Poštnina plačana v gotovini Leto LXXL, št.234 Ljubljana, torek It, oktobra 1938 Cona Din L— Izhaja, vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — LnaeraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseraU peut vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CTPRAVNlsTVO , LJUBLJANA. &nafljBVa ulica stev. 5 Telefon: 81-22. 31-23, M-24, 31-26 In 21-98 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva nbca 1, telefon ftt. 65 podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica, t Ljubljani št. 10.351 Nadaljevanje pogajanj z Madžari: Sestanek zunanjih inistrov ČSR in Madžarske Po intervenciji Rima in Berlina se nadaljujejo pogajanja po diplomatski poti — V kratkem se bosta sestala zunanja ministra Chvalkovsky in Kanya v svrho neposrednega razgovora BRATISLAVA, 18. okt. e. Po zadnjih vesteh se potrjuje, da se bodo pogajanja med Madžarsko in Češkoslovaško obnovila na novi osnovi. V poučenih krogih napovedujejo, da bo v kratkem prišlo do sestanka med češkoslovaškim zunanjim ministrom Chvalkovskim in madžarskim zunanjim ministrom Ka-nyo. Na tem sestanku bo določen način in kraj novih pogajanj. V slovaški politični javnosti je bila z zadovoljstvom sprejeta vest, da je Italija v sporu med Češkoslovaško in Madžarsko zavzela popolnoma objektivno nevtralno stališče. Zato smatrajo, da dr. Tiso ne odpotuje v Rim, kakor je imel namen, pred-no se določi nov način in kraj za nadaljevanje pogajanj. V zvezi z obnovo pogajanj z Madžarsko je dr. Tiso odpotoval v Prago, kamor je prispel tudi minister notranjih del za Podkarpatsko Rusijo Baščinski, ki se je udeležil pogajanj v Komarnu. Kakor se doznava, je zdaj v Podkarpatski Rusiji teroristična akcija popolnoma onemogočena. Ves južni del Podkarpatske Rusije je popolnoma očiščen teroristov. V Slovaški napreduje organizacijsko prizadevanje nove uprave. Življe::je se zopet vrača v normalni tir. Nadaljevanje pogajanj že danes ? BUDIMPEŠTA, 18. okt. e. Pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko se bodo najbrž pričela že danes. Iz vladnih krogov se doznava, da je to omogočila intervencija Nemčije in Italije. Odločitev, kdaj in kje naj bo prihodnji sestanek, še ni. Slovaki so predlagali Bratislavo, toda Madžari so to odklonili. V tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, da tudi nadaljevanje pogajanj ne bo rodilo uspeha, če Slovaki ne bodo stavili ugodnejših ponudb, kakor so jih v Komarnu. Če bodo Slovaki vztrajali pri stari taktiki zavlačevanja, potem bodo Madžari zahtevali, da spor reši konferenca štirih velesil. Zaenkrat samo po diplomatski poti BUDIMPEŠTA, 18. okt. e. Snoči se je izvedelo, da je Češkoslovaška pristala na to, da se pogajanja z Madžarsko takoj nadaljujejo. Tudi Madžarska je pristala. O tem ni bilo izdano nikako službeno obvestilo in madžarska javnost je za to izvedela šele iz tujih listov. Kakor se doznava, so se pogajanja že pričela po diplomatski poti in ni izključeno, da se bodo na ta način tudi končala, tako da morda do ponovnega sestanka delegatov obeh držav sploh ne bo prišlo, h Kemal Ata Turk nevarno zbolel CARIGRAD, 18. okt. br. Predsednik turške republike Kemal Ata Turk je nevarno zbolel. Že več let je bolehal na jetrih in ledvicah, sedaj pa se je njegovo zdravstveno s'mje naglo poslabšalo. Zdravniki so v največjih skrbeh. Poklicali so svetovno znane specialiste iz Anglije, Francije in Nemčija. V sporazumu z