v Posamezna številka 1 K, Poštnina plaiana v gotovini.
M.	V Liomioni, v sredo, dne 11, avgusta192IL
Leto XLYDL
• SLOVENEC« velja fo pošti na vsa strani Jugo»
slavi]* lo t Ljubljani: M oelo leto naprej. K 180«—
aa četrt leta „ . , „ 45-— «a en mesec „ .. „ 15'—
Sa iaosamstvo oeloletno K 240--
es Sobotna izdaja: =a Za oelo leto.....K 30-—
i Iaosamstvo.
• • • u
35j-
a(&' UrednlRtvo je v Kopitarjevi nliot Stev. 6/111. Rokopisi ae ne vraču jo; nelranMrana pisma ae ne sprejemajo. Uredn. telef. itv. SO, npravn. štv. 328.
Inseratli saam
Snostolpna petltvrsta (50 as alroka la 3 mm visoka alf a|e
prostor) sa enkrat ... po K 8'-— pnalana Itd. . . po K ••-»
Pri večjem naročilu popust.
Najmanjši oglas 59/8mm KIS.
Izhaja vsak dan lzvzemil po* nedeljek in dan po praznika, ob 3, nri sjntraj.
Uprava Je v Kopitarjevi ul, 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, j avatr. la češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero, 7563.
Vest, ki jc prišla včeraj iz Belgrada, m ki naznanja svetu, da je vlada na predlog finančnega ministra demokrata drja. Stojanoviča sklenila, podražiti železnico iznova za 200 do 300 odstotkov, je učinkovala v naši javnosti kakor požar. Jasno je za vsakogar, ki ima upogled v nezaslišano gospodarsko in finančno razdejanje, ki ga je prinesla svetovna morija nad človeštvo, da bodo morali narodi izvršiti v vseh državah težke, naravnost nečuvene napore in žrtve, da rešijo svoje gospodarstvo. Države, ki vodijo zrelo, modro in pogumno politiko, so danes že na delu. .Angleški finančni minister jc predložil parlamentu proračun, o katerem sc jc pohvalil, da presega po svoji neznosni in strahoviti teži vse dosedanje proračune angleške politične zgodovine. Nemčija in Nemška Avstrija sta navalili na svoje državljane tolikšna davčna bremena, da se jim ramena šibijo, da jim drhtijo in trepečejo od teže. Čim preje se dvigne ljudstvo in država iz močvirja, tem bolje, najsi bodo sredstva Se tako trda in neusmiljeno kruta.
Jasno jc zato za vsakogar, ki mu je prospeh naše države na srcu, da se tudi Jugoslavija ne more odtegniti nujnosti časovnih zahtev, da velja tudi zanjo to, kar velja za vse druge države na svetu, Bilo bi velike in odgovorne stranke nevredno, ako bi ne imela poguma, povedati javnosti in ljudstvu celo in neolepšano resnico v obraz. Če hočemo priti iz teh neznosnih državnih in socialnih razmer, bodo morali jugoslovanski državljani nekaj let stokati pod pritiskom bremen. Radikalni, brezobzirni, kruti, neznansko trdi ukrepi bodo morali priti. Drugače bodemo kolebali, se prerivali in pehali večno v tej državi, Pri-hodnjost ljudstva, njegova sreča in njegov blagor narekujejo ukrepe, l.i nam režejo v meso. V načinu, kako ljudstvo to prenaša, se kaže njegova zrelost, njegov patriotizem, njegova sposobnost za življenje.
In vendar jc ogorčenje in razburjenje, ki se je polotilo našega ljudstva ob zvišanju železniških larifov, povsem opravičeno in utemeljeno. Predlog, ki ga jc stavil dr. Kosta Stojanovič, jc namreč davčni ukrep, ki je težak udarec v obraz socialni pravici, Ako stopa finančni minister s tako težkimi davčnimi bremeni pred ljudstvo, mora dan in noč premišljevati in preudar-jati, če je davek, ki ga hoče navaliti na ljudstvo, pravičen. To je danes temeljni predpogoj vsake davčne ljudske politike, Železniško povišanje pa je po svoji naravi tako, da bodo z njim najširše, r.ajbednejše plasti ljudstva potlačene do tal. Za boga-
te, premožne sloje, to se pravi zu oni del državljanov, ki imajo največ davčne moči v sebi, ne pomeni to povišanje nič. Denar, ki ga bodo plačevali za zvišane tarife, zaseže le mal, neznaten odstotek njihovih dohodkov, njihovi življenjski pogoji se s tem nc bodo niti za las poslabšali. Širokim plastem delovnega ljudstva pa, to sc pravi onim, ki so davčno najslabotnejši ter zato največje opore potrebni, tem seže povišanje železniških tarifov globoko v žep in zrevolucijonira vse njihove dosedanje življenjske odnošaje. Tako povišanje železniških tarifov pomeni podraženje moke, mesa, sploh vseh življenjskih potrebščin, pomeni poslabšanje prehranjevalnih pogojev ljudskih množic, pomeni slabo kurjavo in prezebanje v prihodnji zimi. Življenjski nivo imovitih slojev ostane nedotaknjen.
Zalo je taka politika nesocialna, nedemokratična, krivična in je protivna mišljenju in čustvovanju naše dobe. Gotovo je za finančnega ministra tak način obdavčevanja enostaven in ga stane najmanj finančnega premišljevanja, toda vedeti bi moral, da je d?.nes žc napočila ura, ko bo treba zgrabili z neusmiljeno pestjo po blagajni onih, ki so iz splošne vojne bede in reve, iz krvi in solz ljudstva delali — kupčije. Da je ta posel.težak, kaže pogumni nastop drja. Gosarja v Ljubljani, ki ga jc pokrila radi njegove ljudske politike nevihta organiziranega kapitalističnega sovraštva cele Slovenije. Toda navzlic vsemu temu bodo morali ti ljudje, ako hočemo imeti urejeno in krepko državo, izpiti grenki kelih do dna.
Dr. M, Malnerič:

Brez dvoma je dobro in potrebno, presojati javno življenje s političnega stališča; vendar iti pri tem tako daleč, da bi izgubili kulturno merilo, bi bilo krivo.
Morda med nami ne manjka idealistov«, ki iz razlogov političnega ujeclinje-r.ja« cdmišljajo in odštevajo, namesto da bi seštevali in ustvarjali harmonijo; podobni so onemu, ki bi mehanično zmešal ostanke slovenske, hrvatske in srbske tro-bojnice, rccimo belo, mcclro in rdečo barvo, meneč, da dobi tako jugoslovansko barvo. Ti idealisti hočejo prenesli svojo metodo tudi na slovenski jezik; komplementarnih barv njihovo oko ne potrebuje; konkretnih stvari in pojavov ne ijubjo, marveč jih žrtvujejo abstraktnemu pojmu.
Občinstvo jc vkljub političnemu pro-bujenju kaj malo podučeno o kulturnih razmerah v naši državi; drznem si trditi, da jih tudi večina vodilnih politikov, ne
ptvna, ali pa jih nc mara poznati. Da to poznanje ni lahka stvar, je ob nezanesljivosti popisov naše zemlje, napakah »znanstvene« statistike (ki kaže n. pr. glede števila Albancev neverjetne razlike), prometnih težkočah potovanja po nekaterih južnih deželah, kaj lahko umljivo. Poudarili pa se mi zdi potrebno: ne izgubljajmo izpred oči kulturnega merila! — K temu nas nc. opravičuje niti politično »nujno stanje«.
Priznati je treba, da je v najjužnejših delih naše države še nekaj »mrtvega prostora«, ki je ostal kulturnemu delu nedostopen, V Albaniji je n. pr, pet naših sre-zov (okrajnih glavarstev), kjer niso ustvarjeni niti prvi pogoji civilizacije. Sodišč tu šc sploh ni; oblasti pazijo šc najbolj na to, da sc »pljačkašem« odvzamejo ovce in povrnejo lastnikom (ki so morda večkrat ravnotako pljačkaši); da je treba v to svrho vojaške pripomoči, je razumljivo.
Kosovo polje, Metohija, več drugih rodovitnih okrajev, ki bi lahko zakladali z žitom pol države, ostaja deloma neobdelanih, ker se gospodar boji, da mu pljačkaš nc oropa, kar si je s trudom pridelal, — O zdravstvenih razmerah, — prav požrtvovalno delujejo v tem oziru na več krajih ameriške misije, — o raznih drugih straneh in pogoji kulturnega in civili-zovanega življenja govoriti, bilo bi predolgo. — Piše se o vsemogočih železniških zvezah in slabo podučeno občinstvo smatra kaj rado programne ideje za možnost, ki jo takoj lahko dosežemo. Tu je treba v vsakem posameznem slučaju treznega preudarka, ker sicer lahko doživimo še marsi-kako razočaranje. V Skoplju se nam obeta modroslovna in bogoslovna (mohamedan-ska) fakulteta, ki lahko (!) postane prvi zavod v Evropi za orientalistiko, — a danes ga še ni; enako tudi še ni železnice s Kosovega polja preko Prizrena do Ska-dra; da, na tej strani je še okoli 100 km na vzhodu od Skadra brez — prave poti. Slič-no je tudi z železniško zvezo Bitolj—Drač.
Posebne kulturne oploditve nam tedaj s te strani za sedaj še ni pričakovali. Vendar ne smemo radi tega postati maloclus-ni. Enako pa ne smemo pasti tudi v drugi ekstrem in se vreči v naročje slepemu centralizmu.
Srbija sama nam gotovo nudi tudi kulturnih dobrin; v tem oziru je potrebna temeljita strokovna orientacija. Naj navedem iz svoje stroke n. pr. prof. civilista Vojina Perič-a, globokega pravnika, ter dr. Živanoviča, prvovrstnega kriminalista, ki bi delala čast pravnikom vsakega naroda.
Mi, katoliki, bi se morali malo bolj pobrigati za katolike in kriplokatoiike«
v južnih pokrajinah naše države, ki so go* tovo v teh krajih vpoštevanja vreden kulturen element, da n, pr, omenim samo sve-tovnoznane prizrenske zlatarje (ki so, mislim izključno katoličani) ter svileno domačo industrijo katoliških Albank, »Epo-ha« se je nedavno hudo zaletela v »kleri-kalizem« in videla bi najraje, da se katoličanom ustavno zabrani politično združevanje in udejstvovanje. Čemu to in po katerem kulturnem merilu?
