Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. IA NEKAJ VFC KOT jj NADANDOBIVATE C "GLAS NARODA H PO POŠTI NARAVNOST N.\ SVOJ DOM (izncnši sobot, If nedelj In praznikov). ^ :: Citajte, kar Vas zanima :: ±4 Telephone: CHclsea 3-1242 Reentered as Second Class Matter September 2.~>th. UHO at the Post Office at New Vurk. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 282. — Stev. 282. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 18, 1940—SREDA, 18. DECEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLV1I1 50,000 nemških čet je že zdaj v Bariju in Na polju Poročilo iz Beograda nazna-1 nja, da nemško vojaštvo že di spočetka odločno zanikali, nahaja v Italiji in >icer v Ba- da bi bili nemški vojaki v lta-rijn in Napolju. S si-^nij ima- ! I i j I namenjeni v Albanijo, ali jo velike zaloge vojnega materija1!!, Natančno število REŠEVALNE SKUPINE NA DELU nemških vojakov ni znano, vendar pa pravi nek zanesljiv vir, da jih ji- okoli 50,tHM). Tudi ni znano, kam so namenjeni, toda iz Barija >o italjanski vojaki vedno odhajali v Albanijo, iz Xapolja pa v Afriko. 11 jdjan.sk i vojaki, ki so iz Albanije prihežali v Jugoslavijo v bližini Ohridskega jezera, pripovedujejo, da ><» videli v Italiji nemške vojake. Nemški vojni materjal prihaja v Italijo Nemški vojaki v Beogrodu pravijo, da \ Italijo prihajajo velike množine nemškega vojnega niaterjala in ga odvažajo v razna pristanišča. Nemško poslaništvo v Beogradu je bilo včeraj z»lo živahno. nemški krogi pa zagotavljajo, da jim ni znano, ko- pa v Libija. Toda vojaški iz-vedenei so vedno bolj prepričani, da bo nemško vrhovno poveljstvo poslalo več divizij s popolno opremo v Albanijo in Libijo. Nekateri vojaški krogi pa >o tudi mnenja, da bo nekaj nemških vojakov ostalo v lta?ijo, da bodo vzdrževali red. Nemčija ramo ob rami z Italijo I Vadilo racijsko gla s i 1 o "Voelkisehei BeobacJiter'' pi- i Še v nekem svojem članku, tla i sto jj Nemčija ramo ob ramo z Italijo, navzlic italjanskiin po- i razom v Albaniji in Afriki. List pravi, da angleške in grški« zmage nikakor niso odločilne, kajti poglavitni boj za Anglijo je braniti svojo domačo zemljo. List svari Anglijo, da si naj nikdar ne domišlju-je, da zmage v Albaniji in Afriki kaj pomenijo. Izmenjava liko nemških vojakov je v Itn-1nekaj kilometrov puščavskega Delavstvo in obrambni program Liberalni kongresniki so mnenja, da ne kaže naprtiti ameriškemu delavstvu kakšnih omejitev. — Hillman je uravnal nad dvesto delavskih sporov. — Stavka pri Vultee je bila odločilnega pomena. Stavka ClO delavcev v to-| varni Vultee Aircraft Corpo-1 | ration v Californiji, je bila si-1 i cer uspešno uravnana, s tem pa nikakor ni bil odpravljen težaven problem delavskih odno-sajev. Delavci imajo pravico štraj-kati. Ta pravica jim je zajamčena po Wagnerjevi delavski p. >tavi ter jo je potrdilo tudi najvišje sodišče. Toda pomisliti j«' treba na resnost sedanjih časov. V takih resnih ča- NAPOLEON ZDRUŽEN S SVOJIM SINOM Sin Napoleona L, kateremu koder je bila odpeljana v I je dal njegov oče že pri rojstvu valide*. ime kralj rimski in je Franco-j "Ob 11 zvečer je bil sprej i zoni znan poti imenom L'Aig- v nemškem poslaništvu, c Ion (orel), v zgodovini pa po-i so bili navzoči tudi ča - 'i .. znan pod imenom vojvoda' ski poročevalci in -ta < ' Reichstadtski, je slednjič na- la nemški poslanik A bet z šel mesto poleg svojega očeta francoski poslanik de Kri:;- . v Invalides v Parizu. Njegovo "Okoli ene ponoči je do trivplo je bilo prepeljano iz 1 la krata do vrat Invalide-. k.;«M-grobnice avstrijske vladarske jo je nemški poslanik i/.i sili ima vlada pravico izdajati jli5e v kapucinski cerkvi na I admiralu Darlanu. pred.-t odredbe, ki se ji zde potrebm za uspešnost narotlne obrani be. Stavka pri Vultee Aircraft je bila posebno dobrodošla tistim, ki bi radi stavke postavno omejili oziroma jih povsem R liji. Nemški vojaški krogi so tu- >veta na konečno odločitev nima nikakega vpliva. i sevalni oddelki v Londonu pospravljajo razva ine, ki jiii je povzročila nemška bom ba ter iščejo po T njfmi človeške žrtve. Vpad v Anglijo je bil dvakrat odbit prepovedali. [trupla s sv Če bi ne bil spor pri Vultee Fuehrer" tako naglo uravnan, bi prišli J potailia, da je sklenil vrniti o-v resno zagato senatorji instanke vojvode Reichstadtske- Dunaju v Pariz ter bilo v ne- nikti francoske vlade. \!«- l : de!jo 15. decembra (K)loženo; potanjern bobnov je bila i ptileg grobnice Na.poleona I. prenesena v Invalide-. A Francosko uradno poročilo ral Darlan je na kr-to lo/ o tem se glasi: venec cvetlic." "Znano je, da je ob stolet-1 Z nemško vlado j<> bilo «!<• niči prevoza Napoleonovega govorjeno, da 1k» pr; p<» nir. Helene v Pariz nju trupla Napoleonovega -i obvestil maršala 'na v grobnico v Inva' Id' - n ' - kongresniki, ki sinvpatirajo z organiziranim delom. Z uravnavo pri Vultee pa seveda še Grki prodirajo Nedavno je dospel v X« \v Vork poznani ruski zgodovinar Boris Nikolajevski, ki je bil v ozki zvezi s francoskimi poli- j tičnimi krogi in je v svojem . ... I članku v listu "New York i v \ uno, severno od Kimare, | fn. .. . , . , . I lines 7 o nemškem poskusu na o dalje proti vzhodu pa so t.+ - \ r- i • vpasti v Anglijo objavil na- Ob obrežju so Grki vkorakali malo dalje proti vzliodu p zasedli vrh Klico. V tej oko lici so tudi albanski uporniki Po celi Albaniji je zavlada L topove in strojnic, nenavadno hud mraz. Navzlic temu pa so grški vojaki z otrplimi udi vstvarjali čudeže in prodirali dalje. Po nekaterih krajih je sneg debel do deset čevljev in drugače valoviti svet je dobil sko-ro izravnano obliko, vsled česar je zelo nevaren. Vojaki, ki se bore v teh krajih, ne spijo v gorkih sobah, temveč na prostem, pogosto na skali, ali kjerkoli. Tudi ne jedo vedno gorkih jedil, ker se nahajajo pogosto daleč od poljskih kuhinj. Toda grški vojak ne pozna nobene ovire in v najtežjih okolščinah samo prodira dalje. Meti snežnim viharjem so Grki z bajonetnini napadom pregnali Itnjljane z mnogih vrhov. Proti večeru je poroči-1 Jo glavnega stana naznanilo, da je bil med mnogimi ujetniki tekom dneva ujet en polkovnik in bil zaplenjen bogat vojni plen. Uradno je bilo tudi naznanjeno, da grška artilerija obstreljuje prUtonifece Palermo, oo po morju posejali na tisoče takih tankov ter >t» čakali, kdaj bodo Nemci pričeli z vpadom. Italjani vhajajo v Jugoslavijo Neko poročilo ivc Beograda naznanja, tla se je včeraj v bližini Ohridskega jezera i>o-dalo jugoslovanski vojaški straži pet it iljanskih vojakov. Do sedaj je prLbežalo v .Jugoslavijo okoli 300<) italjanskih vojakov, ki so bili razorožen: iu poslani