rSESEEI GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED KAKO SMO V LETU 1982 S tem prispevkom se želimo Se enkrat ozreti nazaj na gospodarjenje v preteklem letu z namenom, da naSe delo finančno ovrednotimo in da vidimo, kaj smo dosegli. Med letom smo vsaj vsake tri mesece preverjali, kako opravljamo naloge,.,'ki smo jih sprejeli s planom in kako se naSe delo denarno odraža v dohod- ku ali akumulaciji. Ker bomo podatke o periodičnih obračunih kmalu pozabili, arhivirali bomo le podatke iz sklepnih računov, jih bomo v zelo kratkem poročilu predstavili. Z izvajanjem programa gospodarske stabilizacije so se občutno poslabšali pogoji gospodarjenja za večino gospodarskih organizacij, med njimi tudi za gozdarske in tudi za nas. Dohodkovni položaj gozdarstva sicer ni slab, če ocenjujemo dosežke neodvisno od dosežkov v prejšnjih letih in še prav posebno ne, če ga ocenjujemo s poprečnimi dosežki gospodarstva v naši republiki. Pri ocenjevanju rezultatov poslovanja moramo vedeti, da so bili pogoji gospodarjenja za gozdarstvo v letih 1978 do 1981 u-godnejši od pogojev v večini drugih panog zaradi visoke rasti cen lesu; prav posebno ugodni pogoji pa so bili v letu 1981. Letošnji rezultati so predvsem zaradi majhne rasti cen lesu v primerjavi s splošnim porastom cen,posebno rasti cen surovinam, rezervnim delom, ki jih uporabljamo v proizvodnji, v primerjavi z rezultati prejšnjega leta, slabši. V letu 1981 se je namreč poprečna cena za les v primerjavi s ceno v letu 1980 povečala za 51 %, letos pa le za 18 %, v naši delovni organizaciji pa le za 13,5 %. Če so se cene tistemu blagu in tistim storitvam, ki jih mi najemamo v istem obdobju povečale za približno 35 % (podatek je za GG Bled), vemo, da takega izpada dohodka ne more v celoti nadoknaditi povečana produktivnost, nikakršno varčevanje ali drugačno prizadevanje delavcev. Zaradi tega trdimo, da smo v letu 1982 dosegli slabše rezultate predvsem zaradi vzrokov, na katere delavci nismo mogli vplivati. Planirani obseg dela so temeljne organizacije v glavnem dosegle, le TOK in TOZD Gozdno gradbeništvo nekoliko zaostajata za glavno dejavnostjo za planiranim obsegom. V TOK niso realizirali oddaje lesa listavcev, gradbeniki pa niso zgradili toliko cest, kolikor so obljubili, pač pa so Izpad nadoknadili z večjim obsegom gradnje vlak. V TOK so že ob sprejemanju plana ugotovili, da nimajo pogojev za realizacijo planskih obveznosti glede oddaje listavcev. Največje preseganje plana (po tonskih kilometrih) izkazuje TOZD Avtoprevozništvo, ki ima tudi najboljši finančni uspeh. Tak rezultat so dosegli bolj zaradi precejšnjega povečanja cen prevozov v delovni organizaciji kot tudi izven nje. Opravili smo tudi nekaj dela, ki ga nismo planirali. Med tem so dela na turističnih žičnicah in na žagah v zimskem času, najobsežnejša pa so bila sanacijska dela v Brkinih. Posekali smo poškodovano drevje na območju, ki so nam ga določili in napravili 4317 m3 drva. Za dela smo porabili 10.014 ur proizvodnih delavcev, na delovišču sta ves čas bila tudi po dva gozdarska tehnika, občasno pa tudi nekateri vodilni in strokovni delavci. Ta splošno slovenska akcija pa ni bila samo v tem, da sanirajo posledice delovanja naravnih sil, ampak tudi v solidarnostnem pokrivanju stroškov sanacije. V naši delovni organizaciji so znašali neposredni stroški dela in neposredni režijski stroški proizvodnih delavcev 4.488.016 din, skupni prihodki pa 4.559.407 dinarjev. Ker smo v okviru slovenskega gospodarstva pokrili del nadstroškov sanacije v znesku 1.326.689 din, znaša razlika med prihodkom in direktnimi stroški z direktno režijo din 1.291.298primanjklaja. Sto razliko so obremenjene TOZD goz -darstva. Pretežni del prihodka v delovni organizaciji dosegamo s prodajo lesa. Za prodanih 152.383 m3 lesa (3.491 m3 več kot v letu 1981) smo iztržili skoraj 471 milijonov din (55 % vsega prihodka v delovni organizaciji). Ta znesek je nekoliko manjši od planiranega zaradi tega, ker je oddaja lesa zaradi neoddanega lesa listavcev v TOK manjša od planirane za 1 % in ker je tudi poprečna cena za 1 % nižja od planirane. Letošnja poprečna prodajna cena je le za 13,5% višja od lanske. Pomembnejši prihodki so doseženi še za investicijska dela in gradnjo gozdnih vlak (gradnja vlak pa ni več "izvirni prihodek", ker se pojavlja pri TOZD gozdarstva in TOK kot strošek),prevozi in gozdnobiološka dela. Ker zaradi raznovrstne dejavnosti in specifičnosti gozdne proizvodnje nimamo definiranih meril za spremljanje produktivnosti dela na nivoju TOZD in še manj na nivoju delovne organizacije, težko povemo,kako je z gibanjem produktivnosti dela. Zaradi velikih fiksnih stroškov in velikega obsega blagovne proizvodnje vedno ugotavljamo povečanje produktivnosti, če se plan oddaje poveča in njen padec, kadar se zmanjša. Merjeno s pokazateljem m3 na delavca ali na obračunane delovne ure je letos produktivnost porasla za 2,1 %. V tem podatku pa ni upoštevano vplivanje" od obsega proizvodnje neodvisnega dela" in vpliv vedno težjih pogojev dela zaradi premika proizvodnje v bolj oddaljene in za delo težje predele gozda. Omenili smo že izredno povečanje stroškov. Skupaj so za 34,4% višji kot lani. Od tega odpade na večjo amortizacijo 8, 1%. Zaradi spremenjenega načina obračunavanja se je povečalo od 27,7 milijona na 56,4 milijona din. Relativno se je najmanj povečala odkupna vrednost lesa, ker so se prodajne cene v TOK povečale le za 15,4 %. Ocenjujemo, da so se stroški brez vpliva amortizacije in odkupne vrednosti lesa (oba stroška pomenita pravzaprav vrednost, ki ostane v hiši) povečali za 35 %. Večji stroški od planiranih so povzročili manjšo rast dohodka od planirane rasti (17,2 %), in s tem tudi manjšo rast primerljivega dohodka (dohodek povečan za amortizacijo). Dohodek je bil v letu 1982 le za 10,7 %, primerljivi dohodek pa za 17,6 % višji kot v letu 1981. Zaradi majhne rasti dohodka tudi obveznosti iz dohodka niso bistveno večje kot v prejšnjem letu, le za dobrih 16 %. Od skupnih obveznosti iz dohodka 180,5 milijonov din, ostaja doma spet kar 125 milijonov din in sicer 31,4 milijonov din za delovno skupnost, 63, 6 milijonov din za biološke prispevke, 15 milijonov din za izravnavo pogojev in 14, 9 mio din za del dohodka po 12. členu zakona o gozdovih. Zaradi slab ših pogojev za pridobivanje dohodka v TOZD gozdarstvo je obračunano za 1,2 mio manj tega dela dohodka kot v letu 1981. Doseženi čisti dohodek je le za 6,2 % višji kot v letu 1981; dve temeljni organizaciji sta dosegli celo manj čistega dohodka kot v prejšnjem letu. Razporeditev čistega dohodka na porabo (osebni dohodki in skupna poraba delavcev) in akumulacijo (za rezervni in poslovni sklad) izkazuje hitrejšo rast sredstev za porabo v čistem dohodku od rasti sredstev za akumulacijo, vendar le v primerjavi z letom 1981. Delež osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo v čistem dohodku je po planu 64, 9%, realizirani delež pa 69,6 %. V letu 1981 je ta delež znašal 63,3%, v letu 1980 pa 73,4 %. Glede na to, da je bil delež porabe v čistem dohodku v gozdarstvu Slovenije po devetih mesecih letošnjega leta oziroma leta 1982 71 %, je letna delitev pri nas v smislu določila resolucije o politiki uresničevanja srednjeročnega plana v letu 1982 ugodnejša kot v panogi. Akumulacija po zaključnih računih znaša 62.696.546 din in je za 8. 739.745 din manjša kot v letu 1981. Nazorno primerjavo uspešnosti poslovanja v letu 1982 s prejšnjim dobimo, če primerjamo naslednje podatke o sredstvih za reprodukcijo, posebno še, če jih dopolnimo še z učinkom inflacije. Postavka Leto 1981 Leto 1982 82:81 Obračun amortizacije 27.961.834 56.434.714 2.02 Del ČD za posl. sklad 63.134.039 53. 541.164 0,85 80% doh. po čl. 12. zakona 12.911.001 11.955.188 0, 93 Skupaj za reprodukcijo 103.736.874 121.931.066 1,18 Od tega: Posojilo za manj razvite 3.893. 178 4.886.723 1,26 Zdr.sr. za infrastrukturo 8.815.267 7. 673.856 0,87 Ostane za lastne naložbe 91.028.429 109.370.487 1,20 Učenci s prvega letnika usmerjenega Izobraževanja za siner gozdar na delovni praksi. Foto: GG Sredstva za naložbe so nominalno res povečana za 20%, po realni vrednosti pa so precej manjša. Kadar ocenjujemo zneske za naložbe za posamezno leto, potem jih ne moremo prikazati na ta način. Razporejeni del čistega dohodka za poslovni 'sklad se namreč lahko porabi šele v naslednjem letu po oblikovanju, a-mortizacija pa v tekočem letu. Posojilo za nerazvite za leto 82 znaša več, kot smo ga med letom vplačali in sicer 7.625. 