Po naših javnih shodih se v zadnjem času večkrat čuti krepke besede. Najrajši govore o žrtvovanju in prelivanju krvi ter se ob sličnem govorjenju navdušujejo osebe, ki se jim zde te besede nekaj pesniškega. — Mislim, da bi sc navduševanje ob sličnem govorjenju ali morda celo takšno govorjenje samo zlasti nc podalo nežnemu spolu, ker so naše žene v prvi vrsti pozvane za domačnost in za kulturno delo. Med moškimi se navadno najbolj navdušujejo ob takšnih razmerah oni, ki nimajo pričakovati težav vojaškega stanu; ti ljudje kaj radi našim vojakom-junakom zabrusijo v obraz: »To ti je dolžnost.«
Kulturen človek ostane tudi. v svojih političnih govorih gentieman. Mi vsi hočemo lo ostati tudi nasproti Francozom, Angležem in Amerikancem, in sicer tudi šc poleni, ko si ustvarimo lastne arzenalc.
Čimbolj najdemo mir sami v sebi, tem bolj bo raslla tudi naša politična zavest. Preveliko jadikovanja razkriva le lastno notranjo nestalnost, nezaupnost, slabost.
»Etatizem«, ki pričakuje vso rešitev samo od države, nas ne sme premotiti, da bi ne vršili kulturnega narodnega dela tudi tam, kjer nimamo politične moči; na drugi strani pa bomo ravno iz kulturnih raz logov znali ceniti pomen najbolj kulturnih pokrajin za našo državo.
Velike kulturne naloge čakajo predvsem Srbe. Tolaži nas pri tem dejstvo, da se zlasti mlajša srbska inteligenca tc svoje velike kulturne naloge nc samo dobro zaveda, ampak se jc tudi ne plaši.
V socialnem oziru opažamo, da se naša mladina predvsem zanima za pravično socialno ureditev »konsuma«; ne bi pa nam še škodovalo, dvigniti na čim najvišjo stopnjo kulture tudi »produkcijo«. Dokler ne bo lega narodnogospodarskega duha med slovensko mlaišo inteligenco, ne bo napredoval tudi naš kmetovalec, ker nima ob svoji strani izobraženstva, ki bi znalo ceniti znanstveni temelj njegovega gospodarstva, čeprav kmetovalca morda z besedami sicer povdiguje.
Tudi za gospodarski napredek je potrebno sistematično delo; nc smemo ili samo za nejasnimi socialnopolitičnimi ideali,
Spisala EHza Orzeszkovva. — Iz poljščine prevedel Fr. Koblar.
(Dalje.)
•■'Ta tvoja svakinja je zelo zanimiva —- čeprav nima več prve mladosti. Morala je biti posebno lepa, a še sedaj, oho, sede v njenih očeh hudički! Poleg tega je zelo prijetna v razgovoru,... Kaj praviš ti na to?«
Nasmehnil sc je po dečaško in pogledal bratu v oči. Zcnon sc takega razgovora ni nadejal, zato jc zamrmral:
»Da, res je, Rozalija jc bila lepa in v razgovoru jc precej prijetna.«
»Čemu tako moško o tem govoriš? No, priznaj, da /iveč s tako žensko pod eno streho, od ju.tra do večera, na vasi.. . ni mogoče , ,. da bi tu nc bilo ničesar med vama!«
Zenon ic obstal ko ukopan; široko jc odprl oči. Čez trenotek jc ves osupel odgovoril:
»Kaj med menoj in Rozalijo? Ali lo je sestra moje žene!...«
»No, da, da, gotovo,' se jc neprestano nasmihal Viktor, — »toda na svetu, so različne stvari. .. Gode sc tudi lake! Mislil sem, da si nekdanji Zenko, poln fantazij« in malo nor,«
Zenonu sc jc ohladilo začudenje in jc začel mirno govoriti:
»Življenje jc izboren zdravnik za fantazije in norosti. Ali v tistih časih, na katere me spominjaš, — kakor so bili nori — nisem imel nc telesno nc duševno nagnjenje vlc ostudnih reči. To pa, kar si si dovolil, bilo bi v vsakem oziru strašno ostudno ..,«
■ Gotovo, gotovo,' jc pritrdil Viktor, toda so skušnjave, ki sc jim najpoštenej-ši človek včasih nc more upreti., .<
•Lahko te zagotovim, da v tem oziru nisem občutil tudi nobenih izkušnjav. Rozalija ni liste vrste ženska, ki so mi všeč.-< Trudil se jc, da bi govoril v šaljivem tonu, ali z neizrazno trpkostjo si jc mislil: »O čem sc le razgovarjava! Viktorja je ravno ta razgovor zanimal.
»Ni tiste vrste, ki so tebi všeč«, je ponovil, »Ali kaka vrsta je tebi všeč? Aha! Plavolaske! Tvoja žena je plavolaska! Zelo ljuba oseba, samo da kani na ravnodušne ženske. Mora biti zelo vodenega značaja. Te plavolaske so take: ali ogenj, ali voda. Vendar se spominjam, da tisti tvoj monakovski vzor, za katerim si norci, in kateri te je tako sramotno opulil do vinarja — tisti vzor jc bila ognjevita brinet-ka, Ali ni res? Kaj?
»Nc spominjam sc več,« jc dejal Zcnon pritajeno, kajti z trpkostjo, ki je vedno bolj rastla. si jp mislil: »O čem se midva tu razgovarjpva!« Vstal je in s širokim zamahom rokq kazal ravnino, rekoč:
>Glej Viktor! Naglej se nekoliko dela mojih rok!«
Stare aleje in gredice z grmi, krasne, slikovite, vse obdane s travniki in stezicami, so že prešle, pustila sta jih za seboj. Na Viktorja niso napravile nobenega utiša. Mogoče bi ga bile napravile, ko bi jih bil gledal, toda ker se jc razgovarjal, šalil, se večkrat ves vesel zagledal v bratov obraz, jih ni videl. Sedaj sta bila sredi sadnega vrta, ki je zavzemal precejšnji kos posestva. Tu je bilo veliko dreves, s katerih šc niso pobrali sadja; veje so se šc klonile pod težo jabolk, rdečih ko rubini, zlatih hrušk in vijoličnih češpelj. Zcnon jc ves razvnet s srčnim zadoščenjem spregovoril:
»Odkar sem prejel tvoje pismo, sem sanjal o tistem trenotku, ko ti to pokažem. Mala stvar je to, ali tak sem. Ali se spominjaš, kako je bilo tu vse zastarano in zanemarjeno pred osemnajstimi leti? Ubogi oče zadnja leta že ni mel več moči pa tudi veselja do . obdelovanja zemlje. Zemljo, dragi moj, moraš nc samo upravljati, temveč jo tudi obdelovati, ji streči ko materi, da ne bi onemogla na močeh, ko otroku, da ne bi predivje vzrastla in če hočeš tudi ko sestri, da bi postajala vedno lepša. Kajti zemljo, moj dragi, je mogoče napraviti nc samo rodovitno, temveč tudi lepo in ona more postati nc samo hraniteljica temveč tudi tolažnica. Ali vidiš ta velik kos zemlje, prerastel s suho travo in plevelom? Ni bil samo brez-hasen, temveč tu.di žalosten, otožen,. Kaj-
sedaj? Vs to tu sem seja! in sadil sam, samo nekaj nedoraslih delavcev mi je bilo v pomoč, kajti več jih nisem mogel najeti, tudi .vrtnarja ne, ker nisem imel denarja. Tudi nisem veliko razumel o vrtnarstvu: moral sem se ga naučiti! Zaril sem se y vrtnarske knjige, segel sem po svetu izkušenih sosedov. No in napravil sem, imam. Samo poglej! Po eni plati prinaša to znatno korist, a po drugi: koliko jc tu barv, črt, senc in poltonov. To je slika, Id sem jo mesto na platno naslikal na grudi zemlje, ki me jc dala na svet. Kakor morem, tako sem ji hvaležen za življenje ..«
Ko je to govoril, se jc vedno bolj iz-prcminjal. Pleča jc vzravnal, gube so mu| docela izginile z obraza, oči so se mu raz-iskrile v mladeniškem navdušenju. Viktor je ogledoval lepi vrt, a ko je Zenon obmolknil, je dejal:
»Da, da, zelo lep sadni vrt. Koliko ti prinaša?«
Zenon jc povedal precejšnjo vsoto in ves srečen prijel brata pod pazduho.
Ali nisi opazil mojih gozdičkov in majhnih cvetnih blazinic? Čeprav je žo pozno, ali vendar so šc lepe, v tem letnem času morda še lepše ko poleti. Čudovite so te naše jeseni!«
Po potih, ki so sc križala med sad-njim drevjem, jc pripeljal brata do tistega dela vrta, ki jc obdajal hišo in na katerega poprej ni obrnil pozornosti, Viktor je rad šel in veselo govoril:
— pravi ideali moraio imeti kulturno« poalago v prvotnem pomenu besede; sicer ic nevarno, da razblinimo svoje moči z različnimi poskusi, namesto da bi začeli z resnim gospodarskim delom, predvsem s
Eoljedelsko industrijo v tehničnem pomenu esede. Seveda ne smemo pozabiti najglobljega temelja socialne »reforme«, — moralnega kulturnega principa.
Ne moremo tedaj oprostiti onim, ki zanemarjajo pri svojem političnem delovanju kulturno merilo. Takšni ljudje niso prijatelji kulturee našega naroda.
Le na temelju zdrave kulture pareče-mo lahko s ponosom: »Civis Illyricus sum« (t. j, »sem jugoslovanski državljan); to se pa le zgodi, če izpremenimo- »1' homme physique« (fizičnega človeka) v »1' homme moral« (v moralnega Človeka) v duhu kulturnega ilirizma in slovanstva.
Kraljevina SHS.
Prometna konferenca v Mariboru.