v koncentracijski ' tabor. Aretacije komunistov Romunski min. predsednik general Antonescu naznanja, da je bilo zadnje dni aretiranih na Romunskem veliko število komunistov, ker so delili ined prebivalstvom okrožnice in brošure s komunistično, vsebino. Med aretiranci je največ Židov. sko obrežje se ji* posrečilo rešiti samo nekaj ti>oč Nemcem. < > -1 ;il I pa so zgoreli na morju, ali pa utonili. To pa Nemcev še ni prestrašilo, temveč so v začetku septembra poskusili drug vpad, malo višje proti severu, pa za-de a j'h je ista usoda. Pri obeli vpadnih poiskusih je poginilo okoli SO,000 Nemec v. Na ti-oče ožganih Nemcev se nahaja po bolnišnicah, več tisoč mrtvih Nemcev pa je pozneje morje vrglo na suho. Zato pa so se nemški vojaki pričeli puntati, ko so izvedeli, da nemško vrhovno poveljstvo pripravlja tretji vpad v Angli-i jo. ga Franciji. Kr-ta, vsebujoč njegovo truplo, je dospela v soboto zvečer na vzhodno ženi bilo vse uravnano. Nedvom-!lezni-ko p0Staj0 v parizu, od i nos t odklonil, no se bodo strajki še pojavlja-' I i v važnih vojnih industrijah. V tem slučaju vlada ne bo nio- ^..... , , , t-..,,-- • !štirih dneh ! gla držati rok križem, m proti delavske predloge v kongresu bodo zadevale na čedalje manjši odpor. Liberalni kongresniki so seveda odločno proti vsaki postavi, čije s vrha bi bila naprtiti ameriškemu delavstvu kakšne posebne omejitve. Po njihovem mnenju take postave zaenkrat še niso potrebne in nezažcljive. Pa še več: kaj lahko postanejo tudi usodne. Mož, ki poleg zoc tudi Laval, toda m<-d t časom je bil Laval od.-!ovlj.-i: iz ministrstva in po-',: , . 'i pod stražo. Maršal Petain p/ je povabilo za svojo navzoč- Predsednikove počitnice Po dvanajst dni 1 rajaj >«"-i vožnji prj ju/nem vodovju, uravnana, če Hillman bas tiste dni ne bi imel drugega izredno važnega o-pravka. Odpotoval je l»il namreč v Atlantic City, kjer je pozival delegate na CIO konven- je impiciral važna nioni.n iš a ciji k narodni slogi. j oporišča, je dospel pre Ise lui'-; Na podlagi svojih dosed a- lioosevelt v nedeljo na xio.ii njih izkušenj se je Hillman u i vojne ladje "Tuscaloosa" v veril, da je na pravi poti. Raz pristanišče Charleston, odko-mere so se izboljšale in sojder je odpotoval l-osebnim znatno boljše kot so bile napri-l vlakom proti Warm Sprit. mer preti šestimi meseci. Iz podatkov delavskega de-predsednika' partmenta je razvidno, tla je Roosevelta oblikuje vladno delavsko i>olitiko, je Sidney Hill man, delavski zastopnik v na rotlnoobrambni komisiji. Če bo po dolgih letih zopet zavladal v ameriškim delavskem gibanju sloga—z odsto- vzdržati mir med delavci poni Johna L. Lewisa iz pred-! sedstva CIO je bilo dosti stor- • jenega v tem smislu—bo ta u-Izgredi v internacijskem' sl,oh v l,rvi vrsti pripisati tlr- taborišču na Irskem žavniški modrosti in preilvitl-nosti Sidneva Hillmana. \* internacijski kempi Cur-ragli j>ri Dublinu na Irskem so -e interniranci uprli, ker jim ... je uprava zmanjšala pri obedih , f^deraeje in _CIO,_ P"c že itak pičlo porcijo surovega Hillman pa ne skuša pobotati le Ameriške delavske i pa ; tudi na vse kriplje prizadeva In slednjič so prišli Nemci na 1200 nalašč za ta vpad zgrajenih ladjah iz aluminija, katerih vsaka je peljala 50 voja- ■ , , - ---Ti ustanoviti mir med kapitalom masla. Interniranci, vecjidel . 1 m • • . , i i m delavstvom in sicer v inte- clani irske republikanske ar- , , .. « , u v . . . resu narodne obrambe. Z apo-SO pretepu vec čuvajev . 1 stolsko vnetostjo pruliguje, da made in zažgali položaj za delavstvo ugodnejši kot je bil naprinier v istem razdobju leta 1!»1G in 11)17, da-si se je takrat Amerika nahajala v vojni. Uradniki, čijih naloga je in Ga., kjer je zdraviliške /.., j.1 -ralitrčne otroke. V pom-de j* k «e je vrnil v Washington ter zopet z vso vnemo posv» i! državnim poslom. I Velika tovarna zgorela I V Hoboken, N. .L. je zgore-delotlajalci, bodo v svojih pri- la tovarna Condeii-er Service' zadevanjih uspešni, ako se bo- an Engineering Company. Pri do držali teh smernic. tem je izgubil življenje Uoh in čuvaj George Jacob. Povzro- Kakor rečeno, je sistem gib- , , - ' ° -Icena škoda znaša mi.ijon do larjev. Tovarna je izdelovali za vlado turbine in kondenza- čen ter ne določa, da bi sq vo veli-1 delavcev. Do včeraj so princ komisar, je s pomočjo svojih Odkar se je začela leta 11)36 kanski plameni objeli nemške sli iz rova 51 trupel, ki so pa »uradnikov uravnal nad dvesto lati je. | tako nakažena, tla jih ni mo- delavskih sporov, ki so direkt- "Vjeti smo bili kot ribe v,goče identificirati. no ali indirektno ogrožali na- ponvi," je pripovedoval nek Kaj je povzročilo eks.plozi-;rodno obrambo. _____„______________________ nemški vojak, ki se je rešil iz jo, se zaenkrat še ni dalo do-J Lahko se reče, da bi bila tu-lja kot ga je v tovarnah dikta-ognjenega morja. Na franco-1 gnaty tli stavka pri Vultee v treh ali Itorske Nemčije, man k sebi delavskega voditelja in mu povsem prijateljsko reče: — Bili, tako ne bo šlo. Štrajk bi preveč škodoval m» rodni obrambi. Stvar bo pač treba urediti. Običajno je že po nekaj lirah zadeva urejena v obojestransko zadovoljstvo. Nekateri očitajo Hillmanu, da je preveč optimističen. Mogoče je res, toda njegov optimizem nikakor ni deželi v ško do. Ugotovljeno je namreč, tla je po ameriških tovarnah v sedanjem času dosti manj zasto na je pogorela do tal. Naveličal se je čakati V Camden, N. J., je vložil Charles H. Mansfield tožbo za ločitev zakona. Preti dvaindvajsetimi leti ga je zapustila žena, on je pa vztrajno čakal njenega po-vratka. — Čakal sem in čakal, naposled sem se pa naveličal. Ztli se mi, da je ne bo, če jo dozdaj ni bilo, — je rekel sodniku. Sodnik je zakon •'GLAS NAHOD A" — New York .Wednesday, December 18, 1940 VST ANOVL JEN L. 1893 GLAS NARODA" _(VOICE OF TUB PEOPLE) Orr^ and Published by Staven!e Publishing Company, (A Corporation). Fran* ^Akm*. President. J. Lopsba. 8ec. — Place of bnainen of the of above officer«: 216 WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. 47th Year "Glas Naroda** la Issued everj day except Saturdays, Sunday* and Holiday a Subscription Yearly $tL—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list sa Ameriko In Kanado $6.—; u pol leta $3.— ; aa tetrt lota $1.00. — Za New York aa celo leto $7.—; za pol leta (3 50. Za Inozemstvo sa celo loto S?.