Rimom in Berlinom RI"T 18. okt. AA. Štefani: Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Dasi je položaj obeležen s češkoslovaško-madžarskim sporom, pesimizem vendarle ni namestu. Razgovori med slovaško in madžarsko delegacijo se bodo kmalu spet začeli in pričakovati je, da bo to pot dosežen sporazum. Za razumevanje položaja pa je treba še pripomniti, da so brez osnove vse špekulacije židovskega in boljševiškega tiska, ki hoče tudi glede Madžarske prikazati razdor med Italijo in Nemčijo. Češkoslovaško-madžarski spor bo rešen v popolnem sporazumu med Rimom in Berlinom. Stališče Pariza in Londona PARIZ, 18. okt. e. Tukajšnja politična javnost z velikim zanimanjem spremlja razvoj situacije v Srednji Evropi, in ni naklonjena pretiranim madžarskim zahtevam. Z zadovoljstvom ugotavlja, da niti Jugoslavija, niti Rumunija ne želita pretiranega povečanja Madžarske. Pariz in London nista službeno zavzela stališča v češkoslovaško-madžarskem sporu, toda tudi ne želita, da bi se razkosavanje Češkoslovaške v takem obsegu nadalievalo. Njuna želja je, da največji del Slovaške in Podkarpatske Rusije ostane v okviru CSR. Če bi pogajanja ne uspela, sta London in Pariz pripravljena, izvršiti svojo posredo-valsko dolžnost na podlagi monakovskega sporazuma. „Protestna44 zborovanja na Madžarskem KOŠICE, 18. okt. e. Podkarpatska vlada je izdala naslednje obvestilo: Madžarski radio je javil, da je bilo v nedeljo zborovanje Slovakov in Rusinov na Madžarskem, ki da so protestirali proti češkemu imperializmu. Lahko si predstavljamo, kako je prišlo do tega »protesta«. S silo so pritirali naše brate na zborovanje in madžarski radio je zmagoslavno javil v svet, kakšno razpoloženje vlada v Podkarpatski Rusiji. Najbolj zanimivo pa je, da po madžarski službeni statistiki na Madžarskem Malorusov sploh ni. Sele kadar je treba organizirati »protestno« zborovanje, jih najdejo. Vprašali bi spea-kerja pri radiu, naj pove, koliko je Rusinov na Madžarskem in če naši bratje lahko poiejo ruske pesmi in čitajo molitve v domačem ieziku. Potem naj nam pokažejo vsaj eno številko kakega ruskega lista, ki izhaja na Madžarskem Seveda ea ne bodo našli, ker ga sploh ni! V Jugoslaviji je mnogo ruskih šol in več ruskih listov, v Ameriki pa imajo naši bratje 16 kulturnih in prosvetnih organizacij, toda Rusini na Madžarskem nimajo ničesar. To je resnica, ki jo ne more ovreči Budimpešta. Horthy na inspekciji čet BUDIMPEŠTA 18. okt br. Regent Madžarske H o r t h y je včeraj v spremstvu šefa generalnega štaba inspiciral mobilizirane čete, ki so razvrščene v obmejnem ozemlju vzdolž češkoslovaške meje. Finančna podpora Češkoslovaški LONDON, 18. okt. e. Včeraj je zapustila London in odpotovala v Prago češkoslovaška finančna misija, ki ie uredila vprašanje finančne podpore češkoslovaške in dosegla izplačilo predujma 10 milijonov funtov šterlingov na račun tega posojila. Predstavniki češkoslovaške vlade so zahtevali novo finančno pomoč, o čemer so izročili spomenico angleški in francoski vladi, ki sta o nji že razpravljali, a še ni bil sprejet noben sklep. Reuterjev dopisnik doznava, da francoska vlada misli, da je v njenem interesu, da se da podpora Češkoslovaški, ker Anglija sama ne bi hotela spreieti vso odgovornost. V ostalem naglašajo v službenem poročilu, da bo angleška vlada proučila vso situacijo v zvezi s francosko vlado in bo dala odgovor čimpreje. BRATISLAVA, 