LDU Maribor, 10. avgusta. Prometna Konferenca, ki se je vršila zadnje dni v Mariboru med npšimi in nemškoavstrijskimi zastopniki r?.di ureditve medsebojiega osebnega in blagovnega prometa, je sinoči dokončala svoje delo. O poludvanajstih je bil podpisan zapisnik konference. Sporazum se je dosegel v vseh točakih, ki so tvorile predmet pogajanj med nami in med Nemško Avstrijo. Glede prometne vozovne službe je sklenjeno, da spremlja naše osebje vse vlake, ki odhajajo proti Nemški Avstriji, do Špilj, ozir. do Celovca, medtem ko bo nemškoavstrijsko osebje spremljalo vse iz avstrijskega ozemlja prihajajoče vlake do Maribora, oziroma (v smeri Zelt-:wega) do Dravograda, oziroma (od severa) do Podrožčice. Na naših in nemškoavstrijskih končnih postajah, na katerih vozi naše, oziroma nemškoavstrijsko osebje, se ustanove posebne ekspoziture, ki imajo pravico do napisov v lastnem jeziku in do svojih državnih barv. Službeni jezik na našem ozemlju je slovenski, na nemško-avstrijskem ozemlju pa nemški. Glede zveze Maribor—Špilje, Radgona — Ljutomer je določeno, da se na tej progi uvedejo posebni jugoslovanski vlaki, ki pa na nem-ško-avstrijskem ozemlju (od Špilj do Radgone) ne bodo imeli postajališč za potnike in se bo carinska revizija vršila za potujoče iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo na progi Ljubljana—Dunaj le v Mariboru, tako, da ostaneta za potnike v Nemško Avstrijo postaji Pesnica in Št, Ilj zaprti. — Glede komercijelne službe se opira sporazum na bernsko konvencijo iz leta 1914. z nekaterimi našim razmeram prilagode-nimi izpremembami. V poštni službi se je irvTŠila izprememba le v toliko, da se uvede z Avstrijo zopet za vojni promet. V carinski varnostni in sanitetni službi ostanejo dosedanji predpisi še dalje v veljavi. Dogovor stopi v veljavo takoj, kakor hitro ga odobrita obedve vladi, kar se pričakuje V 14 dneh.
Narodno večo v Pečnhu,
LDU Pečnh, 10. avgusta- Ministrski 6vet. je odbil prošnjo krščansko - socialne stranke v Pečuhu glede razveljavljenja naredbe, po kateri naj se vzpostavi Narodno veče za mesto Pečuh in se izvedejo nove občinske volitve.
LDU Pečnh, 10. avgusta. Dne 8. t. m. se je tukaj na impozanten način ter v popolnem miru in redu vzpostavilo Narodno veče za mesto Pečuh. Izvršenje tega čina so odobravale in podpirale naše oblasti in sicer iz tega razloga, da se da velikemu delu meščanstva prilika, izraziti svojo voljo, ker je bilo sedaj tu vse zrevoltirano proti mestnemu senatu, ki je poleg tega, da je tajnim potom stal v zvezi z madžarskimi oblastmi, kazal se kot prijatelja belega režima in je na vešč način zapostavljal interese delavskega stanu. Dalje Je nekorektno vodil občinske, posle, neopravičeno razpisaval davke itd. Mnogobroj-nemu občinstvu, preko dva tisoč, so vodje a£cije za vzpostavitev Narodnega veča in izmenjavo mestne uprave predložili dokaze v težki obtožbi proti dosedanji upravi in pozvali meščanstvo in delavstvo, naj uporabi priliko, ko jim je omogočeno, da z dovoljenjem oblasti manifestirajo svojo voljo in protestirajo proti onim ljudem, ki so prisegli madžarski republikanski vladi ln od katere prisege še niso odvezani, a že sedaj odkrito delajo v korist Horthyjevc ve bele vlade. Sedaj imajo priliko, da sc svobodno izjavijo, ali žele vzpostavitev Narodnega veča, ki bode izvršil priprave za nove občinske volitve. Ta poziv je bil sprejet s silnim navdušenjem in že ob govorih so se čuli klici: »Doli s Horthyjevi-mi špijoni in gardisti! Ne želimo, da so zopet povrnejo belo pijavke! Hočemo svobodo! Zahtevamo občinskih volitev!« Zborovale! so enoglasno izvolili predlagane jim osebe za člane Narodnega veča, med njimi 34 socialistov in 15 pristašev meščanskih strank. Nato se je ljudstvo z vidnim zadovoljstvom razšlo, a izvoljeni odbor sc je tako-le sestavil: Predsednik dr. Šaudor Sečnik; podpredsednik dr-Ebert Nandor, odvetnik; tajnik Polači Ja-uos, učitelj. Ta dan znači za mesto Pečuli
začetek nove dobe, ki bo znatno vplivula na politične in gospodarske odnošaje.
Roparske tolpe v Južni Srbiji.
LDU Belgrad. 10. avgusta. Oddelek za javno varnost V ministrstvu notranjih del priobčuje: Načelnik okrožja Prlzren brzo-javlja: Dne 29. m. m- je več kot sto dobro oboroženih roparjev iz kačeniškega okrožja napadlo selo LJubinje, ki leži na severni strani Šaro planine. Poskušali so odpeljati živino. Domači prebivalci so se jim postavili v bran in so ojačeni z orožniki po dveurnem boju porazili roparje in Jim oteli živino. Nato je bil v tem kraju mir. Na begu preko Šare planine so roparji napadli selo Hodeš in ugrabili 400 ovac. Orožniki ln prebivalci so vdrli za njimi in jim pobrali živino. Kasneje so roparji napadli vas Brod, ter ugrabili Jaji Osma-noviču njegovega sinka in mnogo živine. Prebivalci pa so jim kmalu vse pobrali nazaj. Nato so udarili za njimi orožniki, ki so jih razpršili, a prebivalstvo okraja gorskega ln ljnmskega preži na roparja, da jim zada zadnji odločilni udarec. Prebivalci in orožniki nimajo izgub. V zahvalo dobri organizaciji prebivalstva in orožništva javlja brzojavka, da je akcija proti roparjem zaključena in da se je končala s popolnim porazom roparjev.
PolItKne nso¥lc^a
'+- Izjava. Občinski zastop občino Ribno v Bohinjski Boli je v svoji seji dne 8. avgusta 1920 sklenil soglasno: Občinski zastop z vsem ogorčenjem obsoja prosta-ško obnašanje blejskih Sokolov nasproti tujim slovanskim, francoskim in ameri-kanskim gostom ob priliki njihovega obiska Gorenjske in Bleda v dneh 3. in 4. avgusta. Obsoja prav posebno ono svobodomiselno inteligenco, ki na Bledu na ta ali oni način podpira tako surovosti, ki bodo v tujini neizmerno škodovale ugledu našega naroda. Pri svobodomisleni inteligenci na Bledu vživa Evobodo in mir vsak tuji Žid, ne pa pristaš krščanskega svetovnega naziranja! Izkazalo se je pri izgredih tudi opetovano, da je blejsko orožništvo s svojim predstojnikom nesposobno za varstvo osebne svobode. Sledi 18 podpisov.
+ Tirolska anektirana. O zadnji seji italijanske zbornice poročajo listi iz Rima nastopno: Po včerajšnji razpravi o proporcionali pri občinskih volitvah, ki je bila odgodena in se bodo torej občinske volitve vršile v najkrajšem roku po starem sistemu, je danes zbornica nadaljevala in zaključila razprave o saintgermainski pogodbi. Razprava je bila zelo burna. Opozicija je odločno branila svoje stališče proti odobritvi saintgermainske pogodbe, dočim so vladne stranke zahtevale ne samo ane-ksijo Tirolskega, temveč tudi Primorskega s Trstom, Toda tukaj sta posredovala ministrski predsednik Giolitti in minister vnanjih stvari Sforza, ki sta poudarjala, da usoda Primorskega ni nikakor še rešena v saintgermainski pogodbi in da nima torej Italija v zasedenem ozemlju v premimi coni ne le pravice do aneksije, temveč niti do kakršnegakoli suverenskega čina, izvzemši pravico nadomestitve vojaških oblasti s civilnimi, — Prešlo se je nato k glasovanju o posameznih predlogih. Predlog o razveljavljenju vojaških odredb v zasedenem Primorskem in Tirolskem ter o uveljavljenju amnestije na široki podlagi je bil odklonjen, dočim so bili sprejeti predlogi o razpisanju volitev v anektiranih krajih. Predlog socialnih demokratov Trevesa in Modiglianija, ki odklanjata odobritev saintgermainske mirovne pogodbe in poudarjata, da se mora pred. sklepanjem o aneksiji vršiti ljudsko glasovanje, je bil odklonjen s 176 glasovi proti 59 glasovom. — Zakonski načrt o odobritvi saintgermainske pogodbe in o aneksiji dežel, vključenih v tej pogodbi, je bil odobren s 170 glasovi proti 38 glasovom. Predsednik je pozdravil nove italijanske državljane na Tirolskem, nakar je zbornica sklenila od-goditi svoje zasedanje na jesen.
