Dopisi. Iz ptujskega okraja. (Posojilnica.) Ve6krat se je nže povpraševalo, ali uže bodetno skoraj imeli tako teško pogrešauo in silno zaželeno posojilnico za ptujski okraj; ali Se pravila vedno niso potrjena? Saj je uže vendar toliko časa preteklo, odkar so se prcdložila sl. Damestuiji grašskej! Ali se v tej zadevi ne bi dalo nič »toriti, da se brže dožene? Ce se dobro spominjam, bodili so ptujski neraškutarčki celo osebno v Gradec prosit, naj slavua namestnija ne dovoli take posojiluice, katera bi jim iztrgala našega kmeta iz krempljev, katerega sedaj skubijo, kakor jastreb goloba. Kakor je videti, jiliovi koraki niso bili brez vsega vspeha. Če ve6 ne, dosegli so vsaj toliko, da se početek posojilničiu vleče, kakor knrje črevo. I to jim je jako ua liasek, kajti tako še iniajo vedno časa in prilike, odirati kniete. Kaj pa, ko bi šli nekateri naši naiodni okrajui zastopuiki k sl. namestniku, mu razložili, kako je s to posojilnico, ter ga prosili, naj ukaže, da oui gospod, ki ima pravila v rokab, in ki tako dolgo odlasa, vendar enkrat slvar dokonča. Vsaj uže mora na prst debel prali ua pravilib ležati, če jih niso uže molji pojeli, J. D. Iz Celja. (Pogreb.) V Celji so 30. p. m. slovesno pokopali gosp. Gustav A. Uhlicba, posestnika Rimskih toplic, ki je zarad svoje gostoljubnosti in prijaznosti daleč okrog slovel. Pokojni, ki je nekaj dni črez 50 let živel, bil je uboščekoni velik dobrotnik, ti in šolska mladež zgubili 80 radodarnega podpornika. Nam ni bil nasprot- nik. — Naj v miru počiva! * \z Slovenskih goric. (Dva priporočbe vredna lista.) Čast. o. Frančiškani v Gorici izdajajo list: nCvetje z vrtov sv. Frančiška." Ta list je letos prazniČno opravljen, da bolje počasti sv. Frančiška za ecdemstoletnico njegovib svetih redov. Naj bi naše slovensko ljudstvo ob taki priliki tega velikega dobroluika človeštva vredno počantilo 8 tem, da bi se prav v obilueiu številu uaročilo na ta list, ki ima namen, njegove svete rede priporočevati iu Djegovo apostolsko delo nadaljevali uied Sloveuci. Ta list si lehko vsak naroči, ktereniu je ruari za svefe reči (velja za celo leto 70 kr.) Tudi se dobita do zdaj izdana d?a letnika 1880 iu 1881, vsaki po 70 kr. — Drugi nič manje čislani list je »Gospodarski list", kterega izdaja c. kr. krnetijska družba v Gorici. Ta list se gorko priporoča vsem branja zmožuim kmctovalceiu. Ou prinaša izvrstue sestavke za poduk gospodarjem. Začel je ta list izhajati v zvezkib vsak inescc eokiat iu stane za celo leto 1 gl. 20 kr. Dozdaj izisle številke se še dobivajo za 60 kr. Res nuala cena za list, ki tuliko koristnega prinaša. Zaduji list (št. 6) je priuesel te-le sestavke: Vinogradarjein, pa tudi vinokupcem. — Vinska letiua po svetu. — Knuetijski novičar. — Nov živinozdi avuik. — Ali so živali zauesljivi preroki vremeua? — Avstiijski shod sadjerejcev. — Občinskim gospodarskim svetom. — Našim živinorejcein. Iz tega lebko vsak sprevidi, koliko dobrega gradiva da prinaša ta list. Goričan. Iz Rečičkega polja. (Gomje-savinjska posojilnica v Mozirji) iniela je 2. t. m. svoj letni obcni zbor. Sprejelo 8e je več predlogov, med njimi predlog, ,,šolani v Rečici, Nazaretu in Gorici po 10 gl., v Mozirji pa 20 gl. darovati." Hvala! — Dalje sprejel se je tudi predlog, izdavatelju ,,Mira" 20 gl. poslati, da naj 20 iztisov ovega lista bratom, Koroškim Slovencem po avojem mneDJi razdeli." Živijo! — Najvažnejši predlog, kterega je odbor stavil, je pa bil nasvet, za znižanje obresti od oddanib posojil". A žalibog, ta splošni iiasvet ni bil sprejet, kajti predlog nekega uda, naj se obresti za oddana posojila na 10°/0 samo udom (kterib je samo kacib 30), zniža, se je z veliko večino sprejel, akoravno so se gosp. A. G., A. T. in J. T. krepko za nasvet potegovali, nnaj se obresti tudi neudom znižajo", kazajoč na rezervni fond, kteri je v tekn 71etnega delovanja posojilnicc ua zelo visoko svoto 13.449 gold. 93 kr. narastel. — V imenu Ijudstva izrekam ovim trem gosp. udom, ki so se za splošno znižanje 12%nib obresti zraven vpisnine 2% krepko potegovali, najtoplejšo zabvalo! — Narodnjaki, udi posojilnice! sporonite se ubogega sloveuskega ljudstva, poinagajte mu s tem, da mu proti nizkim obrestim denai posojujete, ker ako je Ijudstvo materijalno uničeno, uničeno je tudi za