—; za pol leta $3.00. -Olaa Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši sobot, nedelj In praznikov. "GLAS NARODA," 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea S—1242 ANGLEŠKO DELAVSTVO IN VOJNA Nedavno je zboroval angleški strokovnounijski kongres. To ni bila skupki na zastopnikov strokovnih organizacij, ki so s-e .sestali, da razpravljajo izključno le o delavskih zadevah, pač so se (pa tikale razprave predvsem .vloge, ki naj jo igrajo angleški delavci kot državljani v sedanji vojni. Kongres je bil prvovrsten narodni dogodek. Delegati so zastopali štiri milijone osemsto tisoč organiziranih delavcev. To število je za dve*totisoe večje kot je bilo pred letom dni ter za približno dva in pol milijona večje kakor leta 1914. (Strokovnounijski kongres ne posveča podrobnostim nobene pažnje, pač pa določa v velikih obrisih politiko delavskega gibanja. Pri prejšnjih prilikah so se večkrat vršile o-stre politične debate, ki so imele v največ »lučajih neugodne posledice. Pred letom dni je kongres sklenil, da je treba sprejeti izziv Hitlerjevega Sistema. Rečeno je bilo, da gre delavstvo v vojno z jasno zavestjo in določenim ciljem. Letos so delegati (potrdili svoj neomajan sklep, da je treba, napadalca premagati. Nobenega glasovanja ni bilo. Stavljeno vprašanje so vsi soglasno potrdili. Ob izbruhu vojne si strokovne orgn'izaeije za jamčile v državi močno stališče. Delavstvo je sestavilo podroben načrt za pogajanja z delodajalci, in vlada se z delavskimi zastopniki ni posvetovala le o delavskih zadevah, pač pa tudi o vsakovrstnih gospodarskih in soeianili problemih. Ob izbruhu vojne je zahteval izvršilni odbor strokov-lio-unijskega kongresa, da se mora vlada posvetovati z delavskimi organizacijami glede vseh zadev, nanašajočih se na delavstvo in industrijo, ter da mora biti delavstvo zastopano v vseli odborih, osnovanih za reševanje posebnih vojnih ladev. Takrat je bilo slišati očitke, da skuša poslati delav-. tvo nekakšen privesek vlade, enoletna izkušnja je pa izpi i-č«.' * i-ravičenost teh zahtev. X i vsakem kongresu stopijo gotove osebe prav posebno v ospredje, in tako je bilo tudi letos. Sir Walter Citrine, generalni tajnik, je predložil letno poročilo ter se udeležil važnih debat; Atlee je prebral po-slanieo delavske stranke; Bevin je prišel kot gost in je s svojim ognjevitim govorom dosegel popoln uspeh. Sir Walter Citrine je poudarjal, da ima generalni svet (izvršilni odbor) dvojno nalogo. Svojo politiko je moral prilagoditi prizadevanjem naroda, da zmaga v tej vojni, istočasno je pa moral skrbeti za čimbolj demokratično izvedbo vseli vladnih odredb. Na vprašanje, če bo Anglija zmagala, je odvrnil: k— Da, zmagali bomo, če bomo ohranili duha narodnega edinstva, če bo narod koncentriral vse vojne napore in če bo tudi kapital storil svojo dolžnost. Atlee je nastopil kot član vojnega kabineta ter isto-tako poudaril svojo neomajno vero v končno zmago. Sovražnik mora biti premagan, edinstvo na roda ohranjeno, svobo da zajamčena. Po vojni raka Anglijo težka naloga splošne obnove. Zmago bo treba izrabiti za preoblikovanje sveta na načelih svobode, demokracije, kolektivne varnosti in socialne pravičnosti. Bevin je nekoliko odgrnil zagrinjalo in pokazal, kako se vlada pripravlja na to nalogo. Posefbcn ministrski odbor se že bavi s povojnimi problemi. Po njegovem mnenju bi bi-.o bolje poveriti to delo kabinetu kot pa ministrstvu za obnovo, kakor se je to zgodilo tekom prejšnje vojne. Običajno producirajo taka ministrstva le cele kupe dokumentov, ki se pozneje praše na kakšnem podstrešju. Z zadovoljstvom je konštatiral, da je prvič v zgodovini opaziti tesno sodelovanje med delavskim ministrstvom In ministrstvom za vnanje zadeve. Obnova sveta se bo zavrnila s pomočjo in sodelovanjem prebujenih delavskih mas. Strokovnounijski kongres ima pripravljene že vse načrte za bodočnost. LAVAL PRI PETAINU Hitler je po svojem zastopniku Otonu Abetzu posredoval pri maršalu Petainu, da je bil Pierre Laval, ki je bil od petka opolnoči zastražen na svojem gradu Chateldon, 20 milj južno od Vichvja, izpuščen na svobodo, nakar je takoj odpotoval v Vieiiy, kjer je imel razgovor z maršalom Pe Uradno je bilo naizna-sta Peta in in Laval razpravljala o splošnem polo žaju. Ko je Abctz dovršil svoje poslanstvo, se je takoj vrnil v Pariz, od koder bo poslal Hitlerju poročilo o svojem sestanku s Petainom. Kako stali.šee ali mesto bo v bodoče Laval zavzemal v francoskem javnem življenju, sedaj še ni mogoče izvedeti. Zadnji poziv za registracijo Je le še malo dni časa za registriranje inozemcev — registracijski rok se ne l>o podaljšal čez 26. decembra — in Ju-stični dcpartnvnt jc pokvaril vse inozrmce, ki se niso še registrirali, naj premislijo, da je še mnogo važnejših vzrokov, zakaj bi -e morali registrirati, kot le ta. da se izogne jo globam naši zakone. Nikdo naj se ne da zavesti po prijaznih nuuii-rah, ki se rabijo ob registraciji sami. To nikakor ne pomenja, da bodo prekrši tel ji registracijskega zakona, naj bodo dru-gače zakonoljrubrii ali ne, deležni enakega uvaževanja. Ukrene se potrt bno, da se zasačijo oni. ki «?e niso registrirali." Odločno nasvetujoč proti ua- hi zaporom. _ ___________t......... "Onim, katerih položaj uteg- daljnemu odlaganju registraci-ne biti sulaj v neredu, kar >et;e s strani onih inozemcev, ki upajo, da bodo zapriseženi kot tiče priseljeniških zakonov," je izjavil Eai! G. Harrison, ravnatelj za registracijo inozem-cev. "onim. ki nastopajo kot uradno potrdilo ne utegne biti na razpolago za nekolitko tednov. Tudi, ko mine dan 2V>. deccn^bra in ni kdo .dobil potr-ililnega listka, se ne-državljan nima ničesar bati, ako »se je le registriral.'* V končnem pozivu na vse ne-r; gistrirane inozcmce v Združenih državah je Mr. Harrison rekel: 4'Za vse nedržavljane, ki se nLso "registrirali — za vse starše oziroma varuhe nedržavljan-•^kili otrok pod štirinjastim letom starosti, je to zadnji poziv. Pojdite po registracijsko državljani preti dnem 26. dec.f|tis,kovino _ ze,eni _ na f»7irfiTTi;i iri r-JvL-mn nn nnduttn it v, . ... oziroma ki čakajo na podatke' glede svojega di 'avljan-tva njihovi prijatelji in svetovalci, strani priseljeniške in naturali hočent reči z vso odkritostjo svojega srca — nikar ne ])ii-ti-te, tla se kak ne-di-žavl jan ne registrira pred dnem 26. de-cenrbra. Nikar ne kompliciraj-te svojega položaja še nadalje s tem, da ne b: ^te v stanu podali dokaz, da -ste se registrirali. Prav doibro se zavedam teli mnogih pi-oin. brezi umih in drugih, ki vmo jih dobili glede strahu onih, ki bi tako radi tukaj ostali, ali priznavajo .da njihov način prihoda bi se izkazal nepravilnim pod preiskavo oblasti: mnogi r zaprisežen pred dnem 26. decembra. Oni, ki ne postanejo državljani do tega dne in ki opu-tijo negi s.t raci jo, se izpo-ta-vijo težkim kaznim', ki jih kak poštni urad ali morda na kako sosednjo