18. okt. AA. DNB: V Perečinu so bile včeraj velike manifestacije za samostojnost Podkarpatske Rusije. Podkarpatski deželni zbor je imel včeraj prvo sejo v Užhorodu in Je ob tej priliki izdal proglas na narod, v katerem protestira proti razkosanja Podkarpatske Rusije. Deželni zbor zahteva nadalje v resoluciji, da se priključijo k avtonomni Podkarpatski Rusiji tudi rusinski sresi vzhodne Slova- Nemčija se odreka Bratislavi PRAGA 18. okt AA. Karasin, šef nove nemške stranke, ki je postal državni podtajnik v slovaški vladi, Je objavil proglas nemškemu narodu na Slovaškem, v katerem sporoča, da se je nemški ra.ih odrekel vsem svojim zahtevam do Bratislave in do takozvanih nemških otokov na Češkoslovaškem. PRAGA, 18. okt. A A. Ha vas: Pariški listi poročajo, da bodo skoro zaključena po- gajanja češkoslovaško-nemške meš. komisije o železniškem in poštnem prometu med ČSR in Nemčijo. V kratkem bodo začeli spet voziti vlaki med Prago in Berlinom ter obratno, vendar pa spočetka češkoslovaški vlaki preko nemškega in nemški vlaki preko češkoslovaškega ozemlja ne bodo smeli prevažati potnikov. Mir v Podkarpatski Rusiji PRAGA, 18. okt. AA. V krajih Podkarpatske Rusije in v predelu okoli Bratislave do Košic, kjer je bilo proglašeno obsedno stanje, j* včeraj vladal popoln mir. Dr. Preiss — bodoči preži dent ? Priprave za prezidentske volitve — Bodoči pre-zident bo na vsak način gospodarstvenik in ne politik Praga, 18 okt. e. Volitve predsednika republike bi morale biti 19. t. m. Koalicijske stranke so ukrenile vse potrebno, da bi se volitev lahko izvedla, če bi bilo razčiščeno vprašanje okrnjenega češkoslovaškega parlamenta. Za aedaj je bil sprejet samo ta sklep, da mora biti izvoljen novi prezident soglasno in da mora pritf na to mesto predvsem predstavnik gospodarskih krogov. Kakor se iz dobro poučenih virov doznava, se v prv". vrsti misli na presed- nika 2ivnostenske banKe dr. Preisa, ki je ne samo zaradi svojih ozk h zvez z Nemčijo, temveč tudi zaradi svojega položaja v gospodarskem življenju takorekoč prede-stiniran za ta visoki položaj. Vse kaže, da volitev prezidenta ne bo mogoče izvesti prej, predno ne bodo kon-čnoveljavno določene nove državne meje, kar bo vsekakor trajalo Še par mesecev. Verjetno je tudi. da bo še poprej izvedena tudi reviz'ja ustave. Sporazum sklenjen V opozicijskem bloku za skupščinske volitve bodo nastopile na skupni Usti vse opozicijske skupine BEOGRAD, 18. okt. br. Sinoči je bilo z merodajne strani objavljeno službeno poročilo, da je sporazum med KDK, združeno opozicijo in JNS za bližnje volitve zaključen. Sestavljena bo enotna lista, katere nosilec bo dr. Vladimir Maček. V načelu sta si pridržali obe skupini, ki sta sklenili sporazum, popolno svobodo glede postavljanja kandidatur, tako da bodo v okrajih, kjer ne bo prišlo do postavitve enotnih kandidatov, paralelne kandidature. Sporazumu so se pridružili tudi ljo-tićevci in Topalovićevi socialisti ter šc nekatere druge manjše skupine. Poseben skupni volilni odbor bo skrbel za skladnost volilne akcije in zlasti, da se sproti izglade trzavice, ki bi mogle nastati na terenu. Kandidati, ki nastopijo na skupni listi, prevzamejo dolžnost medsebojne lojalnosti in spoštovanja političnega programa. JNS in blok narodnega sporazuma (KDK in združena opozicija) sta si pridržala popolno programsko samostojnost, poudarila pa sta, da jc vprašanje monarhije, dinastije, narodne