911 din. Po predpisih objavljenih ob koncu leta se je prvotna obveznost za posojilo povečala za 30%. To razliko smo morali vplačati do konca februarja 1983. Še bolj pa se povečuje obveznost za obvezna posojil:', v letu 1983. Izračunali smo, da bomo med letom morali vplačati 16,5 mio din posojila in sicer v breme. V letu 1982 smo za naložbe v osnovna sredstva in za združevanje za kotlovnico v Boh. Bistrici porabili 207 mio din, to je skoraj še enkrat več, kot smo s poslovanjem ustvarili sredstev za reprodukcijo. Viri za financiranje so bili poleg amortizacije iz leta 1982 in ostanka čistega dohodka za poslovni sklad po zaključnem računu za leto 1981 v skupnem znesku 122,5 mio din, še vnaprejšnja poraba sredstev po zaključnem računu za leto 1982 v višini 11,3 mio din. Poleg tega pa še združena sredstva lesne industrije v znesku 27,7 mio din, združena sredstva LIP Bled za mehanizirano skladišče lesa 20 mio din; 80 % dela dohodka po členu 12 zakona o gozdovih - 12,9 mio din in za 12,7 mio din kreditov. Obračunani osebni dohodki znašajo 129,6 mio din, kar je za dober odstotek več od planiranih in za 20, 3 % več kot znašajo obračunani osebni dohodki za leto 1981. Poprečni mesečni neto o-sebni dohodek na zaposlenega je 16.414 din, kar je za 18 % več kot v letu 1981. Povečanje osebnih dohodkov je različno za delavce, ki opravljajo različna dela. Za režijske in strokovne delavce znaša povečanje za okoli 14 %, za ostale delavce pa nad 22 %. To je kratek povzetek iz zaključnih računov temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Podrobnejši podatki o tem, kar je tu napisanega, so v naslednjih tabelah: - podatki o delovnem času in o-sebnih dohodkih, - finančni pregled poslovanja TOZD v letu 1982, - podatki o porabljenih sredstvih TOZD v letu 1982 in - obračun financiranja investicij v letu 1982. Podatki o delovnem času Ib o osebnih dohodkih v Sasu Januar - december 19 8 2 &ohi nj PokiJ uka Jesenice TOK Gradbeni štvo Avtoprevoxn. DS SS GO Bled 1981 Število delavcev po planu 92 96 58 63 75 59 56 499 490 t število delavcev po del. urah (86) 32 (98) 96 (61) 59 (65) 63 (76) 74 (64) 64 (57) 55 (508) 493 484 Število delavcev po d»l. urah v 1. 1981 84 93 58 60 75 59 55 484 Število delavcev po stanju na koncu 83 97 58 61 72 60 57 488 481 Planirano Število delovnih ur 232-970 225-227 113.231 152-682 171-456 127-177 129-800 1-157-543 1-124-989 Obračunane delovne ure v letu 1982 179-582 209 - 092 128-585 138-046 161-517 139-144 120-251 1.076.217 1-059-172 % doseganja plana 77,1 * 92,8 Jt 108,8 % 90,4 i 94,2 * 109,4 * 92,6 ft 93,0 ft 94,1 Jt Efektivne ure po času 62.218 65-075 49-538 76-797 35-398 76-336 102-743 468-105 459-990 Efektivne ure po učinku 73-042 93-543 47.198 35-159 93-376 a-531 - 383-899 379-035 Boleznine do 30 dni - ur 13-084 12.829 9-128 2-600 4.032 3.120 2-360 47-153 a.233 Slabo vreme in prekinitve - ur 7-464 9-891 3-883 4-177 5-823 1-179 - 32-417 36-927 Druga nadomestila - ur 23-774 27-754 13.838 19-313 22.888 16-928 15-148 146.643 141-987 Boleznine nad 30 dni - ur 6.272 4-312 3-048 2-144 1-408 840 3-856 21-880 33-659 Delež efektivnih ur v veeh urah 1. 1982 75,3 * 75,9 ft 75,2 * 81,1 * 79,7 ft 84,7 * 85,4 * 79,2 a Delež efektivnih ur v vseh urah 1. 1981 74,7 ft 76,2 ft 77,7 ft 31,1 79,4 % 34,0 ft 85,4 Ji 79,2 i Planirani bruto OD za leto 1982 24-966-700 24-396-300 12-155-500 17.493-200 19-695-300 13-570-200 15-349-700 127-563-400 95-0O7-OC0 Obračunani OD v letu 1982 22.546.616 26.007.903 14-199-459 17. ■363-340 17-336-367 16-662-544 14-961-584 129-578-228 107-671-707 ft doseganja plana 90,3 % 106,6 * 116,3 j4 99- 3 * 90,6 ft 122,8 a 97,5 * 101,6 it 113,3 * Obračunan OD v letu 1981 19-174-570 20.384-731 12.089-268 13- 805-396 15-512-315 12-988.195 13-297-232 107-671-707 _ Povečanje 82 : 81 v it 117,6 «C 124,5 Jt 117,5 t 125,3 < 115,0 * 128,3 * 113,3 * 120,3 i - Poprečni mesečni bruto OD - plan 82 19-504 19-706 18.711 20-079 20-091 19- 420 21-523 20.057 15-370 Obračunani poprečni bruto OD v 1982 22-850 22.633 20.098 22-393 20-093 21-795 22.644 21-913 18-127 ft doseganja plan 117,2 * 114,9 * 107,4 * 114,0 < 100,0 Jt 112,2 % 105,2 i 109,3 * 117,9 it Poprečni meeečni bruto OD v letu 1981 18-945 13.307 17.130 19-148 17-176 18-427 19-882 18-501 - Povečanje bruto OD 82 i 81 120,6 * 120,4 S 117,0 * 119,6 ft 117,0 t 113,3 * 113,9 * 118,4 ft - Poprečni neto mesečni OD I - XII/82 17-262 17-076 15.331 16-936 15-031 16.070 16.684 16.414 13-624 Poprečni meeečni neto OD I - XII/81 14-337 14-173 13-030 14-306 12-959 13-710 14-769 13-905 - Povečanje 82 : 81 ▼ it 120,4 * 120,5 * 117,7 < 113,7 < 116,4 ft 117,2 * 113,0 * 118,0 <4 - a Število delavcev v oklepaju Je izračunano le vseh evidentiranih ur, Izven oklepaja pa i* obračunanih ur. Uohinj Pokljuka Jesenice TOK Gradbeni5tvo Avtoprevozn. DSSS •GG Bled 82. GG Bl.d 81. 1. Flaalrani obseg dela za 1* 1982 A3.OOO m3 38.400 m3 10-900 m3 61.700 ■3 90.414-900**° 4-112-245 !i™ 154-000 m3 146.800 m3 2. Doseženi obseg dela I-HI/82 43-905 s i3 39-428 m3 11.174 « >3 57-876 ■3 9-2.643.601*ln 4.397.488 152-383 m3 148.892 m3 3* Procent doee doseganja plana 93,3 i 82,2 i 90,1 * 99,5 * 77,4 * 127-9 t 99,9 * 92,9 * 111,2 * 35- Doseženi CD v letu 1981 47-882.449 47.665-469 20-452-813 23-778.157 20.032-185 19.961.269 14-787.587 194-559-929 - 36. Povedanje ČD 1. 82 i 81 101.7 * 87.OV* 99.7 * 124.6 * II3.O * 132.9 t 116.7 * 106.2 % - 37. Del ČD za OD 22-399-624 25-776-508 13-934-285 17.447-871 17.764-278 16.649-921 14-961.584 I28.934.O7I 107.333-435 38- Del ČD za stan. SSP 885-143 1.029-907 566-661 703.253 709.239 672.165 606.195 5-172.563 5-055-983 39* nerazporejeni ČD 1* 1. 1982 25 - 425-898 14.657.434 5-898-334 11-483.234 4.171.260 9-206.701 1.694073 72.537-234 84.347-161 40* nerazporejeni ČD v*l. 1981 28.266.822 26.029-942 8 - 067-332 9-734-018 4-123-234 6.894.912 I.23O.85I 84.347.161 * v 000 din Zap. št. Vrsta stroškov leto Bohinj Pokljuka Jesenice TOK Gradben, Avtoprevoz. DS SS GG Bled 1. Surovine in material 1982 8.364 7.404 3.886 3.929 15.332 30.661 2.525 72.101 1981 6.925 4.893 2.683 2.511 14.347 21.889 2.553 55.801 indeks 82/81 1,21 1,51 1,45 1,56 1,07 1,40 0,99 1.29 2. Energija 1982 1.507 358 119 112 85 408 264 2.853 1981 1,005 275 114 78 86 222 172 1.952 indeks 82/81 1,50 1,30 1,04 1,44 0,99 1,84 1,53 1,46 3. Transportne storitve 1982 12.381 14.125 2.963 12.020 15.193 144 919 57.745 1981 9.478 9.400 2.596 8.630 14.536 103 679 45.422 lnaeks 82/81 1,31 1,50 1,14 1,39 1,05 1,40 1,35 1,27 4 . Ostale proizvodne storitve 1982 20.518 28.404 12.392 13.531 24.611 3.148 958 103.S60 1981 18.150 20.109 6.831 9.805 17.453 889 676 73.918 Indeks 82/81 1,13 1.41 1,81 1,38 1,41 3,54 1,42 1,40 5. izdatki za varstvo 1982 1.061 1.131 551 472 609 370 44 4.238 pri delu 1981 455 513 270 198 495 186 35 2.152 indeks 82/81 2,33 2.20 2,04 2,38 1,20 1,99 1,26 1,97 6. Izdatki za prehrano 1982 796 954 540 574 740 650 4.254 proizvodnih delavcev 1981 488 565 350 313 438 354 2.508 indeks 82/81 1,63 1,69 1,54 1,83 1,69 1,84 - 1,70 7. Minimalna amortizacija 1982 16.665 10.470 4.Q86 6,369 5,700 10.861 2.284 56.435 1981 8.090 4.893 1,971 3.Q31 3.031 5.645 998 27.692 indeks 82/81 2,06 2,14 2,07 2,10 1,86 1,92 2,29 2,04 8. Povračila stroškov 1982 1.626 2.473 2,381 1.163 1.707 506 569 10.425 delavcev 1981 1.232 1,899 1,899 928 1,472 322 501 8.175 indeks 82/81 1,32 1,36 1,25 1,25 1,16 1,57 1.14 1,28 9. Drugi stroški 1982 2,962 1,634 1,713 133,977* 293 18.816«* 3.157 162.552 1981 1,347 1,559 851 114,240« 1,130 13.567»* 2.555 135.249 indeks 82/81 2,20 1,05 2,01 1,17 0,26 1,39 1,24 1,20 10. Skupni stroški 1982 65.880 66,953 28.631 172.147 64,270 65.562 10.720 474.163 1981 47.175 44.028 17 .if65 139.734 53.021 43.177 8.169 352.869 indeks • 2/81 1,40 1,52 1,63 1,23 1,21 1,52 1,31 1.34 Opomba: * od teqa skupna vrednost lesa V TOK 1982 130,935,000,00 1981 114.200,000,00 od tega nabavna vrednost prodanega materiala v Avtoprev. 1982 15.216,000,00 1981 11,464,000,00 ** GOZItfO GOSPODARSTVO BLED Delovna skupnost »kupnih služb OBRAČUN PINANCIRANJA GRAH?JE GOZDNIH CEST V LETO 19 8 2 Bohinj Pokljuka Jeeenice Skupaj TOZD TOK Zasebni e. Skupaj GG Bled Vrednost naložb v gozdne ceste 17.657*765 9-499-963 1-352.030 28.509-758 22.439.137 50-948.895 2. Zmanjšanje za predplačila iz 1. 1981 2.650.294 - - 2.650.294 426.114 3-076.406 3. Odplačilo kreditov za ceste v 1.1982 650.687 517-644 406.253 1-574-598 646-750 2-421.335 4- Skupaj (1-2+3) 15.653.158 10.017-607 1-758.2SŠ 27-434.053 22.S59-773 50.293-026 5- Kritje s krediti LB TBG iz 1 • 82 za 83* 3-710.000 1-724.037 - 5-434.037 1-133-876 6.567-913 6. Kritje s krediti LB TBG iz Ista 1982 1.600.000 1-635-963 - 3-235-963 5-059-278 8-295-2a 7- Kritje e krediti SIS za gozdaretvo SRS - - - 2.107.000 2.107.000 8- Kritje iz združenih er. po 1,5 % 1.433-200 955-532 586.000 2.974.732 3-305-447 6-280.179 9* Kritje iz združenih sr. po 4,8 % 5-373-500 3-582.378 1.172.288 10.128.166 11.254.172 21-382-338 10. Kritje iz sredstev po čl. 12 zakona o g. 3.5U.458 2.119-697 - 5.661.155 - 5-661.155 Skupaj (5-10) 15-658.150 10- 017.607 1.753.288 27.434.053 22.859-773 50.293-826 OBRAČUN DROGI H INTESTICIJ (brez cest) Bohinj Pokljuka uesenice TOK Zasebni s* Gradbeništvo Avtoprev. DSSS Skupaj GG Ble d 2T- Vrednost invest, naložb 11-177.845 68.611.809 1.54C.306 5.543.596 9-176-727 10.221.320 7-522-106 113.800.211 2. Izločena sr. in predplačila za lnvsBt. 215-235 2.089.070 395.533 106.407 767-147 353-301 17-700-142 22.126.835 3. Odplačila kreditov za investicije 272.649 2-732-732 29-174 - 2.140.838 906.a9 - 6.081.812 4- Predplačila iz leta 1981 - 16.721-928 - 286.273 229.009 434-330 - 17.670.545 5* Združevanje sredstev za kotlovnico LIP 20000-000 - - - - - 20.000.000 6. Skupaj (1+2 +3+5 - 4) 31-665-729 56.711.683 2.465- 513 5-369.727 11.856.703 11.046.710 25-222-248 I44.338.3i3 7* Proeta sredstva posl- skl* 1*1*82 19-674-976 13-119-C12 6.109-643 4.973.OI8 5-378.653 15-659-353 1-118.712 66.038.572 8. Del dohodka po 51. 