socialno organizacijo, izpolnite jo z ono po-n noč j o, ki jo -smatrate potrebno in za katero ni treba plačati, in prijavite se za registracijo — ta teden ali v-a j pred kc lice nt dneva 26. decen/bra. Opravite to enkrat za vselej in uživajte božične praznike tem boljše. Končno in ob zaključku: Peter Zgaga DRUGA PLAT ZVONA Iv meni pride sempatam po opravku prileten Italijan, ki je že nad štirideset let v Ameriki, pa vsa ta leta niso zabrisala v njem spomin na domovi no in niso pretrgali vezi, s katerimi je navezano nanjo njegovo »rce. Jaz načelno z nikomur ne razpravljam o politiki, ker sem te nečedne robe tako do sita sit, da mi sili že iz ušes in se mi gabJi, ko moram pisati o »ji. w "Šjor Giacomo"—tako pravijo njegovi rojaki mojemu obiskovalcu—tudi ni političen človek. zakon nalaga za opustitev re- je čudno iz enega stali- gistracije in bržkone najdejo nepremostljivo oviro med seboj in nado, da kedaj postanejo državljani. V iKMločnosti se bo zahteval dokaz o registraciji o»b vsakem koraku naturalizacij-skega postopanja." Da-i bo priseljeniška in natural izacijska oblast nadaljevala v svojem prizadevanju, da pomaga poedincem doprinesti podatke o državljanstvu staršev ali n jih samih, je sedaj čas prešel, ko bi se 11 vogle preskrbeti take informacije pred dnem 26. d cenibra. Mr. Harrison na-vetu je onim, ki se registrirajo ne-di žavljani. katerih edina _ -- -„______ pregreši te v je ta, da so nepo-, v svrho, da se ravnajo po zako- izrazili svojo resnično ljubez< stavno prišli oziroma ostali tu-[nu, vziic ten*u. da niso sigurni, 7'a deželo in vse, kar je na kaj čez dovol jeno dobo, uteg-1da-li so državljani ali ne, naj ob ne jo hneti priliko, da >e njihov i registraciji navedejo, da se re-položaj v za nve v dobrohoten I gistrirajo vzlic temu, da miisli-pretres, ako to zaslužijo. XoPo. da so am/eriški državljani. le. da more njihove bivanje biti legalizirano v zmislu običajnega postopanja, marveč sam zakon o registraciji inozemcev je uvedel zdavnaj zaželjeno zboljšanje naših priseljeniških zakonov > ti m. da je bila generalnemu pravdniku dana dis- Tudi brez tega nasveta ne stvori taka registracija nikak< -ga predsodka proti morebitnemu državljanstvu. Mr. Harrison je naznanil, da se je že registriralo več kot tri milijone inozemcev — kar se je poprej cenilo kot njihovo -kup- krecijska oblast. da sme za- no Število v Združenih državah ustaviti deportacijsko postopa nje v nekaterih »lučajih. Mr. Harrison .K' posvaril, da, ako se ti ne registrirajo, ravi, da •so Angleži včeraj zavzeli tri italjanske utrdbe ter se sedaj ]»ripravljajo 11a naskok na Ba- Angleška Reuterjeva časni-ska agent ura poroča, da angleški mehanizirani oddelki zi na-^kokujejo Barijo in da je prišlo v bližini mesta že do zelo vročih bojev. Morilec proglašen za Slaboumnega V Buffalo, N. V., se je vršil proees proti lOletnemu Kran-ki» 8 wo in tek 11, ki je dne o. julija s kladivom ubil svojega desetletnega brata Gordona in dvanajst letno sestro Thereso. Otroka sta spala, ko je izvršil svojo grozno dejanje. Obtožen je bil umora po prvem redu. bil je pa oproščen, ker >0 ga zdravniki proglasili za slaboumnega. Poslali ga Injdo v Mat-teawan, kjer je zavod za blazne zločince. Frank se je vrnil meseca februarja iz poboljševalnice v Elmiri, kamor je bil poslan leta li>37, ki»r je s sekiro ubil svojega 17 letnega brata lx*o-11a. SIVALKE, — dobro izvcžbanc za otroške klobuke naj se zglase na naslov: ŠIVALKA, c. of "Glas Naroda", 216 W. IStli Street, New York City. (4x) ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA Tem potoni naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig: Morski volk (spisal London) Poslednji dnevi Pompeja, (»pisal Bulver) KNJ K J A RNA SLOVEN I (' PUB LI SI I LN< J ('< >MPAN l.ia.K> ubogati sedanji zakon? O- J„ adrese in razposlati potrdil- ebno sem, prepričan, da bodo Združene države toliko zakonodajno. kolikor upravno, želeU' pokazati, da je boljše ravnati se po zakonu, tudi če to pome-nja }>( dati se 11a litilost in usmiljenje vlade, kot spregledati ne listke Obračani pozornost na to stanje ne le v svrho, da zagotavljam registrirane nedi-žavljane. marveč tudi z nado, da bodo drugi, ki oh gotovih okončinah zahtevajo dokaz f> ngi-traciji, bodo razumei. da !!!!MiJ!,,,,1Mn"ii!,,,l,,,V5ii;!ll",t,:,iii5|f,,il,l|M|iM«llll*«Mi!iis.....lili,.:.......tata,.,................. 1!»m 11 n ,t j t n 11 n 111 n i 11jl 1 ? t r 1.! n M''11111, M; 1::»10111 j, -111 f t! 01,111M111111 j f, -., g,;!111.....M|l|!!l|,„ , SE JE CAS, DA PRAVOČASNO PREJMEJO ZA NOVO LETO DENARNO POSlLJATEV, AKO POŠLJETE DAR V DOMOVINO PO KABLU » r .i.* t j." K avoti, omenjeni v oglasu za pošiljatev dinarjev oz. lir, je treba dodati še posebej $1.— za pokritje stroskov za kabel. — Denar je izplačan v petih dneh do enega tedna. — Potniški oddelek Slovenic Publishing Company, 216 W. 18th St., New York Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500.000 SOLVENTNOST K. S. K. J KI »NOTE ZNAŠA 12^.55% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolvenini podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtninc, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta ped svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $256.0« do $5.009.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, URAD Joliet, Illinois Vso skrb po*ve«*a svoji družini in >i .< težkim delom služi svoj kruli. Po trdem dnevnem delu in tfleda, kj«-r bi »e >pet dalo s trdim delom zaslužiti kakšen dolar. Pozdravila Ma .se. Jaz sem se zatopil v časopis ter -e ni-sem ve**- brigal zanj. Kar iii bila nikdar njegova navada, se je zgodilo tistipot. Preko mojih ramen se je za-zrl v debeli- črke v časopisu, naznanjajoč javnosti nadaljni jlnski poraz. Počasi je slovkoval črko za črko, besedo be-edo in naposled doumel pomen. — Pa jim privoščiš? — me je vprašal kar tako mimogrede, toda iz njegovega vprašanja j<* zvenela globoka trpko>t. — Privoščim ' — i^a zavrnem. — <'emu! jaz nikomur ničesar lmdega ne privoščim, toda ii" zdi se mi prav, če začne kdo segati po tuji zemlji in lastni-! ni, do katere nima nobene pravice. V toni .slučaju jim privoščim. To j».' pač kazen za zlo- Jeinsko dejanje. fijor Giacomo je -edel k meni ter začel preprosto prepovedovati : — Že štirideset let U. kur sem šel z doma, pa vedno mislim nanj. Postal >eiu državljan te dežele, privaditi -e ji i pa nikakor ne morem. N'e bom .tajil, \.sak človek ljubi *vojo domovino, toda nobeden je ne more bolj ljubiti kot jo ljubi Italijan. Doma arab bodo znosili zemljo iz doline mi gorski obronek ter jo obdali s kam-I nitim zidom. \*saka najmanjša ped zemlje je ol>«lelaua. Xaš<» ira veljaka čaka trdo ira in kozaree vina. To je vsa njegova živ!jen>ka potreba. Pa -e pojavi človek, ki so se mu porodili v glavi novi nazori in začne učiti nove nauke. Ljudstvo ga uboga. Kako bi ga ne, >aj ga ubogata celo kralj in papež. Pa odtrže našega človeka od njegove grude, ga obleče v uniformo, mu stisne puško v roko in ga posije v daljne nopozuane kraje s poveljem: — Z«laj se pa bojuj in prelivaj kri za svojo dtmiovino! Ta naloga je prehuda zanj. Pokorščino odpove ■s tem. da >v noče boriti. Kaj ! mu je mar tuja zemlja, k;ij so J mu mar tn ji ljudje, ki jih je njegov voditelj označil za mi-i vražnika Xeinu je mar 1<* ! njegova rodna zemlja, mati in I ljubica ali pa žena in otroci. It« j pod žarkim laškim >ou<*eiii bi .bil rail in pred domačim ol-Jtarjein bi rad pomolil v.-ak ve !Čer za srečo in zdravje družine in živine, da bi zemlja rodila in da !>i se trta in oljk-» obnesli. Glas se mu je tresel in solze slio mu blestele v očeh, ko je opravičeval svoje ljudi. Njegove besede so mi št- do! go zvenele po ušesih. Resnico je govoril možak. Kar velja za en narod, velja tudi za vse druge, če jim niso zločinski voditelji docela zastrupili duše in srca. Posebno >o .se mi vtisnile v spomin zadnje Italjanove besede: — Ce bi grški diktator Mc-taxas poslal svoje ljudi v Ka-labrijo, bi se jim istotako godilo, kot se godi Italijanom na grških oziroma na albanskih tleh. ^ , ... "'V.,- AV •o L A g NARODA"- New York Wednesday, December 18, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci Canada posveča največjo pažnjo letalstvu ^e bo Anglija imela prihodnje leto premoč v zra- j ' ku. se bo morala za to'predvsem Kanadi zahval, 0,y ^ ^aenlcrat Je v Kanadi 48 vežbalnih sre~ j^r-Ltnikov, n.ed njiiirife zr^ disc. — V kratkem času jih bo pa 83. — Med ! lili mož. No-kateri so tudi vete- letalci jih je mnogo iz Združenih držav Poglavitna naloga Kanado v edanji vojni je nuditi Angliji jterim e (terpen vir pilotov, opazo-idcev in strelcev. \" Londo-u - mat rajo Kanado /.a najvaž-lejso vojno dobaviteljico. An lit/i odgovarjaj) neniški **luft 'afe'* "zračnim verbalnim ačrtopju" ie malenkost truck, poljedelski » si i r nega. Letalska šole je na primer v Miži ni Ottawe. Stara, zapuščena fauna je bila tam. Kakšna sprememba v dobrih štirih mesecih! Prostrano vežhališčc K*:n:itieanoiu pa ne ugaja ne "plan" (načrt.) Pravijo, a je "načrt" le kc ega ali porisanega očim Kanada že p rod ucira '.e-■kt ter da Ik» ta 4 produkci ja osogla svoj višek prihodnjo emlad in poletje. l%wla An-i:je š<» /i' zdaj odloča v ka-adskih Šolah za pilote. Pojasnila je kaj lahko doti. V Kanadi je ."»2 pilotskih (I. Raztreseno -o po vsej Air-* deželi. Zaenkrat »»e vežha 26,.V10 mladih mož, dočim h bo Kanada oziroma Angli-> potrebovala 40 tisoč. Konci ga leta bo poslova o vež-»alnih središč. konci prihod-jega leta S.T V šolah bo iz-ežbalo \>ako leto 25 tisoč pi->tov, opazovalcev in strelcev. V iraška 4* luftwafe" ne bo imela prihodnje leto kaj lahke-n dela. Kdfr in{a priliko opazovati ludente pri vcžbanju in nee-ju. kmalu prepriča, da se akor Atneiikanci, tudi Ka-adčaiii zanimajo /a mašineri-o. Nekateri <0 bili v m«*-tih ajM^leni ]m» tovarnah. Večino-na -o pa farmerski fantje, ka- hangar. šola. barake. V»epo-vsod kar mfrgoli študentov, pot iska-j Nekateri >e dvigajo z letali ** papirja, j zrak, drugi se opuščajo na zemljo. Vsi so oblečeni v m okretne letalske obleke, lastniki sprejemajo poročila, mehanik: preizkušajo stroje. V učilnicah je vzoren red, vendar je mogoče 11a obrazih učene v opazovati, da bi bili tajši na letiščn, oziroma v hangarju kot pa med štirimi stenami šolske -obe. Navzlic temu pa |*rz< rno f>0sluša.'0 predavanja. I "četici so -t ari 20. 21 in 00 let. Visoki, postavni fantje. Kot nogometaši bi delali Čast vsaki ameriški univerzi. Vsak: ima uniuvanj dve leti višje šole t« r je bil najstrožje zdravniško preiskan. . Sola pri Otlawi je že nekakšna višja letalska šola. V'-a k učenec je bil najmanj že 50 ur v zraku. O vojni ne razpravljajo radi. (V -o v dražbi Amvrikanea. skiiša;Y zvedeti od njega, kako hitro pošiHnjn Združene države letala Aug i ji in koliko jih jim pošlji jo. UGLEDNE KANADČANE POGREŠAJO Boje se, da je municijski minister postal žrtev torpednega napada. — O angleškem parniku 4'Western Prince" ni nobenega sledu. IŠtirje vodilni možje kanadske vojne produkcije >o postali žrtev torpediranja angleškega [Klinika "Western Prince", ki se je v soboto zjutraj potopil -40 milj severno od Irske. Xa krovu pa mika, ki j; inrel Taylor, generalni ravnatelj miunicijskega o« 1 seka W. C. Woodward, izvršilni asistant in Gordon Scott, finančni svetovalec. 00 « 00 0$ 04 Parnik je imel na sebi deset 1().W>2 ton- je bilo 00 potnikov t»soč ton tovora in neznano šte- rani. Računajo, študirajo in del ajo načrte, Mjadi letalci jih v voli nazivajo 'oskrbnike', popraviti Delo. ki ga vrše, je pa izredne troj ali kaj važnosti. Če bi teh ne bilo. bi imorali mlajši častniki vršiti njihovo delo. Mlajši letalski častniki so pa drugod krvavo ]M,t robni. V Trenton 11 je tudi največja skupina ameiiških letalcev, ki ■-o se pridružili kanadski zračni sili. Najmanj 250 jih je. < Mileč ni so v uniforme kanadske zračne sile. imajo oficirske šarže, prebivajo v oficirskih stanovanjih in >o se zapisali v armado do konca vojne. Mnogi iihed njinui <0 bili privatni letalci, nekateri <0 pilotirali kompani.yka letala, le tilalo jih je pa bi'o v vojaški j ali mornariški zračni službi.! Obiskovalcu ne morejo dovoli' zatrditi, da ravnajo ob'asti ž" njimi kot s častniki in g» ntle-mani. Dospeli »o iz vseh delov Zdr. držav, toda največji del jih je iz Californije. ftvoniljivo je. da bo kdo izmed njih poslan v Anglijo. Študente bodo učili letati. ( paze-vati, streljati in fotografirati iz zraka. '01 noč. HImve »e odpotoval iz Ottawe vilo letal. . * *.We-t »-nt Pti.nee" j«' bil v j neprestani službi izza izbruh« j sedanje vojne. Iz Anglije je i vozil v Kanado begunec, i/ Ka-j nade v Anglijo pa .vojni mate-; rijal. Imel je srečo, da se je do ; pred dobrim tednom v spn 111- j sobote zjutra j vedno srečno i/.-i i-tvu treh najuglednejših č!a-[ognil v-akemn napadu. Pove j nov svojega štalba. Rečeno je l.ft val nvu j«1 kapitan John j bilo, da je namenjen v Anglijo, kjer bi moral konferirati z an-gleškinii vladnimi uradniki glede produkcije vojn ga materiala. "Western Prince'' je odplul iz newvorskega pristanišča dne G. dceemJbra. Howe ni bil dolgo kanadski municijski minister. Njegov prednik je bil Norman Rog r<, ki se je lani si Hrt no ponesrečil z letalom v bližini Ottawe. TTowe-a so *premijali: K. P Reed. 