne, vili tov. Vidic Jožeta— predsednika občiij z ji blagajnika pa. isindikalnega sveta, tov. Tratnik Stane— | ta predstavnika .Krajevne skupnosti | -Begunje in tov. Radosavljevič Miloša - ■ j predsednika.sindikalne, podružnice. Psi- I hiatrične. bolnice iz Beeuni. I j Tov. Janez Janc, ki je bil izvoljen za j delovnega predsednika"občnega žbora, je |vodil zasedanje. Slišali smo izčrpno I poročilo predsednika, blagajniško porodilo in poročilo nadzornega odbora. j Razprava, za katero lahko rečemo, da je I bila premalo pestra, je v,glavnem obse-■Jgala govor tov, Vidica , v katerem je tov, Zupan Anico iz knjigovodstva OD,i 'IR’ zar di zažasne nezmožnosti za delo ( bolovanje.) je podjetje izplačalo za 385 dni 634.484,- din. Izostanki so bili zaradi : Nesreče pri delu 1 ^primerov 28 dni izplačano 53.661.- din Nege družin, člana i primerov 19 dni izplačano' 35.267.- din Ostalih bolezni 52 primerov 338 dni izplačano 545.556.- din l Izestanki in dajatve po oddelkih : 1 1 I 1 Tel, orodje, komunala 7 primerov 39 dni izplačano 62.991.- din Smučarija • 29 primerov 2ol dni izplačano 318.537.- din Kovinski in sedi. obrat 14 primerov dni izplačano 117.433.- din Razrez, sklad, lesa 4 primeri 19, dni izplačano 24.36o.- din Uprava 8 primerov - 51 dni izplačano lcl.3ol.- din Inštitut 1 primer 3 dn i izplačano 9.862.- din S K U P I J 63 primerov 385 dni izplačano 634.484.- din V mesecu januarju so se boleznine /7«^ -4 U v primerjavi v decembru znižalo za 113.65o.-din. ■ 4c x x GIBANJE DELOVNE SILE Stanje delovne sile na dan 31. 1.1965 čodjet.je; v rednem delovnem raamerju: moških 277 žensk 269 SKUPAJ 546 V začasnem delovnem razmerju; moških 4 že^sk - 2 SKIPAJ 6 Vajenci 1 moški Obrat družbene prehrane; V rednem delovnem razmerju: žensk • Inštitut: v rečnem delovnem razmerju: moških 13 žensk 2 SKUPAJ 15 Podjetje: V januarju so se zaposlili sledeči novij delavci: JAKOMINI Alojz- delavec NIC, na delovnenj mestu trans port.de lave at v obratu vzdrževanja, RAKOVEC Štefanija - delavka1NK, na del* .hestu mizar.ročnih de 1 Pit v. smučarskem, obratu, TOIviŠIČ Janko - lizar Pit, na del. mestu lepljenja v smučarskem obratu, JUSTIN Anton - mizar XV, na del. mestu strojno rezkanje v smuč obratu KOSELJ Filip — kolar KV, na del. mestu st:.-o j no rezkanje v smučarske; l obratu VUZEM Emilija- delavia Nit, na del.mestu manipulantska dela na skl 'dšču lesa, i JUSTIN Janez - pleskar KV, na delovnem mestu lakiranja v obratu vzdrževanja, jPRAVDIČ Lojzka- delavka NK, n-", delovn. |. mestu manipulantska dela J. na skladišču lesa, llDOLENC Cirila- delavka NK, na delovnem mestu etikiranja v smučarskem obratu, • r'IGAN Ljuba - delavka NK, no. delovnem me*tu mizar, ročna dela v smučarskem obratu. V januarju pa so odšli sledeči delavci: ^OTOČNIK Metod- uslužbenec, na delovnem mestu planer materiala v