Parlamentarizem na III. lnternacionall v Moskvi, Na kongresu III. internac. so se odigrale hude polemike o pomenu parlamentarizma. Buharin je zagovarjal načelo, da smejo komunisti sodelovati v parlamentih in je zahteval, da bodi parlamentarna akcija postavljena v program komunistov vsake dežele pod pogojem, da se poslanci podvržejo nadzorstvu svojo stranke in dado pismeno zaobljubo, odložiti svoj mandat, kakor hitro to zapove stranka- Po Buharinu jc govoril sodrug Bordiga, ki je zagovarjal z vnemo načelo bojkota parlamentov. Bordiga je izjavil, da je vsako parlamentarno delovanje kompromis z meščanstvom. Napadal je angleške komuniste, češ da ne delujejo za revolucijo in je izrecno poudaril, da angleški komunisti ne razumejo komunističnega gibanja. Kot zgled je navajal Mac Leana, ki se je bil proglasil za komunista, ki je pu deloval v popolnoma neko-i munističnem smislu. K sklepu je izjavil napolitanski sodrug, da jo treba opustiti veak jjarluuientarni £Qdodsek in da sq ne
sme zgubljati čas v meščanskih zastopih, marveč da je treba pripravljati akcijo mas. Za Bordlgom se je dvignil Lenin, kateri je z velikim mirom in odločnim poudarkom izjavil: »Ni v naši moči, se boriti kakor bi hoteli — teorija nam ne sme zatemniti pogleda za dejstvenost — množice delavstva in kmetov verujejo v parlamente in tega ne smemo pozabiti. Zato moramo delovati v parlamentih, da pokažemo njihovo končno nedostatnost v trenutku revolucije. Siljeni smo sodelovati z reakcionarnimi strokovnimi organizacijami vsak dan, zato se pač ne smemo bati dela v parlamentih buržoazije. Treba je prepričati delavstvo z dejanji, poslužtti se moramo metod, ki nam jih narekuje zgodovinski razvoj « Po Leninovem govoru, ki so ga vsi pozrno poslušali, je dal Buharin predlog o sodelovanju komunistov v meščanskih parlamentih na glasovanje. Predlog glasovanja jo bil sprejet z ogromno večino.
+ Mednarodnega generalnega štaba ne bo. »Agencija Havas« poroča, da poročilo, po katerem naj bi se ustanovil v zvezi narodov mednarodni generalni štab, ni v vsem točno.
+ Proračun Bolgarije za leto 1920-1921. V proračunu Bolgarije za 1. 1920/21 so proračunani redni dohodki na 1800 milijonov levov, jredni izdatki so se proraču-nali z okroglo 1400 milijoni levov, izredni pa na 1445 milijonov levov. Sobranje je brez velike debate odobrilo novi proračun.
Dnnwfie 3tewlce.
—	Umrl je dne 6, avgusta na Bohinjski Beli zelo ugleden občan Josip Peter-nelj. Bil je veliko let občinski odbornik in član krajnega šolskega sveta. Za javni blagor občine je veliko storil. Njegov pogreb v nedeljo 8. avgusta je pričal, kako priljubljen je bil blagopokojni med domačini. Naj v miru, počiva!
—	Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Lloyd-ekspres (proga Dunaj —Ljubljana—Trst v zvezi s parnikom v Kairo) vozi v obeh smereh po enkrat na teden in sicer vsako sredo zvečer z Dunaja, prihod v Trst vsak četrtek zjutraj, V obratni smeri odhaja iz Trsta vsak ponedeljek zvečer in dospe na Dunaj vsak torek zjutraj. Prvič vozi Lloyd-ekspres št. 9 z Dunaja v sredo dne 11. avgusta t. 1, Iz Trsta gre Lloyd-ekspres št, 10 prvič v ponedeljek dne 16. avgusta t. 1. Z Dimaja odhaja ob 19, ter pride v Gradec ob 23.47, v Maribor ob 1.04, odhod iz Maribora ob 1.09, prihod v Ljubljano ob 4,10, odhod iz Ljubljane ob 4,20, prihod v Logatec ob 5.08, odhod iz Logatca ob 5.45, prihod v Trst ob 8.15. Lloyd-ekspres št. 10 odhaja v obratni smeri iz Trsta v ponedeljek ob 21., prihod v Logatec ob 24,, odhod iz Logatca v torek ob 0.40, prihod v Ljubljano ob 1,21, odhod iz Ljubljane ob 1.35, prihod v Maribor ob 4.27, odhod iz Maribora ob 4.40, odhod iz Gradca ob 6.20, prihod na Dunaj ob 11.40, Tarifne pristojbine se pobirajo za ta vlak za vožnjo po Jugoslaviji normalno, za vožnjo po Avstriji s 50% poviškom voznine v brzovlakih za potnike, pse in potno prtljago. Vozne listke izdajajo samo postaje Logatec, Ljubljana gl. kol., Gradec H. B. in Dunaj S. B. — Za med-postajne relacije se morajo kupiti vozni lističi oziroma se računa voznina do zgoraj omenjenih postaj.
—	Toča, vihar in velika nesreča. Iz Suhorja se poroča: Dne 4. t. m., zvečer okrog 7. ure se prikažejo črni pogubonosni oblaki izza visokih Gorjanc ter se razpro-stro čez celo župnijo. Nastane naenkrat velika tema, začne grmeti in treskati, da je bila groza. Prihrumi tudi strašen vihar, ki je lomil in podiral drevesa, nekatere celo s korenino vred izruval. Sadje, jabolka, hruške in češplje, vse leži po tleh. Nato se vlije velika ploha, vmes pa toča debela kot orehi, ki je rožljala skoro 10 minut. Uničila je polje in vinograde. Koruza je vsa razcofrana, fižol odbit, pesa in zelje razbito in ajda v zemljo zabita. Grozdje, ki se je sedaj začelo ravno mehčati, je vse ranjeno, nekatere trte tudi vse razbite in polomljene. Nad vse žalosten je pogled po polju in osobito po vinogradih, ki so obetali prav veliko pridelka, a sedaj je večji-del opustošeno. Toča je segla tudi v bližnje župnije Radovica, Metlika, Semič in Sv. Nedelja, in je povsod veliko škodo naredila. Vsa škoda se lahko ceni na milijone kron. Ljudje so jako pobiti in s strahom gledajo v bodočnost. Ni čuda, da se je začelo ljudstvo zopet seliti v Ameriko. Iz Belekrajine že odhajajo vsak mesec možje, mladeniči in dekleta v daljno kraje, ker se ne upajo na domači zemlji preživeti. — Isti dan se je pridružila še druga nesreča. Zvečer ob pol 8. uri sc je utrgal velik oblak nad vasjo Gorenji Stthor, kjer so pastirji pasli svojo živino. Velik naliv je hipoma odnesel pastirje in živino v globoke z vodo napolnjene jarke pod vasjo, kjer sta dva pastirja utonila, in sicer 7letni deček Franc Gerkšič iz št. 3 in 121etni M. Kočcvar iz št. 9. Pokopana sta bila oba slovesno dne 6, t. m. vpriče obilno zbranega liudsiva. ki ie bilo do solz £lnieuo.
Drugi pastirji so si komaj rešili življenje, živina pa je prišla vsa obtolčena domov. Take nesreče ne pomnijo niti najstarejši ljudje v župniji.
—	Nesreča. Dne 4, avgusta t. 1, je 22-letnl sin polgruntarja Anton Pavčlč v Dolenjih Duplicah pri Grosupljem tolkel s samokresom ob tram; samokres se je sprožil in je krogla predrla Pavčiču dlan desne roke. Pavčič je bil sprejet dne 7. t. m. na kirurgični oddelek ljubljanske dež. bolnišnice.
—	Utopljenka na Bledu. V kopališču TSnniesovem na Bledu je utonila 9. avg. ob 1. uri popoldne gdčna, Kavčič iz Logatca, uradnica pri inšpektoratu juine železnice v Ljubljani. Prijel jo je krč v vodi; pogrešili so jo čez četrt ure ter potegnili mrtvo iz jezera.
—	Brežice. Tukajšni vojni dobičkar, hujd nemčur, protestant E. P., bivši pisar pri tukajšnji tvrdki Matheis, še namerava v kratkem preseliti v obljubljeno mu deželo Avstrijo in sicer v mestece Knittel-feld, kjer si je baje že kupil dvorec in celo opekarno. Imenovani je sin slovenskih staršev, bivših učiteljev celjske okolice; poročil se je pred devetimi leti s tržaško Slovenko, ki se pa je medtem tudi izneverila svojemu narodu. Vse precejšnje premoženje si je pridobil v Brežicah med vojno; da mu ni bilo treba v vojno, za to so že skrbeli Nemci. Sedaj pa odhaja z jugoslovanskim premoženjem, nakar posebno opozarjamo davčno oblast.
' — Dar. »Neimenovani« je daroval za škof. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano 500 K in se prejem tega zneska zahvalno potrjuje.
—	Razpis. Na podlagi rešenja Ministra Vojnog in Mornaric^ F. Dj. broj 5066 od 13- julija tek. leta se bode sprejelo letos v II. artiljerijsko podoficirsko školo v Mariboru do 200 mladeničev iz meščanstva in iz vojske kot gojence. Kandidat iz meščanstva mora za sprejem v šolo odgovarjati sledečim pogojem: 1. Da je pripadnik kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar mora dokazati z domovnicom. 2. Da ni mlajši od 17. leta in ne starejši od 20 let, kar mora dokazati s krstnim listom ali pa s potrdilom, podpisanim od dveh meščanov in potrjenim od občinske oblasti. 3. Da jo dovršil dva razreda gimnazije ali realke, ali vsaj štiri razrede ljudske šole, kar mora dokazati s šolskim spričevalom. 4. Da je dobrega obnašanja in nekaznovan, kar mora dokazati z občinskim potrdilom. 5. Da ima za vstop v šolo dovoljenje staršev, katero mora biti potrjeno od občinske ali pa politične oblasti. 6. Da je neoženjen, kar mora dokazati z cerkvenim ali občinskim potrdilom. Kandidat iz vojske bodisi katerega koli orožja, mora za sprejem v šolo odgovarjati sledečim po« gojem: 1. Da je dovršil najmanje štiri razrede ljudske šole. 2. Da je izvršil rekrutno vežbo. 3. Da je neoženjen. 4. Da ni obsojen. 5. Da je od poveljstva priporočen kot dober vojak. Kandidati iz meščanstva morajo prositi za sprejem z lastnoročno na* pisano prošnjo, ter isto lahko osebno ali pa po pošti v priporočenem pismu dostavijo komandantu II. artiljerijske podofi-cirske šole v Mariboru, v kateri morajo navesti: da se podvržejo vsem obvezam, predpisanim v »Uredbi o podoficirskim školama u stalnom kadru«. Prošnji priložiti pod točko 1., 2., 3., 4., 5. in 6. omenjene dokumente. Prošnja in dokumenti morajo biti pravilno kolekovani. Kandidati iz vojske naj se javljajo predpisanim potom na raportu in njih poveljniki vpoš-ljejo njihova zaslišanja s priloženimi dokumenti, navedenimi pod točko 1. in 3. in s svojim mišljenjem komandantu II. artiljerijske podoficirske škole v Mariboru. Prošnje vseh kandidatov iz meščanstva kakor iz vojske morajo se vposlati najkasneje do 20. septembra t. 1. komandantu II. artiljerijske podoficirske škole v Mariboru. Vsi prijavljeni kandidati iz meščanstva kakor iz vojske morajo se predstaviti osebno kamandantu II. artiljerijske podoficirske Jkole v Mariboru dne 29. septembra t. 1. ob 7. url zjutraj radi zdravniškega pregleda in rešenja njihovih prošenj. Kandidate iz vojske opremijo njih poveljniki z objavami za hrano in brezplačno vožnjo do Maribora. Kandidatom iz meščanstva pa izpostavijo pristojni komandanti polkovnih okrožnih komand listine za brezplačno vožnjo z železnico ali ladjo od najbližje postaje kandidatovega bivališča do Maribora, in to na podlagi pismenega potrdila komandanta škole, da je dotični uvrščen med kandidate za gojence II. artiljerijske podoficirske škole in po naredbi Ministra Vej nog i Mornarice F. Dj. Broj 9223 od 4. julija 1920. V slučaju, da se kandidata ne sprejme, izda se mu brezplačni vozni listek za vrnitev v mesto njegovega bivališča. Vsprejemni izpit so ne polaga. Tečaj šole traja dve leti. Po dovršenju šolo se gojenci razporedijo kot podnaredniki v artiljerijske polke, kjer služijo za nadaljno povišanje-Oni gojenci, kateri dovršijo šolo z odliko, ali prav dobrim uspehom, imajo pravo do polaganja izpita za častniški čin. — Iz pisarne II. artiljerijske podoficirske škole broj 704 od 20. julija 1920 v Maribora
—	Končana stavka. V Splitu se je koe-čala stavka, bančnih uradnikov. Uradnikom so bile zvišane plače ea 50% in dobe razentega oženjeni enkratno podporo šest-tisoč kron, a neoženjeni štiritisoč kron.