'V sobote zjutraj je ujela ra-dipostaje v Port Patrick na Škotskem naslednje jtoročilo: "S O S — Torpedi ran i — ."'».ol! severno — 17.47 zapadno. — Western Prince." Parnik je jj'ul dosti bolj -c-verno od običajne prekooc an-ske poti. Razen tega pfiročila ni bil., o njem ničesar več šati. SLO V i:\SKO- A MKIMK WSKI Koledar ZA IjKTO 1941 ! - RODAJA KANADSKIH PRIDELKOV IVNGLIJI Nekateri navdušeni patriotje priporočajo, naj bi Kanada manj prodala in več podarila. — Farmerji pravijo, da že zdaj dajejo zastonj. 2RTVE KANADSKE MORNARICE V boju kanadskega rušilca z nemško podmor nico je izgubilo 21 kanadskih mornsrjev življenje — Rušilec se je rešil. 'Prejšnji teden je sporočilo' 'm nnariško poveljstvo, da je bil kanadski rušilec Sngueiiav resno poškodovan v boju vražno ])otlmomico. . 0 0 0 0 00 « 00 00 00 i j; h 00 00 P0 10 it O ** Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih rszprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob "n delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasle^ duje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovemc PiaMIshing Company 216 W. ISth Street New York, N. Y. Cena 50c Vsoto lahko pohljetu v znuuikah |.o 'J AIIOC iTK ŠE PANKS Bitka sm je vršila nekje v vzhodnem delu Atlantika. Rušilec "Sitguenavj«* zadel tor-j niljal kakšer, transport nekje v bližini irske obali. K<»r je šte- -o-'vilo žrtev pr cejsiije. so bili po !mnenju izvedencev v akciji 1a- ii topovi. Po boju je podmor-j niča izginila pod pevr-ino. Ne J ve s . če je Hla zadeta ali ne. ( 1 T, v i . , »i Rušicu j'1 pove 1'e val kapi-! pedo. roro«-ilo pravi, da 21 mozL ,, . ' . . , * . . j 31 . ...lian (. K. .M i Ui» ter |e nnei na ljogn^sajo 111 posreči;o dospeti ter o v bolnišnici. . , 1 jv tpristanisce, k.;e?- ga zda j po-1 Poročilo n«* omenja, k.'e in i r.ravljajo. kdaj se je završilo toi |> diranjejje bil zgraj toda sodi »e, da j rušilec spre- za kanad !<• mornarico 00 S ShjD&n&L v JimmdL PISMO IZ QUEBECA I'red desetimi leti a v Southampton!! XORMKTAL, (vHie. — Prosim mahi prostora v (»las Narodu, da napišem par vrstic, v katerih malo pojasnim, kako se imamo tu v Kanadi. Delam In 11a Nortlunetal ('ai». ( or|>. Nemci so zaplenili tanker Noivcški generalni konzul v Mont real 11 je opozori vse paru- V Kanadi >o zelo zanimajo za , debate. vršetV »( v Združenih nja je prisilil \V. A. Tuckerja. državah gle !e kretlitov Angliji, liberalnega člana pariamenta, k naslednji izjavi: 144Kolikor jaz razumem, je bilo n#og V-e v Angliji -sklepati le take kupčije, ki jih je mogla financirati s svojimi eksporti. Ce je to v»e, kar siiro storili, ne ravnamo z Anglijo nič bolje kot ravnajo Združene dižave z njo, ali pa Argentina. Nihče naj hi nam ne očital, da je naša pomoč Angliji odvisna ml nakupu, sile. S tako omejeno ponnočjo »e nikakor ne smeiitfi zadovoljiti.^ blodne družb;, da >0 se Xi'tmci Iga rušilca. !Še pred 110 je angleški |>osla-f*l i v Washingtonu o|x«oriI ^vm rt na šibke angleške fi-lančne rez. rve, »o v kanad-kem parlamentu nekateri na-rdi4;eni ptdliotje predlagali, la bi bilo treba Angliji manj »rodati in več podariti. Ko je kanadski poljedl. mini-ter olijovil v parlamentu, da uinacrava k ti 1*111 Anglija »al Ivanade za 12 milijonov dolar-v ■»ubili rib. za 4 milijone do-nrj v »adja in medu. za (i0 mi-ijonov !ač p naj l»i nrcHlstavljale nekakšno! Cena 75c. Pilot mrtev poleg razbitega letala Tri w^^^^w w^^^^w j polastili tankerja '*()!,. .Jacob*' w^r TWT T T l'n <,i,,0,n''' s Po^iu- ■C IIC« j zeva I i se g*i bodo kot poim žne- SLAVNEGA RUSKEGA PISATELJA Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče i načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda si rast do igra nja ga nikdar ne niiue. ,Letalo »o poiri'eša'i :/.za src-1 d . Dvignilo re je z vežbališča in izginilo v oblakih Pilot je najbrž izgubil orientacijo ter razbil letalo, ko je skušal pri-tat i. V četrt k so ga začeli iskati in dve letali se nMa vrnili z poizvedovanja. Obno^'ljena zračna zveza Po veh 'etili zači la -" vprizarjati redne jxdete valine enega izmed treh letal!med Monirealom iti Albany, so jih I lilavTiim mestom država Xe\v bliži- York. Letala se 11 »ta vi jajo tu-C. P. [tli v mestu Burlington, v drža-»vi \'erinont. 1 kanadsk ■ zračne sile, k: že več dni pogrešali. \ ni je bilo truplo pilota Hu ptona. Vse bi še bilo, samo t«> je najslabše, ker tu ni nič našega naroda. Tukaj so večinoma Kraneozi, malo odstotka je pa druge narodnosti. Je nekaj Ih-vatov, dva ('eho-slovaka : dan Maliada in Steve K1/.: jaz pi sem sani Slovenec. Sam sem. ali če si elovek lioee kruii »laziti, mora delati lam, kjer dobi delo in zaslužek, da >'c pre- L-ži\i tedi slabili časih. Kar »c tiče dela, smo jako zadovoljni, ker ni pretirano. Kar »r pa ti če boarda, je pa pod ničlo. S;uo si poiskala malo kočo, jaz in Joe Mahalo in s'e pečlariva. Xe bom dosti pisal, ker nimamo časa. Prav lepa pljico, ki si j(, je napravil. Tudi se moram zahvaliti Mrs. Mary Kolene za postrežbo. Bili »;11 o jako zadovoljni z vašo prijaznostjo ešno prestal ti veliko množino kanadskih zdravniško prei-skavo ter I10 rednostiiHi p«p»rjev, ki so bili pristopil h kanadski zračni «Mii. v lokah angleikHi kapitalistov, i Tako poročajo iz Ottawe. Te vredno»tne listin^ niso bi-j "*Crni orel" se ie lw»i i! v A-kar tja vendar zavržene, pač;besinij proti Italijanom in nn so pa bile že si»tei)latično prodane in so si Angleži xo izposodili nanje precejšnje vsote Tak način financira- Finskem proti Rusom 'Brew boja ne moreni biti,'" je rekel. "Bom videl, kaj se bo dalo opraviti proti Nemcem." Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIG£ Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti aagnenja k nenormalnostim. Opis je živa hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega Cena $2-25 Poštnino plačamo mi. Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Vrhovni angleški poveljnik na Bližnjem Vzhodu general sir A rehibald Wawell (v sredini) je dospel v neko grško pristanišče, da v. grškimi poveljniki izdela načrt proti Lahom, ki so vpadli na Grško. U •u LAS NAROD A" — New Yorf Wednesday, December 18, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 Sprejem pri Molotovu ROMAN :—: Spisal: PRAN GOVEKAR. \} lSmmmmmmmmmr' 44Pustite! Vem vee, nego vi, Olga. A pomenimo se o vsem jutri, hoevte! Prosim, vas le: sk ušajte in pojdite i menoj." 4'Poj-lem — hvala," je dihnila. "'Želim vam le miru in sreče," ie dejal in odprl duri. '4Tor«-j. Vidka. povej i-voji mami, da -e odpelje« jutri z,e oh pol osmih zjutraj z gospodične učiteljico in z menoj na (i or i rane. Glej, da pojde* k maši oh šestih, nocoj pa prav zgodaj -pat! -- Zbogom in do »videnja na kolodvoru, gospodičr.a!" Vriskajoč je VMka tekala po Olgini sobi, nato .