12 za MS Rečica - 7.249-846 - - - - - 7.249-846 9. Obračunana amortizacija 16.692.221 lO.470.32O 4 - 086.099 6.370.727 5-718.278 10.864.891 2.284-283 56-486.819 10. Blagovni krediti - - - - 2.327.984 - - 2.327-984 11. Združevanje sredstev 20.000.000 - - - - 20.000-000 12* Prenoe prostih sred•posl *ekl.na DSSS^-5*467 * 798 - 5-674-503 -2.734-227 -2-995-725 -2.528.992 - 1.518.833 * ro O -J O 3 CD - 13. Skupaj sredstva za naložbe 30-899-399 45-164-675 7.Ul-520 8-353-020 lO.896.i23 25-005-ai 24-373-073 152-103-221 14. Saldo sredstev (13 - 6) - 766.330 -11.547.OOS +4-946.007 +2-983-293 - 960-530 +13.958.700^ 349-175 7.764-906 OBRAČUN PINAN CIRANJA INVESTICIJ SKUPAJ A. Vrednost naložb 48.835.61CU> 78.111.772 2.392-836 27-983.734 9.176.727 10.221.320 7-522.106 134-749-106 B. Predplačila in izločena eredetva 430.470 2-089-070 895-533 106 - 407 767.147 353-301 17.700.142 22.342-070 Skupaj 49-266.080 80.200.842 3-738.369 28.095.1U 9.943-074 10-574-621 25-222.248 207.091-176 Viri flnanciranja D. Združena sredstva lasna induatrlje E. Del dohodka po Sl. 12 zakona o g. P. Združevanja sredstev G. Krediti LB TBG H. Blagovni kredit ln kredit SIS ra goad. I. Amortizacija in poslovni sklad J. Skupaj viri financiranja_______________ 6.806.700 3.541.«8 1.600.000 4 -537 -910 9-369.543 20.000.000 1-635-963 1.758.288 14-559-619 37.317.922 44-657.426 2-030.081 5-059-278 2.107.000 6.369-244 2.327.984 7.615-390 10-574.621 25-222.248 49.266.080 80.200.342 3-793-369 28-095-141 27-662.517 12.911.001 20.000.000 8.295.2U 4.434.984 l»-787.433 9.943.874 10.574-621 25-222.248 207-091.176 (lj) Za nabavo raSunalnläke opreme (2P Prikazana prosta sredstva so potrebna aa pokrivanje vrednosti zalog materiala (31-12.83 '3} Povečano za zdr. sredstev ( 20.000.000 din za kotlovnico v Boh. Bistrici) 34.362-468,43) BOHINJSKA TEMELJNA ORGA-^r^V:„St MTT'Ar^TTA \T T nriv/r t vzdrževane*Izboljgati miallmo IN Itl-Ti V JL.iJl I VOJN JJClM JLtJll i U odvodnjavanje z blagimi prečnimi jarki. Prizadevali si bomo, da V Bohinju pričakujemo od realizacije letošnjega plana dobre de -lovne rezultate. Čeprav teče zadnje leto načrta največje gospodarske enote,je primerno planiranje v preteklih letih zagotovilo ugodne sečnje. Suho vreme v začetku leta pomeni veliko prednost v prizadevanju za letni plan, ki ga lahko ogrozijo le katastrofalni pojavi v gozdovih. Velika prednost za letošnjo pro -izvodnjo predstavlja pravkar nabavljena mehanizacija: zgibnik LKT in žičnica URUS. Današnja kapaciteta spravilne mehanizacije prvič v zgodovini TOZD presega njene potrebe. Brez težav da bomo nudili usluge tudi enoti TOK. • Kadrovsko se bomo morali v tem letu pomladiti. Predvidoma se bo pet delavcev upokojilo in na njihova mesta moramo sprejeti dobre delavce. Glavni delovni cilj bo usmerjen v kvaliteto dela. Strokovni delavci bodo z optimiranjem organizacije olajšali delo, proizvodni delavci pa bodo smotrno izrabljali energijo in delavna sredstva, tako, da bodo gozdni sestoji pridobili na vrednosti, sortimenti pa dosegli najvišje vrednotenje ob prodaji. Skrbeli bomo za gozdne bodo obravnavane tiste naravne lastnosti gozdov, ki privabljajo številne obiskovalce, ki so željni počitka in sprostitve. Enake uspehe pričakujemo tudi od ostalih neomejeno solidarnih temeljnih organizacij v okviru haše delovne organizacije. Od najširše družbenogospodarske skupnosti pa potrebujemo stabilen ekonomski sistem s preskrbo energije in repromateriala. Šele izpolnitev teh pogojev bo dalo smisel našim prizadevanjem. I. V. Za vodenje delovnega procesa je prav tako pomembna dobra op -remljenost avtoparka, ki sedaj ne bi smel predstavljati ozkega grla proizvodnje. Tudi od novega me -haniziranega skladišča na Rečici pričakujemo, da nas ne bodo pe -stile konice preobsežnih zalog in prevelikega dovoza oblovine na bohinjsko skladišče. Le-to bo kmalu finančno amortizirano. Že sedaj računamo na povečanje letnega obsega gojitvenih del, ki so tik pred zaključkom desetlet -nega načrta nekoliko v zaostanku. Bohinjski "tramiči" Foto: I. V. ŠIBKA TOČKA Leto 1 982 je za nami. Če bi mo -ral dati oceno o delu v preteklem letu, bi povedal tole: Preteklo leto je bilo glede dela zelo uspešno. K temu so pripomogli: skozi vse leto ugodno vreme, lepa zima s primerno višino trde snežne odeje, toplo poletje s tako razporejenimi padavinami, da niso ovirale dela in še zadnja dva meseca bre.z snega. Že marca je na platoju Pok -ljuke zmanjkalo dela, ki smo ga imeli pripravljenega za zimo. Kaj zdaj? V revirju Radovna, na Kleku, je bilo pripravljenega za posek in spravilo cca 3500 m3 lesa. Takrat, ko je v nižinskih - PREVOZI in srednjegorskih gozdovih že pomlad, ko že cvetijo zvončki, smo mi morali v še večji sneg, v še večjo zimo. Nehote se vsiljuje misel, zakaj se gozdarstvo Slovenije primerja glede zaslužkov, nikdar niso upoštevani po goji v katerih se dela. Tudi za poletno sezono smo imeli organizirano koncentracijo na Kleku. Škoda, da je naše delo ovirala gradnja ceste in vlak, ki jih Gradbena ni uspela dokončati v preteklem letu. Miniranje je povzročalo manjše zastoje. Na delo so se ljudje vozili z avtobusom. Ta je parkiral na zad- nji postaji. Šofer avtobusa je med delom skrbel za oskrbo delovišč z gorivom in rezervnimi deli. V ta namen smo ob cesti v sredini delovišč postavili manjši kontejner z vsem potrebnim. Svet na Kleku je razgiban in ska-lovit. Za spravilo lesa do ceste je bilo potrebno zgraditi vlake. Strojna gradnja vlak je hud poseg v naravo, ki nas gozdarje boli. Pokazalo pa se je, da je bilo po izgradnji vlak veliko manj okvar na strojih, kakor če teh ni in se spravlja čez drn in strn. Klek je na Pokljuki najbolj oddaljeno delovišče, zato je bilo nekaj več časa izgubljenega na poti. Zato pa je bil ostali delovni čas toliko bolj izkoriščen, kar se je odrazilo na doseganju učin- DELO S PNEVMATSKI- MI KLADIVI kov oziroma zaslužkov. V lanski sezoni je bilo na Kleku od marca do oktobra posekano, spravljeno in odpeljano skoraj 11.000 m3 lesa, kar je za to nadmor -sko višino zelo veliko, saj je še do nedavno veljalo, da se na teh deloviščih v eni sezoni da spraviti največ do 2000 m3. Seveda se je takrat les še držal in vlak ni bilo. Vseh teh rezultatov ne bi bilo, če bi delo ne bilo dobro pripravljeno in dobro vodeno. Šibka točka v TOZD-u so prevozi. Le ti iz leta v leto naraščajo. V letu 1982 smo prevozili kar 166.000 km. Tudi v bodoče načrtujemo koncentracijo proizvodnje, zato se z organizacijo kaj dosti več ne da napraviti za zmanjšanje prevozov. V kolikor trkanje na zavest ne bo obrodilo sadov, si bo treba izmisliti kaj bolj učinkovitega ali stimulativnega. Jože Podlogar Konjske ravni Pri nas v TOZD-u gradbeništvo zgradimo letno 25 do 30 km gozdnih cest in dvakrat toliko traktorskih vlak. Skoraj pri vsaki taki izgradnji v skalnatem terenu sodelujejo vrtalci, kateri pa so zaposleni v našem TOZD-u pretežno kot sezonski delavci. Področju njihovega dela pa smo se v letu 1982 precej posvetili. Ustavljena metoda dela vrtalca je priprava za vrtanje, izbira vrtine in potem samo vrtanje, z večkratno menjavo svedra, glede na globino vrtine. Vmes pa se pojavljajo še dodatna dela, kot čiščenje trase, razna pomožna dela, pomoč minerju, itd. Pri tem delu uporabljamo vrtalna kladiva RK-21 in cobre PIONIR. Razporeditev pa je taka, da sta na vsako kladivo razporejena dva delavca, ki se na pol ure menjata, vmesni čas pa izkori- Posledice slabega sodelovanja med gozdarji in gradbeniki Foto: GG stita za druga dela ali pa počivata. Tu pa se pojavi problem neracionalno izkoriščenega delovnega časa. Pri tej organizaciji dela, dva delavca na eno kla- divo, delo zelo niha iz dneva v dan; po daljšem opazovanju pa opazimo, da odpade le 30% del. časa za čisto vrtanje. Zato smo bili mišljenja, da bi delo reor - Foto: I. V. GOZDNOGOJITVENA DELOVNA SKUPINA TOK RADOVLJICA ganizlrall tako, da bi razporedili tri delavce na dve pištoli, pri tem pa se dodatni čas, niti zastoji ne spremene, poveča se le delež čistega vrtanja. Torej čisto vrtanje bi se teoretično povečalo za 48 mln/dan. Pri tem pa se učinek poveča praktično za tretjino, ker smo enega delavca izločili. To organizacijo smo tudi praktično preizkusili na g. c. Puša - Ribenska planina in smo dobili izredno zadovoljive rezultate. Da pa bi delavce k temu še bolj spodbudili, bi morali razmišljati tudi o boljši stimulaciji pri taki organizaciji dela. Pozabiti pa ne smemo tudi na predpise iz varstva pri delu. De -lavec, ki dela z vrtalnim kladivom RK 21 je obremenjen predvsem z ropotom in vibracijami. Meritve ropota in vibracij ter vsa snemanja smo organizirali na g. c. Puša. Pri tem sta nam bila v veliko pomoč mag. Dobre in dr. Lipoglavšek, ki sta se za to delo precej zavzela, kajti takih snemanj je zelo malo; GG Bled je izjema, saj se trudi, da bi vpeljal nove metode, pri čemer bi se dalo marsikaj prihraniti. Rezultati teh snemanj niso bili najbolj ugodni. Ropot se giblje od 100-107 dBA, kar pa je precej čez dopustno mejo 90 dBA. Pri tem ropotu bi morali iskati zaščito predvsem za nižje frekvence. S to zaščito, v poštev pridejo glušniki, ki bi ropot zmanjšali od 15-20 dBA, s tem pa bi prišli v dopustne meje. Pri merjenju vibracij, kjer je izmerjena absolutna obremenitev 44 m/s2, pa smo bolj nemočni, kajti posebnih normativov