—	Napad. Janez Javornik iz Loko pri žalni Je napadel doma v Zagradcu letnega posestnika Antona Kastclica z nožem ln ga je tako ranil, da se jo šel Kastelic zdravit na kirurgični oddelek ljubljanske deželne bolnice.
—	Velike ciganske tatvine v Beli KrajlnL V noči od 3. na 4. t. m. so ukradli cigani posestnici Mariji Hudakovi na Uča-kovcu pri Vinici raznih jestvin v vrednosti 2030 K, Matiju Vrbancu iz Učakov pa perila in obleke v vrednosti 3290 K. Tatvino sta izvedla dva cigana. Prvi je 25 do 30 let star, srednjevelike postave, močan, črnih bok; drugi je okoli 50 let star, majhne postave, slab, že malo siv; v družbi je bila tudi neka 501etna ciganka, nekoliko kozava in še ena 20letna ciganka.
—	Zlato moško uro je našla pretekli Četrtek v Vintgarju Zinka Goslar iz Belgrada, sedaj stanujoča na Bledu, vila Lov-rin. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri fJo-spodični Zinki Goslar.
6. Odklanjajo vsako odgovornost za posledice, ki bi nastale, ako vlada ne ugodi pod točkami 1—4 te resolucije stavljenim zahtevam.
Zborovanje je bilo precej burno ter so , zborovalci splošno zahtevali stavko. Po i raznih pojasnilih predsedstva se je shod i zaključil. Kakor poročajo, so se vršila podobna zborovanja po vseh večjih mestih.
Shod
Včeraj zvečer je bil v dvorani hotela Union številno obiskan shod državnih nameščencev, Predsedoval je g. Makso Lil-leg, ki je nalgašal v svojem nagovoru, kako je vlada samo obetala zvišanje draginj-stkih doklad ter uveljavljenje službene pragmatike, a nobene svojih obljub izpolnila, pač pa uvrstila uradnike med zločince in norce s tem, da jim ne priznava niti pasivne volilne pravice. Podražitev premoga in železnic bo dvignila cene živilom, dasi uradništvo že danes ne more izhajati s svojimi prejemki. Uradništvu ne preostane drugo kot da se pridruži vsem onim nezadovoljnim elementom, ki zahtevajo, da odstopita vlada in parlament ter se razpišejo volitve v konstituanto. Nato je poročal g. Bekš o službeni pragmatiki. G, Vojska je v svojem govoru poudarjal, da uradništvu ne preostane drugo, kakor da zapusti tlelo in se združi z delavstvom v boju proti bnim, ki izrabljajo »višje« državne interese za lastno okoriščanje. Vladi ni mar naše Primarje, niti Koroško, pač pa izvoznice, ker se vidi ravno pri reševanju sedanje kabinetne krize, ko se trguje za prost izvoz pšenice, koruze in drugih živil. Javni nameščenci so videli, da se nihče ne briga za stanovanjsko bedo uradništva in delavstva, pač pa so videli, da se je pripeljal v Ljubljano minister, ki je branil milijonarje, da bi jim ne bilo treba zidati stanovanj. Pri tem seveda ni pogledal v vagone. Dr-Eavni nameščenci ne bodo stavili termina, kdaj bodo šli na cesto, toda kadar bodo šli, bodo zmagali. Zatem je govoril predsednik Jugoslovanske železn. zveze Deržič D železničarskih zahtevah in podraženju premoga, pri čemer je napeljaval vodo na narodno-socialistični mlin ter napadal dr. Korošca in poverjenika dr. Serneca. Kon-iJno so bile soglasno sprejete nastopne
resolucije:
1.	Osrednja vlada se pozivlje, da sprejme od večine komisije za revizijo projekta zakona o javnih nameščencih osvojeni in ministrskemu svetu predloženi osnutek službene pragmatike, četudi začasno in naredbenim potom ter ga čimprej uveljavi. Po članu glavne kontrole Milutinu Popo-viču osnovani manjšinski načrt službene pragmatike naj vlada odkloni, ker ne odgovarja niti duhu modernega časa, še manj pa demokratičnim načelom in bi se z njim že itak razdrapane razmere v državni upravi samo še bolj ustalile,
2.	Slovenski javni nameščenci vidijo Jtta,čelcwna v pasivni volilni pravici edino pot, ki jih privede do njihovih pravic in jim zagotovi primerno socialno stališče, Ugotavljajo, da jim je ta pravica nekvarno njihovemu gmotnemu položaju postavno zajamčena ter odločno protestirajo proti vsaki določbi, ki bi jih oropala kakršnihkoli državljanskih pravic.
3.	Zahtevajo, da se jim z naredbo D, R, 66.398 dovoljeni 25% povišek počenši ,ad 1. junija t, 1, dalje nemudoma izplača od vseh 1. decembra 1919 sprejetih dra-ginjskih doklad, ker z ozirom na vedno rastočo draginjo ne uvidevajo, zakaj bi se jim slabše godilo kot njih tovarišem v Srbiji in Črni gori.
4.	Protestirajo z vsq ogorčenostjo proti podraženju premoga in železnic ter obsojajo tudi vnaprej vsako vlado, ki bi s pomočjo velekapitalističnih podjetij na katerikoli način kvarno vplivala na njih življenjski boj.
5.	Izjavljajo odkrito, da v vlado in narodno predstavništvo ne morejo imeti več zaupanja ter ugotavljajo, da sta oba-dva navedena činitelja reševala doslej njih resolucije samo z obeti, ki se niso nikdar ali pa samo deloma udejslvili. Zato zhate-vajo, da se sedanji parlament razpusti in da vlada V najkrajšem roku razpiše vulil-ye v konslituanto.
Sftalerske snovke.
š Zgornja Savinjska dolina, Podružnica Jugoslovanske Matice za občine Mozirje, Rečica in Kokarje priredi dne 22. avgusta v Vrbovcu pri Mozirju (v prostorih vrbov-škega grada) veliko narodno slavnost z mnogovrstnim sporedom. Prireditev je za-mišljena v večjem obsegu. Vprizori se gledališka predstava, nastopi več pevskih zborov, med njimi »Celjsko pevsko društvo«, ter igra gornjegrajska godba na lok in pihala. Za zabavo bo skrbelo mnqgo drugih zanimivosti. Pridite bližnji in dalj-nji sosedje, da podpremo naše narodno-obrambno društvo!
š Utonil je v Savinji pekovski vajenec Leopold Leskovar, doma iz Oplotnice.
š Cene v Mariboru so se določile 5. t. m. tako-le: Goveje meso od 20—22 K za kilogram, telečje meso od 20—22 K kg, svinjsko po 30 K kg, slanina po 42 K kg, hlebec belega Vz kg težkega kruha 6 K, hlebec črnega 70 dkg težkega kruha 5 K 40 v, 5 dkg težke žemlje 80 v, v gostilnah in v kavarnah 10 v več.
š Celjska mestna občina in rešitev stanovanjskega vprašanja. Celjski mestni sosvet je sklenil, da da tistim, ki bi hoteli zidati, vsakemu v bližini Sp, Lamovža toliko prostora, da zadostuje za hišo z najmanj 4 stanovanji po 2 do 3 sobe in kuhinjo in za majhen vrt okrog hiše. Tisti, ki bi se tega poslužili, se morajo zavezati, da bodo poslopje zgradili tekom enega leta. Celjski sosvet je tudi sklenil sklicati enketo industrijcev in kapitalistov z namero, da bi se ustanovila družba za zidanje stanovanjskih poslopij.