narodnost! Narodnjak. Iz št. Jakobske fare v Rožu na Koroškem. G. Valentinič Vam piše, da, moje poročilo o pogrebu učitelja g. Wuzelle v 51. štev. nSlovenskega Gospodarja" ininolega leta ni resuično, ter da on ni zaukazal učiteljem nemške nagrobnice. Vi pa me piosite pojasnila. Tukaj ga imate! Stal sem pri pogrebu blizu učiteljev — pevcev, in dobro sem videl, da je g. Valentiuič potegnil iz svojega žepa uotne Iiste, ter jib razdelil roed u6itelje. Videl sem dalje, da je g. Valentinic vodil nagrobno nemsko petje in po končanej nagrobnici liste zopet pobral in spravil, kar svedoči, da so le ti listi morali biti njegova latst. Rad bi se bil tudi prepričal, je-li na notuib listib tudi slovenska beseda podložena, pa mi zaradi gnječe ni bilo mogoče prav do pevcev priti. Poizvedel pa sern pozneje, da je na omenjenih listili bila samo nemška beseda podložena, toraj je bilo uže s teni slovensko pctje čistn izključeuo. Ali je kateri izmed učiteljev opoiekal nemškeinu petju, nam ni znano, toraj kaj takega trditi ne moremo. Ako pa piomislimo, kdo da je g. Valentinič, iuoremo sklepati, da mii učitelji oporekati niso niogli — niso smeli. Mi smo iu boderuo tega Banenja, da je bil ta zaukaz — ,.ciu stillcr Befebl", rekel bi Nemec — toliko časa, dokler uani g. Valentinič ne dokaže: 1. da on ni vodil nagrobuega petja, 2. da on ni razdelil pevskih listov in 3. da ui bila na lejtib listih saino nemška beseda podložena. Čudno pa 8e nam dozdeva le-to opravičevanje g. Valentiniča. Kakošeu nameu neki jma? Morda boee g. V. približati ee narodnej naaej stranki, katerej je nekdaj pripadal, a jo pozueje zapnslii, ter pobegnil v tabor ,,nemškib liberalcev", rfakcijoznib protivnikov" sedaDJe vlade, katere so naa presvitli cesar [ired kratkim tako trdno obsodili. Ako g. Valentinič kaj takega namerava, mu odločno povemo, da naj le ostane pri svojib Nemcib, navodna naša stranka ne mara zanj, ona potrebuje le t r d n i b n a r o d n i b 111 o ž, a ne kukavic. Toliko v pojasnjeDJe! Iz Pišec. (Iz občinakega odbora) je pred nekaj tedni odboruik I. volilnega razreda izstopil, ter na ujegovo mesto Antou Teodorovič, posestnik v Palovasi, vstopil. Teuiu nasproti je Franc Škof, posestnik tudi v Palovasi, ki pa je drugi name8tnik iu drugega volilnega razreda, vložil dvakrat na slavno c. k. okrajno glavarstvo v Brežicab pritožbo, da bi on imel izstopivšega nadomestiti. Glavarstvo pa da, občiui nalog, Francu Škofu uaznaniti, da zgoraj imenovani A. T. je po pravilnem potu izstopivšega nadonjcsti!. Ker je pa g. Škof res prebrisana glava, v nemški pigavi in v vsaki zadevi izurjen, izjavimo, da ga, ker se tako silno za odbornikovo službo poganja, ako bi ga kje pri kakem občinskem odboru potrebovali, radi odstopimo. Morebiti se še izuri ali rsprakticira" in utegne pri nas še kaj več postati. Tudi bi se dalo povedati, kako se je izvrsfno obnašal pri volitvi občinskega odbora proti našim čestitim dubovnikom! Pišečan. Iz Središča. V torek 24. p. m. zvečer ukradli so cigani Obriškemu posestuiku iu krčmarju Raknsu 3 lepe konje, vredne kakih 700 gl. Konji še niso bili krme, ki se jim je za večer položila v .jasli, tako imenovanega nobroka" povžili. Iz tega se vidi, da so tatiuski cigani že precej rano zvečer odgnali konje. Na dveh krajih 80 podili plot, da so od zaja prišli na cesto. Več dni so se zdržavali uže v Trnovcib unkraj štajarsko-niagjarske meje. Pretekli teden je več precej gosposko oblečenih ciganov prišlo v neko tukajšnjo hišo, ter so tam brez vsega straba in sramežljivosti pripovedovali o svojem tatinskem dclovanji. Pravili so, da na hrvatskih in magjarskib sejruih večkrat po več sto goldinarjev nakradejo, da pa na Štajerskem moški le do Mure pri Radgoui po sejniih bodijo, ker dalje goii jim bečki in grački tatovi delo in zaslnžek kvarijo, ki Ijudem žepe režejo in denarje jeniljejo, ntega pa mi ne delamo", je rekel istar cigan. Svoje žeuo pa ciganice, celo po naši segi preoblečene, na sejme okolo Celja pošiljajo, med Nemce pa ne, kei* jib tam bitro spoznajo in zaprejo. Tako ao tedaj cigani sami pripovedovali. Namen teb vrstic je, župane in poprek vse občiustvo opozoriti, da na sejraib pazijo na V8akega sumljivega človeka, zlasti na ženske, ter po žandarje posljejo in hitro zapr6. Cigan živi le od tatvine.