vojske in državne celine izven vsake diskusije. Podčrtala sta tudi potrebo državljanskih svoboščin in parlamentarnega režima in proglasila skupno hrvatsko vprašanje za prvenstveno in bistveno državno vprašanje, ki se mora rešiti v zajednici in skupno s krono. V teku današnjega dnc'so delegati ene in druge koalirane skupine določili še razne tehnične podrobnosti, prihodnje dni pa bosta obe skupini pristopili k določitvi kandidatur. Iz raznih krajev javljajo, da se zlasti v Bosni, Hercegovini, Južni Srbiji in tudi drugod že ustanavljajo lokalni skupni odbori za organizacijo enotnega volilnega nastopa in za postavitev enotnih kandidatur. Prekinitev diplomatskih odnosa] e v med Nemčijo in Brazilijo Brazilija je obvestila berlinsko vlado, da ne želi imenovanja novega poslanika BERLIN, 18. okt. br. Braziljska vlada je sporočila nemški vladi, da ne želi imenovanja novega nemškega poslanika v Rio de Janeiru. Kakor znano, je braziljska vlada zahtevala odpoklic nemškega poslanika, ki ga je obdolžila, da je vodil strankarsko propagando ter da se je vmešaval v notranje politične zadeve. Sporočilo braziljske vlade tolmačijo v Berlinu kot popolno prekinitev diplomatskih od noša je v med Nemčijo in Brazilijo, ker je tudi Brazilija že od poklicala svojega dosedanjega poslanika v Berlinu in sporočila, da ne bo imenovala naslednika. New York, 17. okt. p. Odnosa j i med Nemčijo in Brazilijo postajajo čimdalje bolj napeti. Kakor se je sedaj zvedelo, namerava brazilska vlada sploh prekiniti svoje diplomatske stike z Berlinom. Kakor znano, sta bila nemški poslanik v Rio de Janeiru dr. Ritter in brazilski poslanik v Berlinu že odpoklicana. Sedaj je brazilska vlada v posebni noti, ki jo je poslala v Berlin, izrazila nemški vladi željo, naj sedaj sploh ne imenuje svojega novega poslanika v Rio de Janeiru- Kakor zatrjujejo brazilski listi v svojih poluradnih poročilih, so prejemali brazilski integrali sti. ki so pred nekaj tedni skušali izvršiti v Braziliji državni prevrat, velika denarni a sredstva od nemških uradnih krogov, delali pa so tudi sicer po njihovih navodilih. Nova poslanika Italije in Francije RIM, 18. okt. e. Italijanska vlada je dala agrement za imenovanje francoskega poslanika v Rimu. Istočasno ko je dala agrement, je italijanska vlada zaprosila francosko vlado, za agrement za veleposlanika Italije v Parizu. Nekateri mislijo, da bo imenovan za italijanskega veleposlanika v Parizu dosedanji poslanik v Buenos Airesu Guariglia. Boimetov obisk v Ankari odgođen Pariz, 17. okt. br. Zaradi splošnega mednarodnega položaja je bil za konec meseca napovedani obiak francoskega zunanjega ministra Bonneta v Ankari zopet od sred en za nedoločen čas. Odlikovanje Beograd, 17. okt. p. Odlikovan je z redom Jug. krone 3. stopnje odvetnik dr. Viljem Krojfii is Ljubljana. Dr. VSadko Maček je kot predsednik najmočnejše skupine ▼ bloku opozicijskih skupin določen za nosilca skupne opozicijske kandidatne liste Pred sestankom Sobranja SOFIJA, 18. okt. e. Ker je že določen datum otvoritve narodnega sobranja, vlada veliko zanimanje za prve dni zasedanja. Zlasti je veliko zanimanje glede usode aretiranih narodnih poslancev v zvezi z umorom generala Pejeva in majorja Sto-janova. Po bolgarski ustavi uživajo narodni poslanci 5 dni pred otvoritveno sejo in 5 dni po za ki j uči t vi sobranja imuniteto. Na podlagi tega bodo narodni poslanci, ki bodo prišli pred