gospodarskem oddelku -na lastno željo - £o sporazumu, $URNAR Marija - delavka NK, na delovnem mestu manipulantska dola na skladišču lesa - na lastno željo — po sporazumu, VI SU-mUNAC Dragutin- delavec PK, na delovnem mestu transportnega delavca v obratu vzdr — ževanja — samovoljna zapustitev dela. --ROJSTVA = ^'idili so se : ^0bič Andreju pestri Mariji ^selj Antonu, st. ■Potočnik Metodu ^brožič Alojzu sP£c Jožici ^•jjdiž Mariji — deček — deklica — deklica — deklica — deklica — deklica -r deklica ČESTITAMO Pv' D c • ) /A: n fr' 1 lAi) I ' >lV-v V i tl '»ul I ! •• a m i ■ Ul Tovarniški časopis izhaja 2e četrto leto. -;.-iesežn::. naklada -so je povišala od 5oo na 65o kora, od katerih jih gre 1 mesečno izven 'o '.jetja blizu loo izvodov. Predvsoir. upokojencem, vojakom - 1 sodelavcu.M, sosednjim podjetjem ter upravnic;, političnim in sindikalnim forumom občine. Nedvomno ji tovarniški časopis izvršil svoje poslanstvo kot rodni informator dogajanj v podjetju, gospodarstvu, delu or anizacij in služb, uspehih in neus— j pe hih, omanjkljivostih, v dolu sairio 1 upravnih orr-;jiov, o tehničnih novostih,j kadrih in drugo, I J I V letu 1964 se je ponovno uveljavil no^ uredniški in redakcijski odbor, ki su- ; gerira in spre.;1ja vsebino glasila. V [ Elanu je "Naša 'smučina" poleg redkih oglasnin desk in reakih množičnih sestankov, edino učinkovito informac.sred-i stvo in kot tak. še v marsičem pomanjk 1 ftljivo . Ponenj ljivo tudi zaradi pre- • majhne udeležbe pisn&kov direktno iz j obratov Časopis vso premalo obvešča o I dogcCjanjuh znotraj odjetja od delovnega mesta, delavnice, oddelka. Mogoče bi so kazalo kaj naučiti po tem i vprašanju' od uredništev, ki imajo, po J,-vseh obratih' overjeništva, ki redno J._-mesečno dostavljajo svoje prispevke. S j tem bi se kvaliteta lista nedvomno dvirf •nila in bi .ostal še bolj tovarniški, j Interes za tovar.časopis jo med delavci širok,predvsem pa ned upokojenci in vo jaki iz našega podjetja,saj pravijo, dci jim jo to edina povezava s podjetjem s j katerim še. veaao živijo. Urednik II 2 3 .4 5 j 6 I 8 9 Jl9 s .....j... h21 \ 7 |2o . 13 I 14. 15 ! 16 17 18 j •28 j 534 : h° ' .■•»IIIIIMIIMMIi; H.Mli (V . [46 ..... •51 52 j 58 I 64 K: 23 29 t . 3o 24 ■ 25 26 27 31 35 1 36 41 " ,:-42 53 j j 59 •65 37 j 68 - _=: 69 f 74 75 i............ 18o : lllM«llt|ll I II ' i 84 j 85 | 92 j j 98 ! Slo4 r iio 32 38 : 43 45 i48 49 5o 54 35 j 6o 61 62 • 7o 71 , 72 33 39 ,V 56 ■ 57; ... =.. i ........ : 76 77 , .. ^?;78 Tv.'.V.; 79 ! r; 63 fgj 67 73 ....j | • -1 ;! . 81 |! 86 93 87 82 O 3 88 89 9oi 91; 99 lo5 'f 111 1112 84 95 looj. lol lo6 : : lo7 113 96 ; 97 lo2 : lo3 | lo8 lo9 114 115 1115 1115 |118 : j i Htidoravno^ 1. okos^čS, 7. sloven.gled. in film.igralka(Duša),13. gozd, 19. nasekano | 2o. siodna nimfe,21. starosta, 22.kratica za"ljudsko tehnike",23 te letfiz. zaslon, 25 .kijP*? I 27. kem.znak za radij, 28. kratica za Alpe, 3o.