pri nas ni, zato se poslužujemo mednarodnih, ki pa so tudi bolj splošni. Ti zahtevajo čim več odnosov med posameznimi vibracijami. Za zmanjšanje vibracij bi se lahko pomagali na več načinov: čim manj vrtanja na dan, čim pogostejša menjava vrtalcev, preiti na kladiva RK 18 itd. Vendar vse to ne obeta boljših delovnih rezultatov pri delu z vrtalnimi kladivi, zato smo se odločili, da bi na kladivo vdelali hidravlični ročaj, ki pa smo ga tudi že dali v izdelavo, v TOZD avtoprevoz-ništvo. Upamo, da se nam bodo predvidevanja uresničila, s tem pa bi naredili velik korak naprej na tem področju. Albert Vidic Gozdno gojitvena skupina v TOK Radovljica je sestavljena iz treh delavk: šoberle Nežke, Tonejc Mire in Gril Vide, katere izvajajo gozdno gojitvena in varstvena dela v TOK-u Radovljica ter delno tudi v OE Pokljuka in v zadnjem času še nekatera gojitvena dela v revirju Žirovnica. V pozni zimi ali v zgodnji pomladi pričnejo s čiščenjem na nižjih prisojnih legah. S prvimi otoplitvami prične skupina s pogozdovanji. Delo traja vse do konca maja, z občasnimi vmesnimi deli, kot je priprava tal. S pričetkom vegetacije začne skupina z gnojenjem sadikam iz sad-nje prejšnjega leta, tako imenovano štartno gnojenje. V poletnem času pa jih čaka obsežno delo pri obžetvi sadik tam, kjer se pojavi prvo zapleveljenje in se kasneje spet vračajo. Z jesenjo pa se jim začne individualna zaščita sadik - premaz sadik ali zakoličenje. S temi uvodnimi besedami sem hotel le v grobem podati opis njihovega dela. V nadaljnjem opisovanju del te gozdno gojitvene skupine pa želim omeniti pomembnost njihovega dela za gozdarstvo nasploh za panogo, ki je vedno odrinjena. Prednačijo le dejavnosti, katerih direktni proizvod je "m3". Glede na obstoječo gospodarsko situacijo obstoja bojazen, da bo gojenje gozdov še ostalo zapostavljena gospodarska panoga. V tekoči letni proizvodnji se le težko dobi delovna sila, da bi v pravem času in strokovno opravila gojitvena dela. Radovljiškim gozdarjem gre vsekakor priznanje za osnovanje te gozdno gojitvene delovne skupine, ki je vsekakor najbctlj usposobljena skupina za gojitveno dejavnost v naši delovni organizaciji. Vse tri delavke gojitvene skupine bivajo na Črnivcu in se zelo dobro medsebojno poznajo in zato je tudi organizacija njihovega dela zelo dobra. Opis del posameznih delavk je sledeč: šoberle Nežka je voditeljica skupine in zelo dober šofer, ki prevaža z lastnim vozilom "katrco " skupino na samo delovišče, skupaj z vso opremo, ki je potrebna za njihovo delo. Začela je v skupini s honorarnim delom v letu 1973, po dveh letih pa je začela delati v rednem delovnem razmerju. Gojitvena skupina prispela na delovišče Foto: M. Z. Tonejc Mira je vdova in sama odgovorna za gospodinjstvo in gospodarstvo na zelo urejenem domu, kateri stoji na prometni točki. Skupina se pri njej sestaja in shranjuje material za delo. Mira je skromna in marljiva de -lavka. Tudi ona je začela s honorarnim delom v letu 1969, z letom 197 9 se je za stalno zaposlila. Grilc Vida je najmlajša delavka, ki je začela s honorarnim delom že 1963 leta, od leta 1973 pa se je stalno zaposlila. Vida je dober organizator dela z izrednim spominom in orientacijo v delovnem okolju. Zapomni si vsako delovno mesto, odnosno gozdno parcelo, ki naj leži na Jelovici, Do-berči, pod Stolom, ali nekje na Pokljuki, odnosno Homu ali Me-žakli. Celotna skupina je zelo prizadevna, gojitveno usposobljena in disciplinirana. Delavke same vedo v katerem času, na katerem kraju se mora izvršiti posamezno delo. Za vsa dela se predhodno dogovarjajo z revirnimi gozdarji in jih tudi pravočasno in kvalitetno izvajajo. Veselijo se uspehov lastnega dela, ko se naslednje leto vračajo na isti kraj. Upravičeno pa se pritožujejo na škodo zaradi divjadi, čeprav je bila zaščita zadovoljivo opravljena. Negodujejo tudi nad slabim delom, ki ga ponekod narede sami lastniki gozdov ali šole. I Po zbranih podatkih za preteklo leto 1982 je radovljiška gojitvena skupina opravila sledeča gojitvena dela: spopolnjevanje 11,25 ha, odstranjevanje vej s pomladka 4,13 ha, priprava tal 3,99 ha, startno gnojenje 4 ha, obžetev 115,22 ha, čiščenje gošče 19,59 ha in zaščito sadik 47,80 ha ter zakoličevanje sadik 1,75 ha. To znese skupaj 197,73 ha obdelane površine. Skupaj opravijo 5445 delovnih ur, ena delavka opravi 1822 ur ali 370 ur manj, kolikor jih opravi ena delavka v celem letu. V kolikor poznamo gozdno gojitveno dejavnost vidimo, da omenjene delavke zelo dobro izkoristijo letni čas, ki jim dopuš -ča izvajanje gojitvenega dela. Vmesni čas, ko ni možno izvajanje gojitvenih del, pa nadomeš -čajo kuharico ali pa opravljajo druga podobna dela. Večina hranijo letni dopust za zimsko obdobje. Skupina ima zaradi bolez- nin ali slabega vremena zelo redke izpade iz dela. Skupina treh delavk zadošča le za TOK Radovljica. Le-te izvajajo vsa gojitvena in varstvena dela v petih revirjih. Delo v TOK-u Pokljuka pa izvajajo v glavnem v prostih sobotah in v popoldanskem času. Zaželjeno bi bilo, da bi se skupina radovljiških gojitvenih delavk povečala še za eno delavko. Tako bi se povečal njihov obseg še za 60-7 0 ha in bi izvajal v glavnem celotno gojitveno dejavnost (obžetev in zaščito sadik) še na treh revirjih, ki so bližnji TOK-u Radovljica. Gozdno gojitvena skupina pri radovljiškem TOK-u zasluži temeljitega proučevanja, ker je to edina gozdno gojitvena skupina pri naši delovni organizaciji. Proučevanje njihovega dela bi dalo koristne rezultate za celotno gojitveno dejavnost. Pri naši de- lovni organizaciji gojenje stagnira. Mogoče se ravno revirni gozdarji TOK, ki čutimo to vrzel, najbolj spoznamo na to panogo gozdarstva. Gojitelj gozdne delovne organizacije bi moral spremljati delo take delovne skupine preko celega leta, proučevati delovne pogoje, ker to bi dalo tudi boljše normative gojitvenih del. Gojitelj bi moral predpisovati, kje se mora izvajati posamezno gojitveno opravilo. Ugotavljati bi moral, če individualna zaščita ustreza ali ne. Do 3edaj smo v končni fazi vodili v glavnem le evidenco po -rabljenih sredstev za gojitveno dejavnost na splošno In ravno zato, ker nismo imeli gojitvenih delovnih skupin. Mogoče bo katerega gozdarja le spodbudil ta članek, da se končno tudi gojenje ovrednoti, kakor zasluži. Marjan Zalokar Za zbiralce posebnih lesnih oblik - Foto: GG Samo en kotiček vsemirja je, ki ga lahko popravite, to ste vi sami. A Ido n: HUXLEY Ne oštevaj preveč družbe, naj se reformira. Reformiraj sebe. Jules RENARD KOPIŠČNA DRVA - DRVA IZ ČIŠČENJA V nekdanjih jelovških in pokljuških gozdovih bo gozdarji morali pospeševati rast iglavcev - predvsem smreko na račun listavcev. Od listavcev je v teh gozdovih najvitalnejša bukev, ki po tedanjih gozdarskih načelih ni smela prerasti smreke. Podstojno bukovino so zaradi manjSih stro-Skov puSčall do začetka pomladit -venih sečenj, ko so z oplodno sečnjp izsekali vse listavce. Posekano bukovino, ki je predstavljala največji delež, so imenovali kopiSna drva. To je bila drobna bukovina, ki so jo oglarji v kopah žgali v kvalitetno bukovo oglje. DanaSnja energetska kriza je prisilila občane, da so si sami začeli pripravljati drva. V Bohinju je dovoljena prodaja do pet prostornih metrov za eno gospodinj- Sedanji nivo zdravstvenega varstva omogoča dokaj učinkovito zdravljenje nastalih bolezni in poškodb. Bolezni z bolečino in spremembami oblike telesa, s kašljem, bruhanjem itd. opozar- stvo, kar pa večini ne zadošča. Pritisk na sečne ostanke in vejevje iz čiščenja je velik in nekateri revirni vodje so začeli oddajati veje iz čiščenja po metodi kopišnih drv. S tem so posebno v iglastih sestojih napravili precejšnjo škodo, saj so tako uničili polnilni sloj, brez katerega smo izgubili nadzor nad pomlajevanjem. Podobni ukrepi so v preteklosti povzročili, da imamo danes preveč pomlajenih sestojev na napačnih legah, ker drevje še ni dozorelo. V takih primerih se ne moremo izogniti stroškom: ali posekati prezgodaj vznikli pomladek ali pa žrtvovati nezreli sestoj. Gozd je občutljiv organizem, zato ga hitro prizadanemo z nepremišljenim ukrepom. I. V. ,ajo nase in zato se prizadeti lahko zdravijo v zgodnji fazi. Veliko bolezni pa ima zahrbten, neopazen začetek. Spremljajo jih neznačilni vsakdanji simptomi: ALI ŽE VESTE da lahko svojega sina ali hčerko po končani osnovni šoli vpišete v šolskem letu 1983/84 v Srednji šoli za gostinstvo in turizem -vi. letnik vzgojnolzobraževal-nega programa kuharstva ali strežbe na Bledu - in v 1. letnik vzgojnoizobraže-valnega programa poslovno-fl-nančne dejavnosti v Radovljici slabši apetit, tiščanje v želodcu, pritisk v glavi, nervoznost, komaj opazno hujšanje, žejavost, občasno zbadanje pri srcu, težka sapa, ... na katere bolnik ni pozoren, a se stopnjujejo in v nekaj mesecih ali letih hudo ogrozijo zmožnost delavca za delo in tudi njegovo življenje. Laboratorijske preiskave, EKG, RTG, spirometer in drugi natančni pregledi lahko pravočasno odkrijejo Bkrite bolezni. Po statistiki bomo s takimi pregledi našli pri delavcih starih nad 45-55 let vsaj 20% hipertonikov, nekaj procentov diabetikov, precej jih bo s povišanimi maščobnimi kislinami v krvi in uratu (putika oz. giht) in precej takih, katerim grozi invalidnost; v gozdarstvu največ zaradi izrabe sklepnih površin, izrastkov in zoženih medvretenčnih ploščic. Ugotovili bomo skrite anemije, ki izčrpajo organizem, kronične spremembe v želodcu, začetno propadanje zaradi alkoholizma. Pri teh pregledih se lahko ugotovi nevarnost srčnega infarkta, ledvične bolezni, ki se javljajo brez vsakih bolečin, kožne, gljivične bolezni, sr -bečice, ki mučijo terenske delavce po cela leta, ozdravijo pa se v parih tednih. Najnevarnejša pa so maligna obolenja, na katera je treba gledati ob vsakem pregledu. Le ta pa so pogosta pri ljudeh med 50 in 60 letom starosti. S temi preventivnimi pregledi smo začeli in je prav, da sistematično nadaljujemo. Finančna sredstva, ki so potrebna za pregled so majhna v primerjavi s sredstvi, ki se prihranijo s pravočasnim zdravljenjem oziroma preprečevanjem navedenih bolezni. Dr. F. Š. Mešan gozd - Foto: I. S. OB ROB PREVENTIVNIM PREGLEDOM SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV 25. seja delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb dne 6.1.1983 1. Obravnavala se je vrednost toč-ke za obračun osebnih dohodkov in nadomestil osebnih dohodkov za mesec december 1982 in sprejet je bil sklep, da se upošteva vrednost točke 0,45 din. 2. Za potrebe ljudske obrambe se nabavi en ročni minomet (za potrebe delovne skupnosti) 3. Za delegata območne vod. skup-nosti za Gorenjsko se evidentira Lakota Petra, dipl. ing. , delavca del.skupnosti skupnih služb. 26. razširjena seja delavskega sveta, IO OOS delovne skupnosti skupnih služb dne 27,1,1983 1. Delavski svet je potrdil popis terjatev in obveznosti delovne skupnosti skupnih služb. 2. Delavski svet je potrdil popis blagajne in porto blagajne DSSS, žiro računov in združenih sredstev na žiro in drugih računih DSSS. 3. Delavski svet je sprejel poročilo o popisu osnovnih sredstev, sredstev skupne porabe in investicij v teku. Seznam sredstev za izločitev iz uporabe ali za u -nlčenje je v zapisniku inventurne komisije. 4. Delavski svet je potrdil popis drobnega inventarja in osnovnih sredstev v počitniškem domu Piran in v prikolicah - 2 na Krku in 2 v Premanturi. 5. Imenuje naj se komisija, ki bo izločena sredstva prodala ali u-ničila. 6. Delavski svet je potrdil poročilo o popisu drobnega inventarja v uporabi. 7. Delavski svet je ugotovil, da so bile inventure izvršene skladno z načrtom in pravilnikom o inventuri. 8. Delavski svet je sprejel predlog, da se pri obračunu za mesec januar 1983 upošteva akontacijska vrednost točke 0,41 din s tem, da se zaostrijo kriteriji pri ugotavljanju delovnih prispevkov. 9. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb je obravnaval osnutek družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1981-1985 in nanj ni imel pripomb. 10. Delavski svet je obravnaval osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica v letu 1983 in nanj ni imel pripomb. 11. Delavski svet je obravnaval predlog samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za leto 1983 in nanj ni imel pripomb. 12. Sprejel je samoupravni sporazum o sredstvih za ekonomsko propagando, udeležbo na sejmih in razstavah ter za reprezentanco. 13. Sprejel je predlog pravilnika o razvidu del in nalog. 27. seja delavskega sveta DSSS dne 9,2,1983 1. V zvezi določil dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka mora SDK tekoče spremljati izplačevanje o-sebnih dohodkov v letu 1983. Zato je bil sprejet sklep,da v skladu z določilom 17. in 32. člena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka (Ur. list SRS, št. 3/83) izjavljamo, da se kot merila za izplačevanje akontacij osebnih dohodkov v letu 1983, dokler ne bodo doseženi boljši rezultati dela v skladu z usmeritvami iz dogovora, upoštevajo podatki o višini izplačane akontacije osebnih dohodkov za delo v mesecu decembru 1982, o povprečnem številu zaposlenih na podlagi delovnih ur v mesecu decembru 1982 in o povprečni ravni izplačanih akontacij osebnih dohodkov na delavca za december 1982. V skladu z določili dogovora izjavljamo, da naj se spremljanje delitev osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo izvaja na nivoju delovne organizacije GG Bled. 2. Od 1.3. 1983 dalje veljajo novi zneski za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju dela: a) Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnico - cela dnevnica nad 12 ur 652 din - polovična dnevnica nad 8 ur do 12 ur 357 din - znižana dnevnica od 6 do 8 ur 245 din b) Povprečni stroški za prenočišče v hotelu B kategorije 498 din c) Stroški za ločeno življeije - stroški za stanovanje največ 4. 480 din - stroški za prehrano največ 5.870 din d) Kilometrina pavšalni znesek za prevoženi kilometer - srednji razredi - za 15.000 km letno 8,60 din - za 20.000 km letno 7,80 din - za 25.000 km letno 7,30 din 21, seja komisije za delovna razmerja DSSS dne 5. januarja 1983 1. Sprejela je predlog ugotavljanja delovnih uspehov za mesec de- cember 1982. 2. V zvezi informacije o razporeditvi kadrov, da bi Arh Bojan, ki dela v TOK, enota Radovljica prišel v sektor za urejanje gozdov, Petkoš Janez pa bi prevzel dela v enoti Radovljica, ki jih opravlja Arh, je komisija za delovna razmerja sprejela sklep, da bo o tem sklepala, ko bo izveden postopek dogovarjanja med TOK in delovno skupnostjo. 3. Golob Tatjano z Jesenic in Gašperin Boštjana z Bleda se obvesti, da v delovni skupnosti ni potreb za zaposlitev. 4. Potrdi se predlog komisije za stanovanjska vprašanja, da se prosto stanovanje na Bledu, Alp -ska 7 dodeli v uporabo Jamar Janezu, delavcu TOZD gozdno av-toprevozništvo in delavnice. 22. seja komisije za delovna razmerja DSSS dne 2, februarja 1983 1. Potrdila je predlog ugotavljanja delovnih prispevkov za mesec januar 1983. 2. Komisija za delovna razmerja soglaša s prenehanjem delovnega razmerja tov. Mežan Helene, ker izpolnjuje pogoje za redno upokojitev. 3. Vidic Barbari z Jesenic, ki ima končano visoko šolo za organizacijo dela in Ozbek Konradu z Jesenic, ki ima končano srednjo ekonomsko šolo, se odgovori, da nimamo prostih del in nalog, ki bi ustrezala njihovi izobrazbi. M. Č. Zima v gorah Foto: I. V. Spremembe delovnega koledarja __ za Jteto_l 983 TOZD gozdarstvo Bohinj 1. Kolektivni dopust za delavce v delavskem centru: Odhod domov 29.4.1983 popoldan. Prihod 9.5. 1983 zjutraj na delo » 5 delovnih dni. 2. Odhod domov 15.7. 1983 popoldan. Prihod na delo 25.7. 1983 zjutraj ° 4 delovne dni. 3. Odhod domov 25.11.1983 popoldan. Prihod na delo 5,12. 1983 zjutraj ■ 2 delovna dneva. Za vse zaposlene: 1. Kolektivni dopust dne 28.11. 1983. 2. Namesto 7.5.1983 bo delovni dan 21.5.1983. 3. Namesto 3.12.1983 bo delovni dan 10.12.1983. Rovtarica Foto: I. V. Navedene spremembe delovnega koledarja so bile sprejete na seji delavskega sveta dne 16.12.82. Dokler ima človek glavo na ramenih, zanj ni nič izgubljenega. Ljubiti morate ljudi, če jih hočete spremeniti. P. R. Vietnamski pregovor PESTALOZZI Program izobraževanja kmetov Bled - Na zadnji seji Centralnega sveta temeljne organizacije kooperantov gozdnega gospodarstva Bled so delegati sprejeli program izobraževanja kmetov kooperantov za leto 1983 za občini Jesenice in Radovljica. V letu 1983 se bodo prizadevali za večjo aktivnost na terenu. Pospeševali bodo proizvodnjo v proizvodnih skupnostih na Gorjušah, Rovtih in Srednjem vrhu. Proizvodnim kooperantom bodo pomagali pri nakupu gnojil in krmil. Kar bo še razpoložljivih sredstev jih bodo porabili za usposobitev kmetijskih površin za strojno obdelavo. Za vse proizvajalce v občinah Jesenice in Radovljica bodo organizirali in izvedli predavanja o pridelovanju silažne koruze, krmljenju krav, pravilni rabi travnega sveta, dosuševanju sena s sončno energijo, krmnih posevkih, strojni molži in odpravljanju napak, pašništvu, sad -jarstvu in pridelovanju krompirja. Za kmečke žene bodo predavanja o uporabi čistil in higijeni v domu, boleznih srca in ožilja, zdravi prehrani in praktični prikazi novosti v gostinstvu in racionalizacija rabe časa. Mlade zadružnike bodo vključevali v tečaje in tekmovanja, ki bodo prirejeni v okviru kmetijstva. Pri izvedbi programa bodo pomagali učencem osnovnih šol, kjer imajo pouk iz kmetijstva. Kot nagrado za marljivo sodelovanje pri predavanjih in tečajih bodo organizirali za kmečke žene, mlade zadružnike in kmete po eno strokovno ekskurzijo iz vsake združene enote, seveda ob njihovi soudeležbi. Večletna praksa je namreč pokazala,da so tudi strokovni ogledi del izpopolnjevanje pri izobraževanju kmetov in kme čkih žena. Za načrtovano izobraževanje in ostalo dejavnost po omenjenem programu bodo porabili 1.520.000 dinarjev. Potrebna finančna sredstva bodo zagotovili Temeljna organizacija kooperantov GG Bled, Sklad za intervencijo v kmetijstvu. Skupščina občine Radovljica in Skupščina občine Jesenice. Ciril Rozman S 13. SEJE CS Bled. V torek, 28. 12. 