sodišče, izpuščeni iz zaporov pred 18. oktobrom. Po obvestilu iz parlamentarnih krogov so bili aretirani narodni poslanci izpuščeni že snoči. Reklamacijski rok za skupščinske volitve ki bodo 11. decembra, poteče 25 oktobra. Za reklamacije je čas samo še teden dni! Zato opozarjamo volilce, naj se prepričajo, ali so vpisani v volilnem imeniku. Volilni imeniki so na javni vpogled v Ljubljani na magistratu, Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 48. drugod pa pri občini. V Ljubljani dobe informacije tudi v tajništvu JNS, Kazina, II. nadstropje. Kdor ni vpisan, si mora preskrbeti krstni list, domovnico in potrdilo, (kar dobi pri pristojnih uradih brezplačno), da biva že nad eno leto v Ljubljani, odnosno v dotični občini. Državni uradniki imajo volilno pravico v občini, v kateri službujejo in zadostuje za reklamacijo vpisa dekret o nastavitvi oziroma premestitvi. Volilno pravico imajo vsi jugosloven-ski državljani, ki so 25. oktobra t. L stari 21 let. Vsakdo naj pogleda, če so vpisani v imenik tudi njegovi znanci. Pobrigajte se vsi pravočasno *» svojo volimo pravico ' * "*r,' Daladier obolel PARIZ, 17. okt. br. Ministrski predsednik Daladier je obolel za influenco m mora po nasvetu zdravnikov ostati v postelji. Na svojem domu sprejema svoje najožje sotrudnike in proučuje ž njimi potrebne ukrepe. Frančiškanski samostan v Solnogradu ukinjen DUNAJ, 18. okt. e. Kakor se doznava, je policija izpraznila frančiškanski samostan v SoLnogradu in to zaradi tega, ker se frančiSkani niso hoteli odzvati zahtevi oblasti, da ga sami izpraznijo. Pottcija je pred samostan pripeljala spedicijski voz, v katerega so potem naložili pohištvo in ga potem odpel j aR- Prišlo je do manjših demonstracij, ki pa jih je policija hitro zatrla. Borzna poroči Fa. Curin, 18. okt. Reogrod 10.—, Pariz 11.72, London 20.94. Newyork 441.25, Bruselj 74.625, MiHm 23.20, Amsterdam 240 10 rW-Hn 176JS2, Praga 15J0, Varšava 82.75, Bu- Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 18. oktobra 1938. 8tev. 234 fce šienein zopet :c*ražll? Podra£itev pctf>f^ Mh *?*dst*v vpliva pri na* taMtfl slabih cest scid tssttgcfiio r.A rezvof »vtemortlisma Ljubljana, lfr hktobr« Razumljiv« je; ti« porabnike befiti ia £ naši banOVlnt še po-ebno *anirha; ali $e bo res podraži! nehcin. Pomoliti Je treha. da je v dr*.Vskt bftnovmt *kor*j četrtina vseh motornih vozil r dr?av, Srdabje ee-ne bencina se bf, na^ «*e UUfcor toliko znosne m poceflUcv fc vplivala blagodejno na razvot našega motori/ma. "čeprav" pn tcfh n£ bHhajajo v prA\?\- ^\mo cene po-gorivih WQhtfv: motor,?crh se fc začel razvijati- prt na? TOdvramb $e)c. ko bomb imen" za sodobni promet u^t'c/ai»>čc ceVe. Prav zaradi slabih . cest pri ua>_.lahko vpliva podražitev pogonskih sredstev za motorna vo/ila zelo nt-ua«'dno. ker avtomobili in motocikli pp na* ne trajajo tako dolgo t*n zahtevajo mnogo več popravil kakor v državah / avtomobilskimi cestami. Zato je pri nas *QŽhfci 7. motornimi Vozili dra/ja. Toda cene bencina določa VfemrKjočni karte! in *am protesti proti podražitvi ne bodo nič zalegli Doklej smo v dravski banovini plačevali bencin nekoliko dražje kak^r v nekaterih drugih banovinah. Pri obiastnj ured:tv' cen bencina v naši drča vi letffe * julija je bilo določeno, da velja Hencin v pomemb-nej*m mestih do 10 km od njihovega središča S 2^ din liter v kro-ju do SO km na 5.50 din Zima i večjega krosa i*elia