žila utrip .lnica, 32. jezero v Sev. AB1® j ki, 33. kretnja,34. sladkovodna riba, 36. glavno mesto v 3ey.Afriki,38. tuje žen.intfi i 39. dom. moško ime, 4o. dolgorepa papiga, 42. velika norska riba,44, kaz.zaimek,45»&^ Iv letu, 46.oklopno vozilo, 48.orkan,5o. del očesa, 51. Slov.pisatelj(Etbin)deloval v j ZDA, 54. zmešnjava, 55. trta(stilizirano), 58. okončino, 59. velblod(s. hrv. )6l. napad05 I^olitisno osebnost, 63.plosk.mera, 64. žensko ino, 65«dol telesa, 66. noriški pisatelj j(Thomas),67. znamka motorjev, 68.mene, 69.šop slame za povezovanje snopov,72. žgi, |ten,barva kože, 74.jermen za vodenje živali,76.vdolbina za dno soda, 78.jezero v SeV* jAmeriki, 80. pripadnica naroda,ki je živel na našem oženiju,31. grod na Dolenjskem (°b Iavtocesti) 83. Delamaris, 84. odličje, 86. različna soglasnika, 87.bistveni :jel vij^91 i89. vzvod, 92. del.noge, 93.utrip žile, 95. or {jak, 97. sorodnica, 98. avstrij .po'roč.afie,|f w ' * ' w---------------- 199. veter na Jadranu, lol. franc, slikar. lo3i kositer,’ lo4. ' L Kaz. z \imek, lo5.najdi^ce prahi stori j skih risb v Španiji, lo7. črnilo, lo9.kem. znak za Titan, llo, dra-ma M. Krleže ( tudi mitološka osebnost) 112. puščavnik, 114. mamilo, 116. del jahalne opreme, 117. koaSki praznik, 118. geometrijski lik. Navpično: 1. skrlica, ploščat sprod, 2. iz elovalec kotlov, 3. španski s^olnik, 4» pevka (Brentla) 6. enica, 6. igra s kartami, 7.znmka araer,avt nobilov,8. zla-to( franc.) 9. zamašek, lo* izguba,obraba, 11. mesto v Turčiji, 12. ruski pesnik, 13;jejčece uši* 14. muslimansko sveto mesto, 15.starošidovski kralj, 16. začet, slov, pisatelja(feajke in povesti o Gorjancih), 17. nalezljiva bolezen, 18. prebiv Arabije, 24. ime skladatelja Hačaturjana, 26. domače iiv.e, 29, kmečki koledar, 31. zdravilna roža, 33. delaven človek, 35. prašič(srbohrv.) 37. del pluga, 39.okrasje, 41. pripadnik staroslov.plemena, 43. tropski rastlina z mesnatimi listi, 45. zemelj, plin, 47. truplo, mrhovina, 49. konic , 5o. zoleajava, 51. orodje težaka, 52. priljubljena prireditev kavbojev, 53 German, 55. kia za sekanje drv, 56. krmišče za dom.živali 57, muza ljubez, pesništva, 6o, nasolje, 62. žensko ime, 65, znameniti franc, kipar, 67, gorsko grmičje, 69. elfrn, 7o. grezilo, 71. ime slov, pesnika (moderne),72,iz tujega jezika prestavljeno, 73. karta pri taroku, 75. vodna in suhozem. žival z dragocenim krznom, 77. starec, 79. rastlinska bodica, 81.fragment, 82. franc.pisateljica (Gigi), 84. _ iši OHAIiJS, 85. vojsko poročilo, 86. reka v Sev. Sloveniji, 88. sofobna žimnica, 9o. vnetje* sred.ušesa, 91 zgoanj e vino, 93. uživanje tekočine, 94. otroško vozilo, 96« zimsko prevozovno sredstvo, 99, čelada, loo. gorska ptica, lo2. gora v Karavankah, lo5.grška boginja nesreče, lo6. Tomosovo vozilo, loB.japon.mesto na otoku Šikoku, 111. kemič. znak za Erbij, 113. veznik, 115. 