1982 je bila na Bledu 13. seja centralnega sveta temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled. Delegati so na seji sprejeli ugotovitveni sklep, da so zaposleni v decembru na referendumu potrdili Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in posojil in samoupravni sporazum o združevanju stanovanjskih sredstev ter o skupnih osnovah in merilih za dodelitev teh sredstev. Razpravljali so o izvršitvi načrta in sprejeli smernice za sestavo zaključnega obračuna temeljne organizacije kooperantov za leto 1982. Delegatom je bilo pojasnjeno, da bo načrt prodaje iglavcev dosežen, medtem ko letni načrt prodaje listavcev ne bo dosežen stoodstotno; kljub temu pa bo načrtovani dohodek dosežen stoodstot- TOK GG BLED no. Na seji so se tudi dogovorili, da bo načrt sečenj v temeljni organizaciji kooperantov v zasebnih gozdovih v letu 1983 55.000 kubičnih metrov iglavcev in 5000 kubičnih metrov listavcev, skupaj 61.000 kubičnih metrov. Na zaključku seje je predsednik sveta TOK podelil priznanja in plakete zaslužnim članom ob 100-letnici hranilništva v Sloveniji. Za aktivno delo v hranilno kreditni službi so prejeli plakete: Franc Burja z Bleda, Vinko Toman iz Žirovnice, Alojz Pekavec iz Stare Fužine, Alojz Resman lz Žapuž in Franc Cvetek iz Stu -dorja. Priznanja so prejeli: Minka Praprotnik iz Mošenj, Alojz Cvenkelj iz Peračice, Peter Kunstelj iz Bohinjske Bele, Martin Zupanc Iz Srednje vasi in Franc Klinar s Plavškega rovta. Ciril Rozman REŽIJCI ZAPOSTAVLJENI potrebna, seveda niso vsa enako cenjena in nagrajena. Na aastavljena vprašanja je odgovarjala Majda Donaval - knjigovodja osebnih dohodkov, blagovni knjigovodja in blagajnik obenem. Kdo je ne bi poznal. Zla -stl smo je veseli okrog desetega v mesecu. Najprej da "komando" na sedežu TOZD-a: "Po denar pridite!" Nato ga odpelje še na teren. Težko se je odločila za intervju. Že sem mislil, da bom moral poslati uredniku le naslov, pa se je čez nekaj časa le omehčala. "V TOZD-u Pokljuka sem že 23 let, zadovoljna sem, sicer bi že odšla. Vsa ta leta sem preživela lep del svojega življenja. Odnosi so dobri, saj večjih problemov ni, rezultat tega je, da tudi podjetje "dobro stoji". Sicer pa smo režijci zapostavljeni. Če ne bi bili mi na teh mestih, bi bil pa kdo drug, saj manj nas režljcev že skoraj ne more biti, kot nas je." Boli jo, ker se na drugih mestih lahko OD preseže, le ženske so zakovane na 100 %. "Za vsako delo se dajo določiti merila, sicer ni delo." Stabilizacija-varčevanje to je beseda, ki jo slišimo vsak dan. Televizija, radio, časopisi, sestanki - sama stabilizacija. Zato ni čudno, da je bil sklep uredniškega odbora, da se tudi v tej številki Presekov nadaljuje z zbiranjem mnenj po tem vprašanju v naši sredini. Ponavadi povpraša- mo za mnenje delavce na težjih delih, to je pri poseku, spravilu in gojenju. Tokrat sem se odločil napraviti izjemo. Sicer so pa v kolektivu vsa dela potrebna, saj jih drugače ne bi imeli. Ne morejo biti vsi sekači, ne vsi direktorji, ne vsi šoferji in ne vsi knjigovodje... Vsa dela so Ob neki priliki je dejala, da bi človek moral tekati po stopnicah gor in dol in kričati kaj dela,da bi ga kdo slišal. O stabilizaciji in varčevanju pa meni: "Razsipniško se že zdaj ne obnašamo, saj to je v ljudeh, da varčno in gospodarno ravnajo. Kurjavo imamo že zdaj na minimumu. Prave stabilizacije pa še nismo občutili, za enkrat nam ni nič hudega, lačni nismo, nikomur ne grozi, da bo ostal brez dela. Če les ne bo šel v promet, šele takrat bomo "zagazili". Takrat bomo šele začeli razreševati tiste napake,ki jih (še) imamo. Besen si, ko poslušaš in bereš kakšne "lumparije" se dogajajo v naši družbi, posledice nosimo vsi, skrbi pa te, ko se govori o nacionalnih vprašanjih. " Na koncu naj še napišem, da so vse ženske, ki delajo v TOZD-u užaljene, ker dobijo edino one manj regresa za malice, kot vsi ostali. Kot, da bi bile "zamorke1' pravijo. Podlogar Jože Jelovški kontrasti - Foto: L V. Z naloženim Timber jackom letel po zraku RESNICI V OČI TovariS Razpet Pavel je zaposlen v TOZD-u Gozdarstvo Bohinj od leta 1961. S traktorjem ter kasneje s Timberjackom vozi lesne Sortimente 15 let. Razen nesreče z motorno žago v septembru leta 1982 v vsej dobi zaposlitve ni imel nesreče pri delu. Poleg izredne marljivosti in vsestranskih izjemnih odnosov tudi vestno sodeluje v samoupravnih organih. Dne 19. 11. 1982, ko so delali v Žagar jevem grabnu v revirju Notranji Bohinj, je bil teren zaradi mraza leden. Kljub veliki strmini se je delo dobro odvijalo. Ob 14. uri sta s pomočnikom naložila cca 8 m3 hlodovine na Timber jack. Ker je bila relacija dolga, sta menila, da lahko naloži -ta nekoliko več hlodovine na vo -žilo. Vozil je po smučarski trasi, od katere je zavil na vlako po strmini navzdol na staro smučarsko traso. V trenutku, ko je vozil naložen traktor po najbolj strmem terenu mu je vrglo reduktor iz brzine in nikakor ni mogel ustaviti vozila. Vozil je s hitrostjo, kakršne se ne da opisati cca 200 m daleč. Na blagem ovinku je Timberjack s tovorom in voznikom vrglo v levo v višino 3 m na stoječa bukova drevesa premera cca 25 cm. Tri bukve je plug vozila dobesedno odrezal, ostale so se naslonile na druga drevesa tako, da je nastal praktično most v zraku, po katerem je brzel Timberjack. Zaradi zaprek v zraku se je vozilo ustavilo in se prevrnilo v loku na vlako. Timberjack ni bil poškodovan, tov. Razpet pa je dobil na nogi podplutbe, vendar ni iskal zdravniške pomoči. V trenutku srečnega padca na trdna tla so mu solze zalile oči. P. R. ŠELIGA JOŽE 30 KRATNI KRVODAJALEC Tovariš Šeliga Jože je zaposlen v TOZD gozdarstvo Bohinj od leta 1966. Doma je iz Ptujske gore in si je v Bohinju zgradil lasten dom. Rad hodi v planine in je med najboljšimi delavci. Kljub delovnim naporom pri sečnji lesa je daroval kri že 30 x, za kar je prejel odlikovanje in je bil na povabilo Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana na dvodnevnem izletu v Varaždinu, katerega se je udeležil tudi tov. dr. Džudžar iz Bohinjske Bistrice. V naši obratni ambulanti se v zadnjem času dogajajo čudne stvari. Res sem bolj redek obiskova lec ambulante, morda enkrat do dvakrat letno, vendar se ne spominjam, da bi pacienti hodili v ordinacijo kje drugje kakor skozi čakalnico. Vsak pacient si je sam "držal" vrsto. Zdaj pa so dve vrsti pacientov: eni, ki čakajo na vrsto in gredo v ordina -cijo skozi čakalnico in drugi, ki gredo preko reda mimo sestre "od zadaj". Tako je bilo tudi v ponedeljek 10. januarja. V čakalnici je čakalo precej ljudi, med njimi tudi ženska, ki je imela že tri dni vročino. Okrog 12.ure je prišel boljši tovariš - uslužbenec GLG, ni bil videti preveč bolan, imel p.a je kravato. Sestra ga je spustila "od zadaj" v ordinacijo. Okrog 14. ure je sestra prišla v čakalnico povedat šestim, dalj časa čakajočim pacientom, naj gredo domov, ker Jih zdravnik ne bo sprejel. Človek se vpraša ali smo res vsi enaki - kakor smo zapisali v ustavi. (Člen 197 - Občani so e-naki v pravicah in dolžnostih ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. ) Zgoraj opisani primer to ne potrjuje. Njegov izraz na obličju morda Izraža misel na vse ponesrečence, katerim gre letno tudi po trikrat darovat kri in na vse tiste, katerim je pripravljen še pomagati s svojo dragoceno krvjo. Pozivu Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana se vedno odzove. V podjetju v glavnem cenimo delavce po njihovih delovnih uspehih in po sodelovanju v samoupravnih organih, vseh ostalih odlik posameznikov pa ne opazimo, ker tudi o njih nismo obveščeni. SREČNO V POKOJU, MILAN! Petrič Avgust - 21-kratni krvo-dajale Tudi tovariš Petrič je dosegel v krvodajalstvu Izreden uspeh, saj je letos daroval kri že enajindvaj-setič. Čeprav si je tudi on po -leg težkega dela sekača-motori -sta zgradil lasten dom v Bohinju, se ni bal žrtve za bolnike in po -nesrečence, saj se zaveda, da bo nekoč kri morda tudi sam potreboval. Tudi on je med najboljšimi delavci v TOZD gozdarstvo Bohinj. Njima in vsem krvodajalcem, ka-katerih imena nam niso znana, se v imenu trpečih bolnikov iskreno zahvaljujemo. P.R. UPOKOJITEV Po 33 letih se je upokojil gozdni delavec Mlekuž Anton. Leta 1950 se je zaposlil na Bohinjski gozdni upravi. Najprej je bil sekač in voznik s konjsko vprego. Vozil je še na žičnico Razpok les iz Martinčka. To so bili časi, ko si je naša delovna organizacija šele gradila temelje za nadaljnji razvoj. Kasneje je Anton delal kot nakladalec v znameniti Kusterlovi skupini, ki so jo sestavljali,sami odlični delavci. Spominjamo se da so nakladali solo kamione do 18 kubičnih metrov in dnevno naložili tudi preko 300 kubičnih metrov hlodovine. Kamionske ročice so podaljšali z lesom. V Medvode je peljal kamion s prikolico 64 prostornih metrov celuloze! Te številke so zanimive, ker daleč presegajo današnje kapacitete težjih vozil. Zaradi bolezni se je Anton kasneje zaposlil v skladišču. Nazadnje je delal na komandnem pultu mehaniziranega skladišča. Anton je na domu obnovil kmetijo v Koritnici nad Bovcem. Sodelavci mu želimo da bo na svojem dolgo užival zaslužen pokoj. Približno pred dvajsetimi leti se je zaposlil pri takratni Gozdni upravi Pokljuka tovariš MARIČ Milan. Doma je lz Slatine v Bosni. Najprej je bil več let zaposlen na Mežakli, nato na Pokljuki, oziroma tam, kjer je bilo pač potrebno. Delal je kot sekač in gojitelj. V začetku je bil sezonski delavec, kasneje je postal stalni. Sezonsko delo mu je ostalo v krvi, saj je letno sezono znal dobro izkoristiti. Poleti je odhajal v rodno Bosno le za večje praznike. Bil je eden redkih, ki mu je skoraj ves dopust ostal do konca leta. Bil je povprečen delavec, z dela ni izostajal. Dru- Je