bencin 5 60 din Med pomemHfceisa mesta kot središča Z okolico, kjer ie cenejši bencin $b bila določena- Beograd. Ljubi'ana Zagreb. Barija tuka. Split. Saraievo Niš. Cer^e. Podgdriea. Sfc6plic. Petrdrfrad Osijek V)u-hrovnik. Novi Sad. K*alievo; Krtisevac. Peč, Ritolj. Kosovska N\;tro\ica m nosnic. V Baši banovini je cenejv bencin «wmo v Ljubljani in nfe-m okdtfei Maribor; kjer ;e najživah^Ti- ijfomoDilski promet ob meji, ne uživa ugodnosti cenejšega bencina. Prav tako tudi ne Ptuj. CeMfe m Novo mesto, da o dugih m:iui"- h kfajlo niti ne govorimo. Razumi i« vo ie. d i ;e v d-avski banovini največja poraba bencina, ker je pri nas največ motornih v&zil in najživah-nejsi motorni promet. M .rda bodo nižje cene bencina r drugih banovinah, kjer so vsi večji k "a ji v območju tako zvanih pomembnejših središč vplivale tako blagodejno, da bodo Ijuche začeh kupovati motorna vozila? Doslej še ni b;lo nobenih zna Uu- kakšnega posebnega vplivi na !**voj avtomobilizma v tistih pokrijlnin. fear je razumii;vo: kje* je celo rnalb navadnega vo-oVt>rga nromofT m kjer ffe zelo redko ^m-rzfc -ictr MabiB efe ->qq. fnvnr^ iv^moKMnv fe HQA ] ^00 I 7«6 lani RRft: rnotoc:klov smo mieli 1. 1.150 1 10^6 1.418 ^ lan? ! 0?0. Letos fe f>?1o n^ hr^d-orin UubManeVj? poli cije prijavljenih do<;lei ?0P osebnih avtomobilov več kakor lani. Lan? se ie ItevlfH motornih vozil povečalo po vsef državi, vendar ie b;l prirast naiznatnei?; v naši banovini ^Vunno število motnrnih t-ot?! ▼ vse? državi ^daf ni mano natančno Računamo pa lahko, da ni v prometu mnogo nad 10 000. osebnih avtomobilov. L. 1°^6 ie odpadel rv na«i d-5-avi en avtomobil na 1:172 prebivalcev. Primeriajmb z nami Amer;Vo. kier odpade en avtomob'l že na 4 prebivalce . . .f V naši banovini je nad 20 odstotkov ) seh motornih ^ozil v državi. Razen tega le Pri nas r.3jž?vnhnejši tranzitni avtomobilski promet. ker se tuji avtomobilisti vozijo skozi Slovenijo v Italijo in v nasprotno smer. Zato pač m treba še posebej dokazovati, da je pri nas največja poraba pogonskih sredstev motornih vozil Samo po sebi je tudi razumljivo, da tuji avtomobilisti tem bolj neradi pri nas kupujejo bencin, čim dražji je. Motorni promet, zlasti tranzitni, bi se pn nas še znatno povečal. Če bi imeli primerne ceste — kar je stara pesem —, ker pa ceste še ne bodo tako kmalu dobre, nas tem bolj skrbe takšne »malenkosti«, kakršna je napovedana podražitev bencina Živahna v šmartnem uri Litiji Odkritje spomenika v svetovni vojni padlim vo1afs>voj stavbni fond. so. v nedeljo priredili tombolo z lepimi in bogatimi dobitki. Iz vsega okoliša, pa tudi z dolenjske strani šo prišli ljudje v prepričanju. 'd& se jim bo nasmehnila sreča. Med rtbčtnštvb je bilo razdeljenih okrog 130 dobitkov. Razume še, da ie vsakdo pričakoval kak večji dobitek: spalnico, moško kold, kožo krupon podplatov ali kaj izdatnejšega. Sreča je izbirala res najpotrebnejše. Spalnico je zadel mali posestnik Kaplja Alojzij. Ima številno družino, njegova žena boleha že dvajset let in ves ta čas ni zapustila postelje. Trpi na posledicah sklepnega revmatizma. Kapljevi so ravno te dni nameravali kupiti za bolno mater novo posteljo. Že so se zglasili pri lesnem indu-strijcu g. Izgorsku. da naroce posteljo/Pa jim je « Izgoršek svetoval, naj poizkusijo srečo na sokolski tomboli. Usoda je bila Kapljevina naklonjena, zdaj imajo poleg postelje še vse drugo za spalnico. Tudi druga