Uiifeliarake no^lz®.
lj Deputacija Prekmurcev. Včeraj se je oglasila pri predsedstvu deželne vlade v Ljubljani deputacija Prekmurcev, gosp. civilni komisar G. Lipovšek, župan Božidar Sever, župan Režonja, župan Raj in odvetnik dr. Šabec, ter intervenirala v gospodarskih in političnih zadevah. Deputacija je bila povsod ljubeznivo sprejeta ter se ji je obljubilo, da se bo po možnosti vsem željam in prošnjam Prekmurja ugodilo.
lj G. Josip Rijavec, prvi tenor narodnega kazališta v Zagrebu, priredi dne 13. avgusta koncert na Bledu in 17. avgusta v Unionski dvorani v Ljubljani. Prednašal bo skladbe Lajovica, Ravnika in Škerjanca ter Konjovica Hatzea, Gotovca kakor tudi arije iz oper Aida, Tosca in Carmen. Pred 6 leti je naš rojak g. Rijavec sodeloval pri koncertu Glasbene Matice ter že tedaj žel obilo priznanje, Nadejamo s«, da si, občinstvo počasti našega najboljšega jugoslovanskega tenorista z obilnim posetom že zato, ker že spored nudi umetniški užitek, — Predprodaja vstopnic v tobakarni Prešernova ulica.
lj Poslovilni večer Amcrikancev. V soboto 14. t. m. ob pol 8. uri zvečer bo v Ljudskem domu imel g. Grdina, zastopnik ameriških kat, slov. organizacij, poslovilni govor. Vabijo se zlasti Orli, Orlice in prijatelji naših organizacij. Vstop prost.
lj Gospod bapetan Seunig, znan sport-nik-jahač že iz lanske letne prireditve v Ljubljani, je prišel iz Virovitice s 6 konji na concours hippique, ki se vrši v nedeljo, dne 15. t. m-
lj Pri zadnjem obračunu za cvetlični dan 19. in 20. junija se je nejasno naznanilo, da so znašali stroški 23.000 K. Priključno na cvetlični dan so prodajale naše dame cel teden pri Prešernovem spomeniku zastavice, lampijončke in sveče. Vse to je odbor za cvetlični dan kupil in plačal 21.200 K pri različnih trgovcih. Prodajalo se je to z 20odstotnim dobičkom. Godba v Zvezdi za promenadni koncert pa je stala 1500 K. To vse brez malih, neizogibnih stroškov, ki se jih ima pri takih prilikah in brez peciva, ki se je v Zvezdi prodajalo, To v pojasnilo. — Odbor.
lj Kolo ukradeno je bilo Francu Šornu; vredno je 2000 K.
lj Tatvine, Portirju Frideriku Oraniču je bilo ukradeno te dni v gostilni Martina Podržaja raznega blaga in denarja v vrednosti 3342 kron. — Gostilničarki Mariji Francotovi so bile ukradene kokoši in obleka v vrednosti 310 kron.
TRETJA VESNIČEVA MISIJA, Belgrad, 10. avgusta. Danes dopoldne so se sešli pri dr. Vesniču: dr. Ninčič in Velizar Jankovič kot delegata parlamentarno zajednicc, v imenu demokratsko za-jcdnicc pa Davidovič, Dražkoviii iu Pribi-
čevič. Voliznr Jankovič je v imenu parla- t mentarne zajednice pristal na svoboden 1 izvoz pšenice pod pogojem, da žito kupujejo mlinski industrijci po conah, ki bi se ugotovile na podlagi cen svetovnega trga; odbil bi se strošek za predelavo in izvoz. Tako bi se prodaja vršila pod ugodnimi Pogoji, a dobiček bi ostal v državi. Demokratska zajednica je odbila ta prodlog. Dr. Vesnič je nato izjavil, da so z njegovo strani pogajanja končana in je takoj odšel k regentu, kateremu je pojasnil položaj in mu vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Regent ni sprejel Ves-ničeve ostavke, marveč ga je prosil, da še zadnjič poskuša sestaviti koncentracijsko vlado. Regent je Vesniču svetoval, naj ena stran popusti v agrarni reformi, a druga v vprašanju izvoza. Vesnič je danes ob 5. uri popoldne pozval parlamentarno za-jednico na pogovor in predložil regentovo željo. Parlamentarna zajednica je pristala na regentov nasvet.
Belgrad, 10. avgusta. Po današnji seji so demokratski delegati poročali v svojem klubu o rezultatu pogajanj. Demokratska zajednica je sklenila, da ne popusti v agar-nem vprašanju. Med razgovorom se je pojavil predlog, naj bi se dosegel sporazum z radikalci tako, da bi demokrati popustili v agrarnem vprašanju pod pogojem, če radikalci izključijo iz parlamentarne zajednice Narodni in Jugoslovanski klub.
Belgrad, 10. avgusta. Ako se sestavi koncentracijska vlada in ako demokrati pristanejo na popuščanje v agrarnem vprašanju, hi se kontrola nad izvozom poverila sedanjemu finančnemu ministru Sto-janoviču, ki bi prevzel trgovinsko ministrstvo, drv izvede svoj izvozni program. Ministrstvo financ bi prevzel Jankovič ali Ninčič.
Belgrad, 10. avgusta. Rešitev izvoznega vprašanja., ki igra veliko vlogo v sedanji krizi, ne napreduje zato, ker gre za dobiček kapitalistov. Belgrajske banke so nakupile žito za izvoz in zato demokrati niso pristali na Jankovičev predlog, ki varuje producente in konsumente.
Belgrad, 10. avgusta. Radi političnega položaja je odpotoval St. Protič iz Kra-pinskih toplic v Belgrad.
SLABA ŽETEV V DALMACIJI.
Belgrad, 10. avgusta. Iz Dalmacije poročajo, da je žetev zelo slabo izpadla. Zato Dalmatine! protestirajo proti svobodi izvoza, ker za Daimacijo ne bo dovolj živil. V Dalmaciji so cene žitu zelo poskočile.
DR. KOROŠEC IN DEMOKRATI.
Belgrad, 10. avgusta. Dr. Korošec je izjavil, da bi ljudska stranka sprejela zahteve demokratov glede agrarne reforme, ako demokrati pristanejo na to, da se dajo tudi hiše, tvornice in banke onim, ki so jih zaslužili s svojim delom.
IZVOZ SADJA,
Belgrad, 10. avgusta, Današnji >Beo-gradski Dnevnik« zlobno napada dr. Korošca, češ da ni podpisal sklepa o svobodnem izvozu sirovega sadja. Znano pa je, da je dr. Korošec prvi predlagal svoboden izvoz sadja,
DR. TRUMBIČ V BELGRADU.
LDU Zagreb, 10. avgusta. »Hrvat« javlja: Zunanji minister dr. Trumbič je dospel v Belgrad.
GLEDALIŠKA ŠOLA V ZAGREBU.
LDU Zagreb, 10. avgusta. Izšla je naredba poverjenika za prosveto, s katero se ustanovi v Zagrebu gledališka šola. Naloga te šole je, da pripravi nadarjene mladeniče in mladenke za igralski stan. Pouk bo trajal 3 leta.
POMOČ POLJSKI.
LDU Lyon, 10. avgusta. (Brezžično.) Newyorški dopisnik lista »Echo de Pariš« javlja, da namerava sklicati Wilson kongres k izrednemu zasedanju ter na kongresu zahtevati pooblaščenje za vojno za obrambo Poljske pred boljševiki.
LDU Lyon, 10. avgusta. (Brezžično.) Kakor javlja Agence Havas, so došji angleški in francoski državniki na konferenci v Hythesu do prepričanja, da sovjetska vlada zavlačuje pogajanja s Poljsko, da bi mogla med tem zasesti Varšavo ter tam uveljaviti sovjetski sistem. Konferenca je vpričo admirala Beathyja pozvala vojaške strokovnjake, naj predlože poročila o odredbah, ki so jih podvzeli, To se tolmači tako, da bo angleška v kratkem proglasila blokado Rusije.
LDU Lyon, 10. avgusta. (Brezžično.) Po vesteh, ki jih je dobil »Matin« iz Wa-shingtona, je amerikanska vlada angleški in francoski vladi obširno razložila svoje stališče glede obrambe Poliske in razode-!a, kar se ji zdi potrebno, da se rešijo Poljaki.
BORZA.
LDU Zagreb, 10. avgusta. Devize: Berlin 185—187, Italija 460—-565, London 325 do 0, New Vork 85-86, Pariz 630—1340, Praga 153—15i, Dunaj 39.40-39.85. — Valute: Ameriški dolarji 84-50—85, avstrijske i krone 42—43, carski rublji 127—130, če-! škoslovaške krone 155-0, angleški funti j 305—0, francoski franki 635—0, nacoleon-.
dori 331—335, nemške marke 190—191, rumunski leji 190—192, švicarski franki 1385 do 0, italijanske lire 475—0, turško lire v zlatu 0—380.
Cerkveni vestnik.
c Podeljene so župnije: Bloke Viktorju Švigelj, kapi. istotam; Kranjska gora Karlu Čuku, župniku v Škocjanu pri Mokronogu; KrSko Leopoldu T u r š i č u, kaplanu v Šmihelu pri Novem mestu; Radeče 'Antonu Lovšinu, župnemu upravitelju istotam; Tomi šel j Francu Gabršku, župnemu upravitelju istotam.
c Za ekskurendo-upravltelja župnije Polica je bil imenovan Konrad Tester, župnik v Višnji gori.
DijaSkl vestnik.
d Potne ugodnosti, ki so jih imeli člani SDZ, so na nerazložljiv način ukinjene. Osrednji odbor SDZ je vse potrebno ukrenil, da napravi konec dvojni meri. Upamo dobiti v najkrajšem času, rešitev. Opozarjam na sklep občnega zbora zveze v Mariboru, po katerem Dijaškega feri-jalnega saveza za enkrat ne priznamo kot ferijalnega društva vsega dijaštva. Ugodnosti pri južni železnici ostanejo. Peršuh, t, č. predsednik,
d Prenočišča, Potujoči tovariši morejo brezplačno ozir. proti malenkostni odškodnini prenočevati razen v že objavljenih prenočiščih še v drž. realni gimnaziji v Novem mestu, v rudarski šoli v Celju (Gaberje št. 1), državni gimnaziji v Kranju in državni realni gimnaziji v Ptuju. Ostali učni zavodi nas, o tem še niso obvestili. Tovariši se morajo povsod ob dnevnih urah javiti šolskemu, slugi z izkaznico SDZ. — Predsednik SDZ.
BAJA.
Povodom zborovanja mednarodne komisije za Donavo opozarja subotiški »Aeveu« na veliko važnost bajskega pristanišča za Jugoslavijo.