zavora motorne žage obvezna za delo in zakaj jo pri nas ne popravljajo? V Uradnem listu SFRJ 34/80 je bil objavljen pravilnik o tehničnih normativih za uporabo motornih verižnih žag v gozdarstvu. V trinajstem členu tega pravilnika je določilo, ki pravi, da morajo imeti varnostno verižno zavoro vse motorne žage, katerih moč je manjša od 4 kW. Ta predpis torej velja za vse tipe motornih žag, ki jih uporabljamo pri nas. Zaradi tega že nekaj let nazaj za našo profesionalno uporabo nabavljamo samo motorne žage, ki so že tovarniško opremljene z varnostno verižno zavoro. žina se je množila in treba je bilo nahraniti lačna usta. V zakonu se je rodilo pet otrok. Štirje še niso preskrbljeni in tudi žena ni zaposlena. Nima veliko zemlje, le za nekaj svinj in kokoši je je. V času, ko je delal pri TOZD Pokljuka je s pomočjo posojila, ki ga je dobil pri GG, obnovil skromen dom. Pred leti mu je začelo nagajati zdravje. Moral je na težko operacijo. Komaj si je opomogel, je moral še na drugo operacijo. Že pred enim letom so ga zdravniki silili v pokoj, a ni pristal. Letos je bil ponovno klican na invalidsko komisijo. "Milan v pokoj greš", je bil dokončen sklep invalidske komisije. Nič ni pomagalo, tudi to ne, da je komisije prepričeval, da še lahko dela. Težko mu je bilo, ko je odhajal s Pokljuke. "Težje mi je, kot če bi šel v zapor. Od tam se še vrneš, s pokoja nikdar več. Kako naj od pokojnine, ki najbrž ne bo velika, živi šest ljudi!" Milan! Sodelavci ti ob odhodu v pokoj želimo, da bi jo dolgo, dol -go užival pa naj bo kakršnakoli že. Podlogar Jože Pri tehničnem pregledu motornih žag, ki smo ga opravili konec leta 1982 smo ugotovili, da so varnostne zavore demontirane z velike večine motornih žag tako, da imamo danes v uporabi samo približno desetino motornih žag z varnostno zavoro. Resda je varnostna zavora do neke mere lahko ovira pri izvajanju hrbtnega reza in pri kleščnenju , vendar jo kljub temu delavci ne bi smeli demontirati. Izgleda, da nas o koristnosti varnostne verižne zavore tuje izkušnje ne morejo prepričati in da čakamo nesrečo doma, da bi lahko verjeli, da je varnostna zavora potreben sestavni del varnostne opreme motorne žage. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Na drugi del vprašanja bi odgovoril, da do sedaj s strani uporabnikov motornih žag ni bilo niti enega zahtevka za popravilo varnostnih zavor,Ob sedanji dis -ciplini upoštevanja predpisov pa se postavlja tudi vprašanje smiselnosti tega popravila, ker potem posamezniki lahko brez posledic demontirajo in zavržejo zavoro. Ne nazadnje pa so pomembni tudi stroški popravila, saj samo pokrov žagalnih delov z varnostno zavoro stane 2.820 din brez dela in ostalih stroškov. Na tem področju bo vsekakor treba dqseči več discipline, kajti varnost delavcev je prva in tega se moramo vsi zavedati. II. 6. Samoupravni sporazum o osnovah za določanje razvida del oziroma nalog iz leta 1981. 7. Samoupravni sporazum o varstvu pri delu iz leta 1975 in Pravilnik o varstvu pri delu iz leta 1970. 8. Samoupravni sporazum o pripravljanju in sprejemanju planov iz leta 1977, 9. Samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti iz 1. 1978. 10. Samouprav.sporazum o združevanju ter o skupnih osnovah in merilih za dodelitev stanovanjskih sredstev iz leta 1982. Odgovoril: Zvone Šolar Ali je mogoče ugotoviti veljavne akte (pravilnike, sporazume, statute, ipd. ), ki veljajo za GG Bled? Da. Najpomembnejši samoupr. splošni akti delovne organizacije in temeljnih organizacij oz. delovnih skupnosti, ki so v veljavi: I. 1. Samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo iz leta 1975 s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. 2. Statut delovne organizacije GG Bled iz leta 1975. 3. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih delavcev v temeljnih organizacijah in delavcev v delovni skupnosti skupnih služb iz leta 1978. 4. Samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij pri pridobivanju dohodka iz leta 1977. 5. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke iz leta 1977; Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke iz leta 1981. 1. Samoupr. sporazumi o zdru -ževanju dela delavcev v temeljne organizacije iz leta 1977, 2. Statuti temeljnih organizacij, sprejeti leta 1979, 1980 ozi- Pretvarjaš se, da se svet vrti okrog sonca; kajti prepričan si, da se vrti okrog tebe. ZAMACOIS roma 1981. 3. Pravilniki o delovnih razmerjih iz leta 1979; spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih iz leta 1982. 4. Pravilniki o razporejanju čistega dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke iz leta 1977. 5. Pravilniki o odgovornosti delavcev iz leta 1981. 6. Pravilniki o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanov, gradnjo iz leta 1982. 7. Pravilniki o inventuri iz leta 1982. 8. Pravilniki o uporabi službenih avtomobilov iz leta 1982, 9. Pravilnik o razvidu del in nalog iz leta 1983. Odgovorila: Marija Ogrin Vsa človekova dejanja morajo, če nočejo biti jalova in prazna, slu -žiti koristim človeka. PLEHANOV Eden najmlajših traktoristov in star zgibnik zgibnik nočeta zaostajati Foto: GG Znanje _-^b°ljše gospodarjenje -221^-i®noJzobraževanje naj bo sestavni del enotnega sistema združenega dela KADROVSKE SPREMEMBE V decembru Prišli; ZUPANC Srečo TOK o. e. Radovljica MEŽNAREC Bogomir TOZD gozdarstvo Pokljuka OdSli: 34 sezonskih delavcev TOK gozdno gradbeništvo SODJA Ciril TOZD gozdarstvo Pokljuka prestajanje kazni KRN1ČAR Ljuba TOK o.e. Radovljica sporazumno JURIČ Cvitan TOK o.e. Radovljica sezonska zaposlitev V januarju Odšli: SEKELEZ Branko TOZD gozdno gradbeništvo sezonska zaposlitev ANDRIJEVIČ Stipo TOZD gozdno gradbeništvo sezonska zaposlitev MILINOVIČ Frano TOZD gozdno gradbeništvo sezonska zaposlitev število zaposlenih po TOZD 31.1. 1983 TOZD gozdarstvo Bohinj 83 TOZD gozdarstvo Pokljuka 98 TOZD gozdarstvo Jesenice 56 TOK Bled 63 TOZD gozdno Gradbeništvo 42 TOZD gozdno Avtoprevozni- štvo 6 3 DS SS 57 462 I.L V družbenem planu in resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica v letu 1983 smo zapisali med materialne okvire razvoja, da bo potrebno na konvertibilno področje povečati izvoz za 15% tudi v gostinstvu in turizmu s povečanjem števila nočitev tujih gostov in s povečanjem izvenpenzionske potrošnje. Uresničevanje teh okvirov je pogojeno med drugim tudi z izvajanjem kadrovske usmeritve. Poklici v gostinstvu na Gorenjskem so še vedno deficitarni, zato je na razpolago 84 sorazmerno visokih štipendij. V občini Radovljica izvajamo dva programa usmerjenega izobraževanja in to: - vzgojnoizobraževalni program strežbe in kuharstva, ki ga izvaja Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled. Učenci po končanem tretjem letniku pridobijo poklic kuhar in natakar in se lahko zaposlijo, ali pa nadaljujejo šolanje za tehnika. Odprta jim je tudi možnost šolanja na višjih in visokih šolah. V bodoče načrtujemo še vzgojnoizobraževalni program turistična dela za pridobitev poklica gostinsko-turistični tehnik. V šolskem letu 1983/84 je prostih 60 vpisnih mest za vzgojnoizobraževalni program strež ba. - vzgojnoizobraževalni program poslovno - finančne dejavnosti izvaja Ekonomska srednja šola Radovljica. Učenci si pridobijo poklic ekonomski tehnik po končanem četrtem letniku. V šolskem letu 1983/84 je prostih 60 vpisnih mest za ta program. Po štiriletnem šolanju se u-čenci lahko zaposlijo v različ- nih dejavnostih ali nadaljujejo študij na višjih ali visokih šolah v več usmeritvah. Potreba po dveh I. letnikih (60 učencev) je gospodarsko opravičljiva, saj je analiza pokazala, da bomo do leta 2000 v občinah Jesenice in Radovljica potrebovali 880 delavcev s to usmeritvijo, ali 58 delavcev na leto samo za nadomestne zaposlitve. - Oddaljeni učenci lahko v času šolanja bivajo v Domu učencev na Bledu. Prostih je 25 mest. Ekonomska srednja šola in Gostinska šola sta šoli s sorodnimi usmeritvami. Svet za vzgojo in izobraževanje pri Republiški konferenci SZDL Slovenije je podprl zahtevo po oblikovanju poli-valentnih centrov (z več usmeritvami in sorodnimi programi) tam, kjer imajo zagotovljene kadrovske in druge možnosti. Strinjali so se s predlogom, da je treba šole, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, opredeliti kot matične šole. Sedanja mreža šol je zoževala možnosti Izobraževanja predvsem v manjših krajih, ni pa bila upoštevana dnevna migracija učencev, saj se vsak dan vozi v Kranj približno 450 učencev. Tako je učenec na poti dnev -no povprečno 4-5 ur. To je zanj in za starše velika obremenitev. Šola v bližini domačega kraja pomeni veliko prednost. Omogoča pristno povezavo starši-šola--učenec, je cenejša in preprečuje odliv mladega kadra v velike centre (Ljubljana, Kranj). ZA SŠGT BLED prof. Koman Marija Niso časi slabi, temveč človek. John BEAUMONT ZA VEZANE DINARSKE VLOGE ZNOVA POVIŠANA OBRESTNA MERA Vrsto let obresti na vezane vloge niso sledile odstotkom inflacije v naSem gospodarstvu, zato tudi ni bilo čudno, da so se ljudje vse manj odločali puščati denar v banki za daljšo dobo. V letu 1982 so banke dvakrat povečale obrestno mero za vezane hranilne vloge. Odziv varčevalcev na marčevsko povišanje obrestnih mer je bil skromen. Izredno pa je občane pritegnilo k vezavi