'avtonon^ia pokrajina« REŠITEV KRIŽANKE iz prejšnje številke : 1. Stolpie, 8. obisk, 13. orkester, 15. dreta, 16. fant, 17.^tenec, 19. RR, 2o. Iva, 21. glavar, 22. zet, 23. ja, 24. ali, 25. ek. 26. bala, 27. Arabija, 3'o. Gama, 31. rovarjenje, 34. peta, 35. traktor, 38. rosa, 39. do, 41. oda, 42. to, • ost, 44. raketa, 46. som, 47, po, 48. maroni, 49. peča, 5o. odtok, 52. Pakis-! "tan, 54. tarča, 55. kantina. I. nagrada Pajfek Andrej 1.000,- din II nagrada Rezar Jože 500.— din PONUDBA' - POVPRAŠEVANJE Tvornica smučaka "Jelen" Ljubljena (beri Elan Begunje) v Saljite mi molim: besplatuo 1 par smučaka Ili ako ne raožete onda na 2 mesečni odplatni rok I ako i to ne možete, molim da me o tome obavestite BIvl - nastavnik fizičk, odgoja S. Grmovo & J TOVARIŠI — Italijansko— francoski vojni' film 23. II, 1965 ob 19,30 uri 24* II. 1965 ob-17 in 19,30 uri Zaradi izrodnc dolžine filma so cene vstopnicam povišane za din 20.- Ri.ZBITO OGLEDALO - Ameriški CS film — drama ob 20 uri ob 18 uri ob 20 uri ob 16 uri 25. Ii. 26. II. 27. II. 28. II. 1965 1965 .1965 1965 ROBERTO LA R.0CCA Francoski kriminalni CS film 11. JI. 1965 ob 20 uri 12. II. 1965 ob 20 uri 14. II. 1965 ob 15 in 20 uri B0CCACCI0 - Italijanski barvui omnibus film 13. II. 1965 ob 19,30 uri 14. II. 1965 ob 17 uri Zaradi izredne dolžine filma so cene vstopnic ara povišane za din 40.~ PEKLENSKI KLUB - Angleški barvni CS film 13. II. 1965 ob 17 uri ’ V \ ■ i » ŠTIRJE NEAPELJSKI DNEVT — Ameriško—itrw lijanski vojni film ; 16. II. 1965 ob 19,30 uri 17. II. 1965 ‘ob 17 in 19,30 uri Zaradi izredne dolžine filma so cene vstopnicam povišane za din 20.- I SULEJMAN VELIČANSTVENI - Italijansko- j jugoslovanski zgodo- J vinski barvni CS film , ob 20 uri i ob 18 uri ob 18 in 20 uri in ob 10 I # ! ‘uri dopoldne matineja. | LEV - Angleški barvni CS film 26. II. .1965 ob 20 uri . 27. II. 1965 ob 18 uri 28. II. 1965 ob 18 in 20 uri in ob 10 uri dopoldne matineja ŽIVLJENJE ZA RUT — Angleški film ma 2* III. 196.5 ob 18 in -20 uri 3. III. 1965 ob 18 uri - dr a— -MARS NA DRINO — Jugoslovanski vojni bar}-vni CS filin ob 20 uri ob 20 uri ob 18 uri ob 16 in 20 uri in ob 10 uri dopoldne matineja 3. III. 1965 5. III..1965 6. III. 1965 7. HI. 1965 18. II. 1965 20. II. 1965 21. II. 1965 PET TEDNOV V BALONU — Ameriški avanturistični barvni CS film 4. III. 1965 ob 20 uri 6. III. 1965 ob 20 uri 7. III. 1965 ob 14 in 18 uri LJUBITELJ VOJNE — Ameriški film 9. III. 1965 c h 20 uri" 10. III, 1965 ob 18 in 20 uri STRAHOVI V RIMU - Italijanski barvni filin 19. II. 1965 ob 20 uri 20. II. 1965 ob 20 uri 21. II. 1965 ob 16 uri Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! /*■ > Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!