Bogata Bačka, v kateri zraste na leto do 5 milijonov meterskih stotov pšenice, 8 mil. koruze, IV2 mil. ovsa, V2 mil. ječmena, IVa mil. krompirja, 3^2 mil. pese, M milijona hektolitrov vina itd.; ki ima dalje obilo živine in svinj; v kateri je šestina prebivalstva zaposlena v industrijski produkciji — ta Bačka potrebuje čim več in čim prikladnejših pristanišč za izvoz svojega bogastva. Pristanišča se pa ravnajo po prometnih progah.
Dovolj je, da pogledamo zemljevid: Ravni četverokot, ki ga na zapadu in jugu zapira Donava, na vzhodu Tisa — imenovan Bačka, — se razpenja na sever preko Baje, Subotice do novega Segedina, Jugoslavija zahteva celo Bačko in ne samo del, ki bi brez severozapadnega cgla: Baje, izgubil polovico svoje vrednosti.
Usodna napaka naše javnosti je, da se tako malo zanima za Bajo. Morda zato, ker je navidez navadno staro kramarsko mestece, ki je nekdaj — pred 50 leti — cvetelo. Toda danes dobivamo novo politično karto Evrope. Zato dobiva tudi Baja večji pomen.
Donava se deli nasproti obalnim državam na več pasov. Najsevernejša točka jugoslovanske cone ne sme biti Bezdan, ampak Baja.
Meje, ki jih določa mirovna pogodba, bi raztrgale celo železniško in rečno mrežo Bačke. Kanal Franca Jožefa bi bil skoro zaprt, somborska proga v Subotico tik meje, Subotica odprta in brez vsakršne zveze z Donavo, ki jo nujno potrebuje. Ves promet bi se obračal v Novi Sad, kar ravno ne bi bilo ugodno, v kolikor je transport namenjen za Češkoslovaško, Avstrijo, Nemčijo itd. Na ta način Jugoslavija nc bi imel^ niti enega varnega, dobrega in gospodarsko ugodnega pristanišča ob Donavi severno od Vukovara. Subotica je žitno središče Bačke in njen izvoz potrebuje in mora imeti bajsko pristanišče.
Po zemljepisnem načelu tvori to pristanišče z Bačko enotno celoto, po etnografskem načelu in tamošnjem prebivalstvu pa je sestavni del Jugoslavije. Istočasno bi izgubili z Bajo enega najbogatejših vinorodnih predelov.
V kratkem času, odkar je Baja pod jugoslovansko upravo, se je pokazalo, da se vrši ves promet, ki gre danes po glavnih progah Rumunij-: Arad, Tcmešvar — na Češkoslovaško, v Avstrijo in Nemčijo, preko Subotice na Bajo, kjer se blago pretovarja na ladje. Ravnotako obratno. Baja je tačas glavno tranzitno pristanišče na Donavi za severozapadne dele Rumunije.
Kaj pomenja Baja za naš uvoz in izvoz ter za tranzitni promet z Rumuniio, najbolje kaže ta-le mnla statistika: Junija se je dovolil izvoz odvišnih zalog (toda ne na Madžarsko) in v samorn času od 10, do 29. junija je šlo preko Baje približno 60 šlepov. Zadnje dni sc oglasi na carinarnici vsakih 34 ur po S do 10 šlenov. Na
teden prihaja nad 30 praznih Slcpov za nalaganje in po 10 polnih za Jugoslavijo in tranzit za Rumunijo. Meseca junija je bilo plačane v gotovini -1,100.000 dinarjev, a 8,500.000 dinarjev kreditirane, dasi jc lo samo carinarnica II. vrste. Glavni predmeti r.o: žita, pesa, les, škrob, premog, bencin itd.
Pristanišče jc solidno zgrajeno, prostrano, dasiravno nima dovolj zgradb. Tik ob pristanišču sc izliva v Donavo reka Šugovica, ki teče po sredi mesta. Voda je plovna. Na desni in levi so stara razkla-dišča, Šugovica bi bila izvrstna zimska luka. Ob luki stoji tretji železniški most preko Donave, ki bi pripadel Jugoslaviji.
Subotica in Sombor najbolje čutila važnost Baje, zato tudi zahtevata njeno pripojitev Jugoslaviji.
Turistka in spori.
Tekma reprezentanc Subotica in Ljubljana jc po Jugoslovanskem nogometnem saveztt nepričakovano odgodena na 20 avgusta. V nadomestilo jc odredil ljubljanski nogometni podsavez za termin sredo 11. t. m. tekmo reprezentanc Ljubljana in Maribor. Maribor bo pri tej tekmi pokazal, čc razpolaga z igralci, ki se morejo postaviti v reprezentativno moštvo ljubljanskega nogometnega podsaveza. Pripomniti jc, da je mariborsko moštvo v zadnjem časii, igralno znatno napredovalo. Pričakovati je lepe in zanimive tekme.
Propozicije
7,a jahalni concours hippiquc, ki sc vrši dna 15. avgusta 1120 ob A. tiri popoldne na dirkališču (vojaško vežbališčel v Ljubljani.
I. Prcmovanjc toplokrvnih jahalnih konj.
.Jahajo dame in gospodje: civilno sedlo, dvojna uzda. Tri častna darila. Ocenjujejo se:
t. podoba, 2. scdlanje, 3. uzdanjc, 4. hoja v koraku, 5. hoja v trabu, 6. hoja v galopu. Pri opremi ni merodaina novost, temveč pravilnost opreme; za ocenjevanje pri 4., 5. in 6. jc merodajna samo hoja konja, zahteva sc pa, da hodi konj v ravnotežju, na brzdi in z mirno glavo.
II.	Skakanje. Čez 8 zaprek, ki so do 1 nt 20 cm visoke in do 3 m Široke. Zapreke so: 1. pleten plot 1 m 10 cm visok; 2. zid 1 m visok, 1 m širok; 3. prcjjraja iz lesa 1 m visoka; 4. vrata v živi meji 1 m visoka in 3 m 50 cm široka; 5. ccstni profil: 2 po 1 m 50 cm široka jarka na razdalji 6 m; 6, zagrnjena pol 2 po 1 m visoki živi meji na razdalji 6 m; 7. živa meja t m 20 cm visoka in 1 m 50 cm široka; 8. jarek 7. vodo 3 m širok, pred jarkom 60 cm visoko šibje.
Dolžina steze ca 400 m, čez vse zapreke se mora skočiti v galopu v določenem redu in v 2 minutah. Sedlo civilno, uzdanjc poljubno. Diskvalificira se trikratno refiziranje ene in iste zapreke ter zgrešitev tira.
Darila: 1. Častno darilo in 3000 K; II. častno darilo in 800 K, III. častno darilo in 400 K.
III.	Patrolno skakanje jahalnih iedinic IV. armijske oblasti. (Patrola obstoji iz 1 podčastnika in 3 redov.) 5 do 1 m visokih in 2 m širokih zaprek in sicer:
1. pleten plot, 2. zid, 3. pregraja iz lesa, 4. živa meja, 5. jarek z nizkim šibjem spredaj.
Obleka in oprema: bojna brez orožja.
Ne gre za hitrost, marveč za lepo skupno ježo v galopu in skupno skakanje.
Dobitki: 1. patroli 800 K, 2. patroli 400 K in 3. patroli 200 K.
IV.	Lov za trak (Jeu dc barre).
Jahajo dame in gospodje. Civilno sedlo,
dvojna uzda. Borba se začne na znamenje z rogom in traja 1.5 minute. Po jahanju vseh skupin nastopijo zmagovalci v eni skupini, nakar se določi končni rezultat. Ena skupina obstoji iz 3 jahačev. V glavnem se ocenjuje sprenost jezdeca, ne pa kolikokrat ie odvzel drugemu trak.
Pogoji igre so;
a)	noben tekmec ne sme prekoračiti z zastavicami zaznamovanega četverokotnika,
b)	trak se sme odvzeti samo z desno roko in nc čez konja branitelja,
c)	če ohrani branitelj trak skozi poldrugo minuto ali se napravi ena izmed označenih napak, se igra prekine na znamenje z rogom.
V. Dirka zn mastrom brez izenačenja teže.
Darila: 1. častno darilo in 1000 K, 2. 800 K, 3. 500 K.
Splošna določila:
1.	Prijave pe morajo poslati slovenskemu dirkalnemu klubu v Ljubljani.
Prijava mora vsebovati:
a)	ime in bivališče posestnika konja in jezucca (dama ali gospodi;
b]	popis konja: ime, barva, spol, starost;
r) za katero tekmo se prijavi.
Za vsakega prijavljenega konja, izvzemši pri tekmi III. se mora vplačati vpisnina 50 K. Prijave po 13. avgustu se sprejemajo samo proti plačilu trikratne vloge, t. j. 150 K.
2.	Posestniki konj, ki se udeleže tekme t.. II., IV. in V. morajo bili člani slov. dirk. kluba. Vpisnina 50 K, članarina 150 K.
3.	Vrsto jezdecev v posameznih tekmah določi odbor in bode razvidna v programih.
4.	Jezdeci morajo bili pripravljeni za nastop najmanj 15 minut pred svojo tekmo.
5.	Ocenitev se naznani po vsaki končani tekmi.
6.	Darila sc razdele na dirkališču takoj po zadnji tekmi.
7.	Proti izreku sodnikov ni ugovora,
8.	Odbor si pridržuje pravico izpremembe
sporeda.
Slovenski dirkalni klub v Ljubljani.
Odprto pismo gosp. gradbenemu ravnatelju inž. Klinarju v Ljubljani.
Podpisani slovenski montanisti, zbrani na sestanku v Velenju dne 7. avgusta protestiramo odločno proti načinu, s katerim ete odbili prošnje naših kolegov za ferialno prakso v letošnjih počitnicah.
Razloga, ki sta vas k temu, odločila, ste -navedli dva: financielni razlog in Vašo izjavo; »Mi nc bomo plačevali študentom letoviščac. Oba sta ničeva, ker ne re-flektiramo niti na letovišče, niti ne na baj-
* Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno.
nc vsote, marveč hočemo vstopiti v ferialno prakso kot navadni dclavci in se zadovoljimo tudi z njihovo minimalno plačo. Kako si g. ravnatelj predstavlja letovišče z mesečnimi 800 K, osennirnim delavnikom, v slabem zraku, vročini in vodi, ne vemo, vemo pa, cla on sam v tako idiličnem letovišču, šc ni bil in tudi v bodoče nc bo želel biti.