dinarskih in deviznr%red-stev oktobrsko povišanje obrestnih mer. Da bi še bolj sledili dejanski vrednosti dinarja se je Združenje bank Jugoslavije odločilo, da s 1. februarjem ponovno poviša obrestne mere za dinarske hranilne vloge. Za dinarsko vlogo, vezano nad 12 mesecev, vam bodo po novem obračunali 18-odstotne obresti, za vlogo vezano nad 24 mesecev 23 -odstotne obresti in za vlogo, vezano nad 36 mesecev 28-odstot-ne obresti. Za vezane devizne hranilne vloge veljajo obrestne mere: Za vezavo nad 12 mesecev 9-od-stotne obresti, za nad 24 mesecev 11-odstotne obresti in za vlogo nad 36 mesecev 12,5 odstotne obresti. To da, pridete z navadne na nepreklicno vezano vlogo, lahko uredite kjerkoli, pri vseh okencih Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske. Na vezano vlogo lahko prenesete kakršenkoli znesek, lahko celoten, lahko le del tega. Lahko s tekočega računa, žiro računa ali s hranilne knjižice. Obresti vam bodo v banki pripisali ob koncu leta, lahko jih dvigate ali pa jih pustite na knjižici in obrestovale se vam bodo po tako visoki obrestni meri, kot je določeno za to vezano vlogo. Naj ponovimo še enkrat: Obresti dinarske devizne 12 mesecev 18% 9% 24 mesecev 23% 11% 36 mesecev 28% 12,5% Vsem varčevalcem, ki imajo pri Ljubljanski banki. Temeljni ban -ki Gorenjske že sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev, bodo avtomatično povišali obrestne mere. Pa še to: Varčevalci, ki imajo že sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev, imajo možnost, da spremenijo pogodbo o vezavi 6 krajše na daljšo dobo vezave, za kar pa morajo skleniti novo pogodbo. Ljubljanska banka Trenutki odločanja mladega motorista na izpitu Koto: GG PRESEKI LANI IN NAČRT ZA LETOS V letu 1 982 smo izdali šest številk Presekov, s tem da sta bili številki 1 in 2 skupaj. V vseh številkah skupaj smo natisnili 137 strani. Preseke smo izdajali po potrebi informiranja članov naše delovne organizacije o poslovanju in drugih dogajanjih. Zato smo v Presekih objavljali rezultate in plane poslovanja, prob-leme in rešitve, razgovore z delavci ter prispevke o racionalnejšem in boljšem delu. Kolikor je bilo mogoče smo objavljali tudi sklepe samoupravnih organov. Odgovorili smo na vsa vprašanja, ki so prispela v uredništvo. Vse leto smo želeli vzdrževati direktne stike z delavci, kar upam, da smo z razgovori in direktnimi vprašanji vsaj delno dosegli. Tudi število avtorjev prispevkov, ki jih je 39 (iz naše DO 30 in 9 zunanjih) to potrjuje. Avtorji prispevkov: Ambrožič Jože 4, Arh Bojan 1, Boškovski Drago 1, Černe Milena 4, Rok Gašperšič 1, Hafnar Zdravko 3, Indok center Radovljica 8, Jelenc Jože 1, Jurhar Franjo 1, Kapus Miro 1, Klinar Andrej 4, Košir Janez 3, Lah Ivica 5, Lapuh Nikolaj 4, Legat Jože 4, Mertelj Alojz 2, Milenkovič Boro 1, Odar Majda 2, Ogrin Marija 2, Peterman Jože 1, Podlogar Jože 11, Pretnar Rozka 2, Remec Franc 4, Rozman Ciril 8, Rozman Janko 1, Silič Zdravko 3, Skumavec Jože 16, Skumavec Anton 1, Alojz Soklič 3, Strgar Lovro 1, Strušek Janko 1, Šolar Zvone 4, Toman Valentin 1, Urbanc Jože 1, Veber Ivan 8, Vidic Tadej 2, Vidovič Ivan 1, Zalokar Marjan 1, Zalokar Slavko 1. Na vprašanja so odgovarjali ali pa so sami sestavili odgovor: Arih Andrej, Boškovski Drago, Čuk Cveto, Jekler Ivan, Košir Janez, Novak Dušan, Ogrin Marija, Pogačar Stane, Remec Franc, Silič Zdravko, Slivnik Janez, Sta- ŽREBANJE REŠEVALCEV NAGRADNE KRIŽANKE re Jože, Vidic Tadej in Vidovič Ivan. Največ slik so prispevali: Ivan Veber, foto GG in Smolej Igor, Naslovno risbo za St. 3 je pripravil Vili Brane, križanke je sestavil Vidic Albert. StroSki za Izdajanje Presekov v letu 1982 so bili 256.509,75 din. Naklado smo v tem letu povečali na 600 izvodov, stroški po izvodu so bili 85,50 din. Razdelitev stroSkov: tiskarna Tomo Brejc-Kranj 192. 619,75 montaža, ter priprava teksta in fotografij 18.150,00 honorarji za objavljene prispevke in slike 45. 740. 00 Skupaj 256. 509,75 Program za letošnje leto smo nekoliko skrčili. Načrtujemo izdajo samo 4 številk, pri tem, da naklada ostane enaka; obseg posamezne številke pa naj bo okoli 20 strani. Stroški za leto 1983 po programu ne smejo presegati 200.000 din. Kljub temu pa informiranje s pomočjo Presekov ne sme biti slabše kot do sedaj, zato bo potrebno gradivo za objavo pripravljati bolj zgoščeno in v krajših tekstih. Terminski načrt izdajanja Presekov se ujema s četrtletnimi obračuni poslovanja. Kljub skr-čitvam pa vabim vse člane kolektiva k aktivnemu sodelovanju. J. S. Kupec v prodajalni: -K’ s'm biv jest mvad, s'm za sto jurjov pelov z vovam pohn voz fas'nge v Podjele. Zde j s'm pa star, pa za sto jurjov vohk' sam nesem na’n kret vso fas'ngo. Kuj s'm zdej b’l moč'n. P. R. Nevoščljiva sestrična: - Franč'k j’ m'd vojsko vsak dan piv taprav' kufe. - Koliko časa je bila vojna? - To pa na vem. P. R. Uredniški odbor "Presekov" je 13. 1.1983 izžrebal dobitnike nagradne križanke s Presekov 6/82, Izmed 12 prispelih rešitev so bile izžrebane 3. Nagrajenci so: - prvo nagrado, knjigo Ivana Jana Dražgoška bitka prejme žl-DO Mirko, TOZD gozdno gradbeništvo; - drugo nagrado, knjigo Ivana Ja- Konec oktobra je ZTKO Radovljica organizirala občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Prvenstva se je udeležila tudi naša DO, vendar je bila naša udeležba zelo skromna, saj so nastopili od štirih prijavljenih tekmovalcev le trije. Nasprotno pa je bil Izkupiček odličen. V kategoriji do 27 let je naš Jože ŽLEBIČ igral izvrstno in se uvrstil v finalno skupino. V tej skupini je celo premagal večkratnega prvaka, a zaradi bolečin v ramenu ni zdržal do konca. Zasedel je odlično 4. mesto. AV-SENEK Stane je prav tako nastopal v tej skupini, izgubil pa je v 3. kolu. V kategoriji do 40 let nas je zastopal Štefan KUNSTELJ in se kot vedno dobro uvrstil. Uvrstil se je v finalno skupino, igral do konca odlično in na koncu osvojil bronasto odličje. Čeprav smo imeli samo 3 predstavnike, smo v ekipni razvrstitvi moških dosegli zelo dobro 4, mesto. V začetku decembra pa je bila v Radovljici tekma naših kegljačev v okviru sindikalnega prvenstva, ki je trajalo kar ves november. V skupini moških do 40 let je GORZETTI Slavko zasedel 28. mesto, VIDIC Albert pa 44. Nastopilo je 261 tekmovalcev. na Dražgoška bitka prejme DO -LENC Matjaž, TOZD gozdno gradbeništvo; - tretjo nagrado, knjigo Ivana Jana Dražgoška bitka prejme ME-TUL Malči, delovna skupnost skupnih služb. Nagrajencem čestitamo, vsem, ki ste nam rešitve poslali pa se le -po zahvaljujemo. Uredništvo V skupini nad 40 let se je KUNSTELJ Štefan uvrstil na 30. mesto, JAKUN Janez pa na 34. Nastopilo je 99 tekmovalcev. Tudi v tekmovalnem razredu smo imeli predstavnika. DOLENC Matjaž je podrl 207 kegljev in se uvrstil na 4. mesto. Tokrat smo imeli tudi žensko ekipo. KOS Liljana in PRAPROTNIK Marija sta se uvrstili od 30. mesta, DONA VAL Majda pa je v starejši skupini zasedla 12. mesto. Ekipno je ženska ekipa zasedla 19. mesto (samo s tremi tekmovalkami), moška ekipa ja je bi -la zelo dobra 7., od 33 nastopajočih ekip. V okviru programa sindikalnih športnih iger občine Radovljica za leto 1982 so bila organizirana tekmovanja v devetih športnih panogah. Nastopili smo v vseh panogah razen streljanja. Uspeh je bil različen. Uvrstitve pa so bile takšne: Skupna uvrstitev 1. Veriga Lesce 1.346 točk 8. GG Bled 262 točk Vrstni red ženskih ekip 1. LIP Bled 311 točk 8. GG Bled 23 točk ŠPORT Vrstni red moških ekip 1. Veriga Lesce 1.149 točk 2. GG Bled 239 točk Še nekaj ob zaključku tekmovanj v letu 1982: V naši DO so večinoma zaposleni moški. Zato je razumljivo, da smo v kategorijah žensk skrom no zastopani. A vendar je v DS SS še precej deklet, ki se ne vključujejo v ta tekmovanja. Še enkrat je treba poudariti, da je posebno v sindikalnem športu glavno sodelovati, S tem razvedrilom pa boste samo koristile zdravju,pa še kakšen gram manj bo pokazala tehtnica. Na koncu pa je treba poudariti, da je rekreacija pomembna za boljšo produktivnost dela. Sodelovanje referentov za šport je minimalno, vodenje pa nemogoče, ker so le ti večinoma raz - treseni po deloviščih. Tako je pismo najzanesljivejše sredstvo obveščanja. Ponavadi pa odgovorov niti ni ali pa so tudi prepoz ni. Letos je GG Bled organize -tor letnih športnih iger SOZD GLG. Za tako organizacijo pa je potrebno precej ljudi in tudi denarja. Najbrž si nekateri želijo neke vrste stalne rekreacije (telovadnica, kegljanje, smučanje, smučarski tečaji). Planirati se tega ne da, dokler ni odmerjena vsota denarja prav posebno in samo za ta namen. Sicer pa večjega zanimanja, predlogov In želja sploh ni. Kje je potem šele denar? * Janez Šemrl Človek Je rezultat svojih sposobnosti in svoje sredine. HISCHFELD Pri montaži žičnice Jezerca so delavci hoteli nekoliko podaljšati čas za malico. Enega izmed delavcev so določili, da je v presledkih klical: Ho-rukl... Ho-rukl... Ho-rukl Gozdar se je čudil, da se vrv kljub klicom, ki jih je slišal, ni premikala. Šel je zato k delavcem in jih našel pri - kvartanju. P. E. Podonavski jelen v ruku Foto: I. V. Glasilo "PHESEKI" ureja uredniški odbor delovne organizacije GG Bled, Ljubljanska c. 19. Odgovorni urednik Jože Skumavec, dipl.ing., tiska Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 6oo izvodih