nagrada, moško kolo, je šlo v Zavrstnik. Zadel ga je učenec litijske meščanske šole Obermaver Martin. Ta je imel res dvojno srečo! Prazno srečko mu je podaril boter, tukajšnji gostilničar in mesar g. Ivan Maček. To so se raztegnila usta malemu Martinu, ko so mu potisnili v roke kolo. Zdaj mu bo pot do Litije veliko bližja. Ceio krupon kožo je zadela služkinja Juhantova iz Ustja. Ta si bo lahko urezala podplatov zase, za žlahto in tudi za bodoče pokolenje .. . Obilo čestitk je bil deležen tudi litijski sodnik uradnik g Ivan Mlakar, ki je zaelel živega koštnina. Zanimivo je. da so vse dobitke pobrali Šmar-čanom zunanji gostje. N*č hudega! Pa 90 kljub temu prireditelji šmarski Sokoli veseli, da so osrečili svoje prijatelje. Nekaj jurčkov pa jim bo kljub mnogim stroškom za darila padlo v društveno blagajno. izvedba socialne • • • e Ljubljana, 18. oktobri Socialna akcija ob Vsen svetih po sistemu tako avanift odkupnin je pri nas ho-\x>st in feato bodo organizatorji morali premagati več težav ter izpodbiti nekatere pomisleke. Kakor vsaka podobna akcija, ima tudi ta svoje zagovornike in nasprotnike. Izvedba sama na sebi pa bi rie bila povsem enostavna, četudi bi ji nihče ne nassprotoval. Predtvsean je potrebna velika propaganda da še bodo meJčani dobro seznanili z akcijo in njenim namenom. Hkrati s propagando je jba ' trčba organizirati zbiranje odkorpnin tako. da bo nabiralna pola lahko prišla v roke slehernega ljubljanskega prebivalca, ki bo tudi lahko \sv©r>odn7j od-1 ločal. ali se bo uvršali m-ed darovalce odnosno odkupovalce aH ne. V ta namen bo Afrhovni socialni svet razdelil med vse ljubljanske hišne posestnike tiskovino z falpenovim oklicem na. občane in razpredelnico za vpis odkupnin. Pozneje, ko bodo habiralbe jbote ž6 pobrane, bodo uslužbenci občine raznosili darovalcem vence in sveoe. Propagancbii letaki bodo raašarjenl po vsem mestu in opozarjali bodo občinstvo na akcijo po ulicah in lokalm. Vrtnarji wo se izrekli proti akciji, ako bi Vrhovni socialni svet prodajal vence. Predlagali so„ naj bi- se prodajal v- spomin rajnih kakršenkoli predmet, ki bi ne bil hkrati vrtnarski izdelek, n. pr. samo svece. Pri tej pi4Jik4- -je trefoa »anio pripomniti, da prav za prav ne gre za nobeno prodajo; darovalci ae fttaO odkupijo in dobe za dar nekakfipo potrdilo, bc^diiri venec ali svečo. To ni pfodaja zaradi tega, ker je crugi je JanežiČ Rudolf (Maribor) 146 točk, 3. Janežič Teo (Maribor) 136 točk. 4.- kapetan Glišič 94 točk. Rezultati posameznih streljanj nudijo sledečo sliko: 1. Izginjajoči srnjak:" Vukmanič Robert 18, kapetan Glišič 16, d£ Viktor Gerek 15, _Marko E>ernovšek 14t Alojzij Sprager 14,* Anton Gorup 12, Teo Janežič §. Rudolf Janežič Viljem Kratan 6...... 2. Bežeča svinja: Dr. Viktor Gerek 15. Alojzij Sprager 14. Rudolf Janežič 12, Anton Gorup 10. Teo Janežič 7. kapetan Glišič 7. Robert Vukmanič 6, Marko Dernov-šek 3. S. SeHja 10 glinastih golobov: Kapetan Glišič 7, Marko Dernovšek 3. • 4. Serija 10 bežečih zajcev: Robert Vukmanič 8 (prvi po žrebu), Alojzij Sprager 8, Teo Janežič 8. Anton Gorup 7, Rudolf Janežič 7, dr. Gerek 5, kapetan Glišič 4. o*. Serija 50 golobov: Robert Vukmanič 49 (54). Rudolf Janežič 46 (63>. grof Bom-beles 46 (64), Teo Janežič 43 (61). dr. Gerek-43 (63). Lj. Ivkovič 42 (71), Joško Jaki! -36 (68). kapetan Glišič 21 (80). Karo Dimitrijevič 16 (92). S fi£m&&ega ptaina Kino Union: Pomladnnska