Konštatiramo, da je trboveljska pre* mogokopna družba sprejela letošnje počitnice kot privatnik šest tovarišev v prakso, brez vsakih nasvetov, najbrž tudi ne samo zaradi tega, da bi jim plačevala prijetna letovišča in niti pod pogojem, da bi se zavezali ostati pri njej v službi.
Povdarjamo končno še enkrat, da smO zaprosili ferialno prakso tudi pri državnih obratih, ker smo bili uvci-jeni, da nas bo državna oblast podpirala, ker ji manjkal inženirjev in ker smo smatrali za njeno dolžnost, da si takih preskrbi tudi v tejj težki krizi ljubljanske tehnike. Zahtevamo torej, da sprejmete v prihodnjem letii slušatelje rudarskih fakultet brezpogojno v ferialno prakso in se informirate o rudarskih potrebah pri gospodih rudar* skih inženirjih, ker ste kot gradbenik očividno slabo poučeni o razmerah našega bodočega poklica, ter upamo, da nas v) bodoče nc boste prisilili, da rabimo š« energičnejša sredstva.
Pribramski in ljubljanski monlanistf.
Zgubila se je v soboto dopoldne od Ambroževega do Vodnikovega trga srebrna ovratna verižica. Pošten najditelj naj joi odda Ivani Kobald, Ambrožev trg. *
Ivinim lepa suha meterska drva. Pis-ftUtiilll mene ponudbe z navedbo, kakšna množina, cena in kje se jih lahko ogleda, Poštni predal št. 27, Ljubljana.
Zn dvakratno objavo v tednu se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA
»Svetla«, Mestni trg 25. Vcrbajs A„ Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE:
Grsbietz Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, 1. Ljublj. javno sklad,, Dunajska c. 33. (Tel. 366)
KLEPARJI
Korn T., Poljanska cesta 8. Rcmžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
piispevalle za sklad S. L. S.
Priporočalo
KNJIGARNE
Jflgoslov. knjigarna, Pred škofijo,
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D„ Kopit. ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MODNI SALONI Gofzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10, Magdič Pavel, Aleksandrova cesta'
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
PREVOZNO PODJETJE Erman Štefan, Št. Vid n. Ljublj.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel, 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., \Volfova ulica 3.
(Za dvakratno obiavo v tedna se računa 8 kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNfiN,
Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED, STROJI
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«.
Valvazorjev trg št, 7. Zalta & Žilic, Gosposvetska cest* 10. (Mar. Ter. cesta.)
TRGOV. Z USNJEM IN ČEVLJARSKIMI POTREBŠČINAMI,, Sever Andrej, Prešernova ul. 9.
ZALOGA POHIŠTVA. Fajdiga Filip, Ljubljana.
Okrožni zdravnik v Kamniku
»1
je na dopustu do 31. avgusta.
! Clirnvn nlin za Diesel-motorje, tovot-IjIIIuVU U.JC mast, kolomaz, ciltnder-" iu strojno olje dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija Dravograd; zastopstvo za Kranisko: Komet«, Ljubljana.	3248
poštenon fieKic ali gospodična, £
bo izurjena tudi v šivanju perila, se išče lc trem otrokom v starosti 6—11 let za opravljanje hišnih del. Prednost imajo take, ki so bile že dalje časa v rnaki službi. — Poizve se v trgovini G. Čadež, Ljubljana, Mestni trg.
i kuliarlca in 2 sliiMi
Sarajevu, Skenderija ti. (Kuhinja za 150 dijakov. Ponudbe do 20. avgusta
Me polnila trgovino išče vpoko
jeni železničar. Nastopi službo po celi Jugoslaviji. Naslov pove uprava lista pod št. 3186.	_
Enonad- niča zgrajena 1. 1912, blizu stropna illJUj glavnega kolodvora v Ljubljani s štirimi stanovanji, vrtom, vodovodom, elektr. lučjo, pralnico in kopalnico se proda. Pisarna dr. Fegana.
Men kionuk. g^riS
skega kolodvora je odnesla sapa nekemu gospodu žametast klobuk. Do-lična gospa, ki ga je na Poljanski cesti pobrala, se tem potom naproša, naj ga odda proti Dagradi plačilni natakarici v hotelu .Južni kolodvor-.	3238
teden3več v^nov Ž'iV8P (lp! P°
znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno in debelo. Franc Bodlaj, trg. z apnom, Stranje, p. Kamnik. 3209
Bnrovlčke, od c 40 % te Borovlčnog
nI j a nudi Vočarska, povrtljarska i vino_-gradarska zadruga u KostajntcJ. 3247
BeBCiMlor lahko predela na plin
(Sauggas) stabilni, ležeči, malo rabljen, skoro nov, kompleten, takoj pripravljen za pogon, z garnituro, s 2 paroma kamenov in 1 sodom dvoj. raf. bencola se proda po ugodni ceni skupaj ali samo motor. Vpraša se nri tvrdki Brača pl Dolanjskl, Sv. Jana, žel. post. JastrebarsKo, Hrvatsko.	3208
Zahvala.
Za vse Lrnze sočustva ob britki izgubi nate iskreuoljub-ljcnc mamice, gospe
Karoline Tschurn
izrekamo najtoplejšo zahvalo za ganljivi govor pč. g. pastorja, dalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancom za krasno darovano cvetje in vsem, ki so spremili našo nepozabno mamico na poslednji poti.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so se uas v teh tuge polnih dneh na katerikoli način spominjali.
Ljubljana, 10. avgusta 1920.
Žalujoča rodbina Tschurn-ova.

Mpftčlu Vfl7ifplf za ležani0 se pr°de.l
UiiUdlU lULllGll Naslov pove uprava lista pod št. 3255.
mtrnf stranki SliM® 3-4 SOU ? Lepa nagrada zajamčena. — Dopisi pod »Stranka brez otrok« na anončno ekspedlcijo Al. Matelič, Ljubljana.
Pločevinaste ročke ^
prodaj. Istotam se dobi na debelo pralni prašek znamke .^Vaschermadel-' in ..Carrara". Vpraša se v pisarni dr. Marka Natlačena, odvetnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta št, 8./I.
I7lft7h0 3 roleti in stekli, velikost I£!uZiii«j» 140/280. ena z vrati so naprodaj. Izve se pri stavbeni tvrdki Ivan Ogrln, Ljubljana.	317*2
Vzamem v naiern ali lopim
trgo-
___. vino
ali gostilno v prometnem kraju blizu železnice v trgu ali večji vasi. Ponudbe pod Sr. Bod. št. 3235 na upravo lista.
s stanovanjem, večjo kletjo
_____in hlevom, pripravno za
vsako večjo obrt v mestu Ljubljani, se proda po nizki ceni. Pismena vprašanja sprejema uprava »Slovenca" pod štev. »358 — Poslopie«.
H0V0S0 SODO išče ze7o mirna
stranka dveh oseb (1 državni uradnik). Oglasi na upravništvo „Slovenca" pod »Mirna stranka 2«.	3238
Sianovanie dveii sob
v vili se n-jtl UVCII DUU menja s Stanovanjem 3—4 sob. Stranka mirna, samo odrastle osebe. Ponudbe pod »Zame« njava 2—4« na anončno ekspedlcijo Al. Matelič, Ljubljana.	3246
skupno sianovanie
z zajutrkom ali tudi brez njega iSčota dva viSjeSolca in učeacc trgovske šolo. -- Ponudbe naj se pošljejo na upravo ..Slovenca" pod štev. 3226/123.
Potni listi!
Vsled velikega podraženja železniške tarife priporoča se strankam vporabiti za potne vizume in informacije posredovanja, ki se vršijo hitre in pod kulantnimi pogoji. Naročila pod TALPRA MYR, MIXT. CC
na Rnoncno ERsueiicilo Al. Moteli^
Ljubljana.
z večletno prakso, zmožno slovenskega in nemškega dopisovanja, strojepisja in po možnosti tesnopisja. S znanjem hrvaščine imajo prednost. Ponudbe s plačilnim zahtevkom pod »Stalno« na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana,	3244
Proda
300 mi smrekovih In jelovih
desk
od 20 do 35 m/m debelosti. Ponudbe, franko vagon Podrožčica, je vložiti do incl. 20. t m. na podpisano upravo, kjer se dobivajo natančna pojasnila.
Glavna uprava posestev Ltechtenstein v Rožeka.
lesa,
[ij y W StHlfifiŠ4M
I nudi »DR A V/ «, lesna trgovska in industrijska deln. dražba, Maribor.
^j.-miaaiaaBamwi.)i ..................... anrin.iwBiw.ma
11*
lerpentinovo Čistilo za Čevlje
razpošilja glavna zaloga
M. TREBAR V LIUBLIANI
Sv. Petra ccsta 6. Telefon 539.
Na veleposestva grofice Lamezan-Salins v Kokri se proda
300 m3 smrekovih žaganic.
Ponudbe je zaprte in rekomandirano vposlati do inkl. 16. avgusta t. L na nadzorništvo tega posestva v Kokri. Pogoji, pod katerim se bo oddal ta les, je interesentom na vpogled pri oskrbništvu.
Gozdno osRrMStvB grolice lamezan-Saltns v Kokri.
Novo! Novo! nuj v i	■ ^
Izšla je knjiga 11301 UStdvC
Ustavni načrt g. Stojana Protiča, ministra za ustavotvomo. skupščino in iznednačevanje zakonov.
Ustavni načrt ustavne komisije, katero tvorijo pravniki — profesorji univerz.
Avtentično izdanje, s predgovorom g. Stojana Protiča. Naročbe sprejema založnik
Knjigarna Geca Kohn
Cena 91— din.	Beograd, Knez Hlbajlova nlica 1.

K. IMSCHE - MARIBOR
Gosposka ulica St. 10.
Volem™ z iMitakini blagom.
»K po jako znižanih cenah.