-ta odšli obe k njeni materi. Nedelja je bil krasen solnčen »lan. Pred po-tajo na Go-' eane jih je pričakoval r kočijo Novak. Trg z njegovim po-.-estvotn ji leža dobre pol ure -tran im! postaje, onstran polja, na položnem pobočju gozdnega hribov ja. Vozili so .se skozi visoko žito in bujno travo jmhI vedrim nebom -o prepevali škrjanci, s stolpa j»- jKitrkavalo ni jh» we h potih >o hiteli k deseti maši praznično oblečeni kmetje in kmetice. S hriba je zagrmel topič, za njim dmgi. tretji. 44I)ane> imaua > pri nas Ik>1»c!" je pojasnil Novak. "Kako, Vidka, ali ješ rada bolef" 4'Nak. Bohov pa že n . Fižola in ln>ba ne. sicer pa v.-e.'' }c odgovoi ilo dekleiee, Novak jo j*' pokadil tik >ebe na levico i:a kozlu, kar >e j; je zdelo silno imenitno.. *'Ali naši Im.Im ro «lrngačni kakor vaši." ji j»- raz a ga I Novak; ",ieln U >o -i-koi jni-t. nuhki in sladki. IVš videla, d.t jih iM>jtš \>aj t'i. če ne čelo štirih Tudi Hožanec j<- bi! dobre volje in zgovoren. Vsako leto j" po-etil prijatelja. Ljudje >o ga poznali in pozdravljali, on pa jih je veselo nagovarjal z voza. Novak je zape'jal pred vi>oko in :ztedno široko hišo, z dolgo Uw 110, ze em» preple-kano ograjo «'žno verando n-i vrtni -trani. V hišo j«* bil dohod ]►<■• go'en>-kih stopnicah z dveh -trani. Go>tje -o 1»; 11 |M>val>l jeni najprej na verando, kjer je Mala za zijtrk pripravljena miza z veliko vazo vrtnic. Cve-Irče })lizavke ><► molile lila-t<* iu bkvlonleče evetove tudi p:e-'co izrezljane ograji' n izza ozidnega vogla. Visoka in zračna veranda - > vet lil n pdhi-tvom ie delala prijeten vtis, zlasti še. ker je bi /. nje pregled preko velik« ga sadnega vrta in na belo okrajno ce^c. zA njo na železniško progo in za to tudi nt Kamniške planin .». Preden -edemo, izvolite morda, go<]x diena Olga, v tole -obo. tia >e uredite ... ?" je ponudil Novak in odprl duri. Olga je -topila v elegantno opremljeno damisko sol>o, a Ilovo, nerabljeno. Yudi Roža nee je odšel v odkazano -oho. ki j»* imela prav tako izhod na verando. Vidko pa je vzel Novak v svo;o -oU>, ji naiil vode, da -i je umila loke, potem »da -e vrni'a na verando Kina u >ta prišla tudi Olga in Hožanec. Na mizi je že -ta!a kava. >metana sirovo maslo, med, šartelj in steklenice raznih likerjev. Hitro -o bili gotovi; nato -o .-i na go.-podarjevo vabilo ogledat jH>stst vo. Najprej živin>ki hlev, visok, zračen, zidan, moderno lii-.uijeiu-ki urejen. za desetero krav in četvero volov posebej in /•i četvero konj za-«». Živina je bilsi lena in -nažna. Tudi dvoj«* teličkov in eno žre I k.' je bilo tu, kar je Vidko najbolj zanimaio. Poieg kokošujaka z mnogimi gredami, vališči, pokritim izpiehaja i -čem iu z velikansko ogrado. Tu je bilo okoli !-to kokoši, več kokelj piščanci in nekaj petelinov; j>e-gatke so iiiK'le wide:jen prtrtor, tik njih so plavale jm> veliki luži race n iro>i, nedaleč proč je >tal >tolpiča-t.. morskemu -vetilniku jmdoUen goiobnjak irol>a-tih. pavovskih in čop-k.i>tih ^oIoIh.v. po trati >e je izpr hajalo dvoje pavov k, a na strehi je rtal z iazpro-trtim repom velik pav. . In iiiiuiogredoč -o »i ogleda i go-po«lar-ka ]K»lopja. prišli na sadni vrt z izbranim in nizkim drevjem ter dalje po vijočihj iu polagoma v/.|M>ii|a joč i h jnitih do razgledne točke s če-K4njak:»m in htpico. Po tiati za njo ado*v, temnordečih ter rdečih, tam t-koro črnih, t udi rr.ntenkasto belih. . Veje so bile tal o obtežene s Mx'nitm sadovi, da jih je vri-Mcajoea Vidka lahko/obala, ne da hi ji bilo treba iztezati roke In še više po z ožnciu pobočju ><» ležale žitne njive, nato travniki in končno -e je začenjala šuma, ki je prehajala na hribu v g« st smrekov iu jelkov gozd Večino polja in travnikov je inrel Novak jk» dolini ob cestah na postajo. Sedee: v lopici -o /rli po krajini tia preko Save in do »vamniških -nežnikov. Tu in tam vasice, mali in večji gaji, ;>a polja, travniki, mul njimi vedro nebo s toplim Fincem, h kateieniu s<» j«» ščebetajoč dvigalo toliko radostnih -krjanč-kov. — Včasih je zapel zvon - stoljm in s hrihca na desni je zagrmel topič; ka mamo in Krnico. Srečen bi bil, ako pridete. — Za dva mest ca! Mene ne bo dosti doma. V Beogradu itiutmo skupščino jugoslovanskih gozdarjev z izleti po Somadiji in Makedoniji — vsaj štirinajst dni me ne bo nazaj. — Pozneje moram na velesejeni v Prago, po razne gospodarske troje. Hiša l>o torej skoraj prazna . . ." "Vi Judtž, Judež!" je \-zk!iknila Olga in objestno krenila Itužanca po roki. 44Vi izdajalec!" A takoj ga je pogladi-!;»: 44Vi dobri — zlati prijatelj!" Jn okrenila se k Novaku: "Preveč sta dobra oba. Kaj naj še rečeni?" Solze so ji stopile v oči, moža pa sta ji prigovarjala: "Nič, nič! Samo recite, da sprejmete!" "Pridite in najsrrenejši bom jaz!" je vzkliknil Novak. Nič ni mogla odgovoriti. Vstala je in odhajala nizdol. Sla sta za njo. Vidka pa je tekala pred njimi. Novak se je oklenil njene levice, dočim je -topa! Rožanec ob de^ni -trani. "Ne razmišljajte, go-podična Olga!" je dejal Novak "Sofnc- >ije — življenje je veselo, krasno — samo če hočete! Volja je vse, verujte, gospodična!" . (1 • i Nadaljevanje prihodnjič.) Ni ka nemška novinarka opisuje isvečani sprejem, ki ga je priredil ruski poverjenik za zunanje zadeve Mouotov ob zadnjem .-ovjetskem narodnem prazniku. Prazniku so dajak* dopoldne veličastno obeležje velike pa-lade na Rdečem trgu v Moskvi. Za zvečer je zunanji komisar povalbil tuje diplomate in novinarje k velikemu Proti 22. s kritičnimi pogledi. V n.; govili o-čeli j<» bilo videti nekaj skepse. kakršno imajo včasih oficialni gostitelji je bila dvorana xo gosto napolnjena, so -e odprla krilna vraia v sosednjo koncertno dvrernno. Množica se je polagoma vsipala vanjo. V dvorani so bile številne vrste stolov. Beti, rezljani klavir je bil pripravljen. l^e malo goltov je še stalo in govorilo dalje. Med n je je spadat tudi angleški poslanik. ki je govoril z visokim -prejemu, funkcionarjem zunanjega ]>o-verjeništva. Končno pa je u-tihni'a zmešnjava glasov, ko je stopil mladi pianist v dvorano. Po aplavzu so se gostje zbrali ob ntrzlem bifeju. Za šefe m-Lsij. veleposlanike, poslanike in njih dame so bili pripravili v posebnem pro-toru dolgo nii-zo. h kateri 'ih je povabil ljudski poverjenik kot gostitelj. Iz Slovenije. DVE ARETACIJI. kola. tipičen Rus, ki je nj gov ■poklic, da zabava družbo, in skrbi za nje dobri počutek, -se je gibal z vljudnim smehljajem o•"» letnega lesnega nvani]uilanta Avgu>ta V., ki je v ljubljanski okolici neveri I 20.000 din. Izročili so ga upravi policije v j Ljubljani. — Policija je v Ce- nekoliko sami!|ju ar'-tira'a UuU brc/|H)selnega delavca Oskarja Olamo. ki j" ukradel več koles v Laškem in Oeljw. Izročili so ga sodišču. Celjska policija je razkrila vse v zadnjem času v Cel u izvršene tatvine. STARČEK NAPADEN NA CESTI. la zadieirc. ki se umevno po-j Ko se j - vračal T»0 letni .Tan-javija ob nr čanju dveh takoj ko Belin;,r iz Liiubuša v P<»kre, na-protnjorih >i^vetov. kakrš- sfn ^ neznana napadalca pobila - k« lom. da je starček ob- na pa ]ired>tavljajo kolonija tuj<*ev in Ru-i. Nadih mo«lse-bojno neznanega pa je učinkoval na zadn;e zelo vzpcrbmllji-vo. Bile so ženske, kFso s svt;-jo dražestjo in ^ prilagodljivo, -t jo nvo.iegii duha jiosretlovale stik. Tuje ozničie j--1 učinkovalo kakor narkotikum. Končno pa je zmagala tudi slovita ru-ka gorstoljubnost in ]»o neko- ležal s hudimi poškodbami. O-(rožniki so ol>a mipadaVn zajeli in ju izročili sodišču. Starčka sta napadla brez vzroka. PROCESIJO STA MOTILA IN GROBOVE STA POŠKODOVALA. •Orožniki so ovadili nekega liko kozarcih vodke se je iK)ja-j^ar,a in Antona K. iz Coge- .. . - .tin SWV T - L »v ». .A.. • vil<» veselo raz]>cloženje. 'Moški -o to razpoloženje z zadovoljstvom ugotavljali, seveda pa je bila njih dr/a še vedno hladnejša in likanj iribč-na n iro Tiri ženskah. Končno jih je na le za-rrabilo prazniško ozračje, oo-ta'i so dobre vol je, poglabljali so se brez ostiin v t>olitične razgovore, razgovar-jali so se z damami in flirtali z nVadimi osla! svojemu sinu čez mejo, napačno prikazal razmere v Jugoslaviji. NA TUJ RAČUN DO ŠPECERIJSKEGA BLAGA. 112 letna Helena Skledar je nekajkrat dobavila pri nekem .-lovenjobistriškem trgovcu razno špecerijsko blago na račun nekega premožnega pose-tnika iz Ritoznoja. Zadeva pa je prišla kmalu na dan in je bila Skledar jeva zaradi tega pred .sodiščem v Mariboru obsojena na + mesece strog ga zapora in g'obo ISO din. NADALJEVANJE REGULACIJE SAVINJE. Režijski stroški za letos izvršeno regulacijo Savin ie. v or-veni delu pete etape 2H.711 din; polovico l>o pri-pevala mestna občina v Celju. Kev sta bili dve licitaciji za ronilacijo Savinje v diugeni delu note eta-ne od Grenadir'eve brvi do drugega železniškega mostu na Bregu ibrezu-.pešni. je na raz-pola«ro 1.234.000 »lin. t linieni Tfi-r ?e!ek sre-keira nnčelstva v Celju v mešani režiji. < BREZPOSELNOST. TVi celi2 ženskam nrejš-niega nir.seca. De^ dobiio 4 drvar i i, 2 liapca. G kuharic, H -ln/inje. 2 kmečki dekli in 1 natakarica. KNJIGA KOT BOZlCNI DAR ^ KNJIGE v angleščini, po izvanredni ceni NE ZAMUDITE TE PRILIKE Mirna zima na Balkanu Se pred nekaj tedni je splošno prevladalo mnenje, da bo Hitler udaril na Balkan in se skušal polastiti petrolejskih vrelcev na Bližnjem iztoku. Zdaj pa vse kaže, da bo vladal na Balkanu že vsaj do spomladi mir. Začasen mir na Balkanu so zajamčili angloško-grški uspe- groWih in da -ta prevračala I hi proti Italijanom ter Rusi-svece. Pri zaslišanju sta oba ja, ki nikakor ne dovoli, da bi izpovedala, da sta bila pijana in da nista vedela, kaj počenjata. POLNO SUMLJIVCEV. Po me-tu in na periferiji «=0 izvedli onirani mariborske policije temeljito racijo. Zajeli so •°>0 -unVjivcev, ki niso vedeli pojasniti, s čim se prav za prav Nemčija zagos-podovala jugovzhodni Evropi. Bo Iga rska se ni hotela pri družiti Nemčiji in Italiji, Turčija je pa tudi izjavila, da se bo srdito borila proti vsem napadalcem. Jugoslavija in Madžars-ka, ki sta se izza zadnje vojne pre- preživljajo. Nekateri so bili oej gnlo gledali, sta prejšnji Darilo za PRAZNIKE RAZVESELITE VAŠEGA PRIJATELJA (ICO) ZA BOZlC Z DVOME-SEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO $1. List skušamo napraviti splošno zanimiv za vse čitatelje. Vemo, da Vaš prijatelj oz. prijateljica, ki še ni naroče(a) na Glas Naroda, bo vesel (a), da ste se spomnili za praznike. Ta ponudba je dana, da se vaš prijatelj oz. prijatelji ca seznani s tem slovenskim listom, in bo s časom redno naročen (a). IZPOLNITE SPODNJI NAROClLNI LISTEK Storite to še danes. ' ' | UPRAVNIŠTVO 4'GLASA NARODA" 216 West 18th Street, New York Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvamesecno naročnino za: I m e....................... Naslov da bo pravočasno za praznike. Mi bomo obvestili Vašega prijatelja s primerno božično dopisnico o vašem darilu. List naj pošiljamo pričensi z dnem Moje ime in naslov je: ............ ^e Garden |Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno ii.>0 FOTOGRAFIJ NAPISALI XAJIUU-lSl AMKItIŠKI VKTNAIt-SKI VKŠČAKIIN IZDAL E. I,. 1). SEYMOUR, B. S. A. Fna sama knjiga, ki vam nudi vsebino rele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natanena. bolj razumljiva in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. . Cmlili s«- Imstf in v« seli Imstr, ko host«* videli Cena samo kako nntiin*uo vur THK (JAKDHN ENCYCLOPEDIA jH.uti o vsaki iiii J 111:1 ti j i |M«lrol>-liosti v obdelovanju \ rta. Knjiga je bila skrtuio sestavljena, tako da ni izpuščen" prav nic. kar je zanimivo iu potrebno za vrt. K.ir je v knjigi, je Idlo vse skrbno preiskušeiio, tako 'iio, ja ,IK NAJI*i »I.NK.IŠA /COIHIVINSKA KN.IICA. iTa knjiga je jH.sebno tudi zanimha in koristna za nčem-e \ višjih š.ilaM. ker jim \ vsakem oziru pomaga pri njihovem u ČI DILI se host K ko iioste KNMioo viDEi i: vezava je Pomislite! v najlepšem imitacijskem usnju. Samo PRESKRBITE St TO KXJKJO ŠE DANES! The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYKLOI'EDIA, v kateri more vsakdo kakoršnegako!i poklica najt i razlago vsake besede spadajoče v njegovo stroko. KNJIGA VSKIU JK l.TM STKANI in JK oKI'SNO V PLATNO VEZANA — SKOltl) NEVKICJETNO JE, DA JE M< Mi« M* K TAKO NAJ1M»P( »I.NE.ISU K NJI« i«» DOltITI ZA TAKO ZMKICNO CENO. CENA SAMO (Poštnina i>Iačana.) 216 West 18th Street, j CO. New York, N.Y. KNJIGA KOT BOZlCNI DAR ^ y^tP. ^jZ- ^fr ^ " teden potlpisali prijateljsko po-^oilho, kar je natlaljna jam-ščina za mir. ADVERTISE IN "GLA5 NARODA" DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 din. — 200 din. — 300 din. — 500 din. — 1000 din. — 2000 din. — 5000 din. — V LIRAH $ 2.20 $ 4.00 $ 5.85 $ 9.25 $18— $35.— $85.— 50 lik - 100 lir - 200 lik - 300 lik 500 lik - 1000 lik - 2000 lik - v dinarjih j I f. IH $ 2.U0 $ 5 — $ 9.50 $14.— $22.50 $44— $87— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denaruili pošiljatev vzame vee časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOl-AKJIH. temveč samo T dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske dri a ve. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDELEK x x: 216 West 18th Street. New York