parada. Temperamentna Frančiška Gaal igra v tej omledni, tipično dunajski filmski opereti madžarsko dekle Mariko, ki se je napotila k svoji teti na Dunaj in doživela razne prijetne in neprijetne dogodivščine. Godi se vse to še na cesarskem Dunaju. Vse dunajske operete so narejene po znani, že stokrat premleti šabloni, pričujoča pa je v tem pogledu nekoliko bolj razgibana, ker ne gre samo za ljubezenske storije, temveč tudi za nastanek paradnega marša dunajskih infanteristov. ^ Mlad korporal ga je komponiral, brž ko se je zaljubil v Mariko, Marika je pa pomagala, da je sam cesar zvedel za kompozicijo In jo zapove-dal igrati na prihodnji pomladanski paradi. Že ob mnogih piiUkah smo ugotovili, da so dunajske operete za nas neužitne, ker so skoraj vedno apologija neke omejenosti in življenjske neresnosti, ki se ji pravi dunajska Gemiitlichkeit. »Pomladanska parada« je deloma izjema, je to še dokaj dobra filmska opereta, pri kateri se človek vsaj malo nasmeje. Razumljivo je, da človek premišlja, v čem je uspeh te operete. Znani komiki nastopajo, kakor Lin-gen, Moser, Horbiger, Imhof, Retty, Hal-may in tudi že pokojna originalna Adela Sandrock. Vse te smo pa že videli v filmih, ki so bili dolgočasni m plehki, dasi so posamezni igralci ugajali. Skrivnost uspeha j/Marike« je v dobri režiji. Film je Bolvarv zrežiral v živahnem tempu in je dal lepo celoto ter pokazal celo nekaj prav originalnih režijskih domislekov. Trboveljski slavčki Ljubljana, 18. oktobra Po uspešno zaključeni turneji po Bolgariji se je oglasil Trboveljski slavček na koncertnem odru velike filharmonične dvorane s sporedom, ki je segal od najstarejših skladb za mladino prav do produkcije zadnjih let. Pred koncertom je prof. Tome očrtal v kratkem govoru početke in razvoj mladinske glasbene tvorbe, mladinskh zborov, ki jim je prav Trbo\*eljski slavček dajal vzpodbudo in vzgled, organizacij, publikacij ter razprav, ki jih je priklicalo na dan vedno bolj naraščajoče zanimanje za mladinsko glasbo. Snoči je nastopila že druga generacja ?slavčkov«. generacija, ki je že vsa leta neopazno polnila nastale vrzeli v zboru in ki je pravtako neopazno prevzela bogato dedščino prve generacije tako, da je sinoč-nji retrospektivni program izvaiala v skladu s tradicijo in zahtevam'" dirigenta šu-ligoja. Vendar pa daje presenetljivo veliko število deklic novemu zboru povsem drug značaj. Deški glasovi so dajali prejšnjemu zboru Značilno barvo, trdnost in plastiko. Vsega tega dekliški glasovi ne zmorejo, vrhu tega pa so dečki, kol*kor jih še je, večinoma zastopani v altih, tako da je dirigent postavljen pred barvno neenbten zbor in pred popolnoma nove zvokovne probleme. Krepko, ritmično jasno petje se je umaknilo nežnemu, mehkemu, krhkemu muziciranju, kar je zelo na škodo jasno členjeni formi. Novi glasovni material zahteva prav posebno skrbno ritm'čno šolanje, kar bo dalo tudi tej drugi generaciji več probbjnosti in one naivne otroške ve-drosti in poenama. ki smo ga pri prejšnjih ^slavčkih« tako liubili. S tem koncertom je Dodala nova generacija nekak obračun o delu svojih oredn*kov. seriaj Pa iim ie odnrta pot naprej do novih izkustev in nalog. Fr. šturm Vlom* osnitiliet! Zidan' most. 18. oktobra V soboto so gnali boštanjski orožn*kl akozT Zidani most vklenienega vlomilca, ki ie izvršil vlom v banovinsko hranilnico v Novem mestu v noči od 29. na 30. septembra ter odnesel okoli 11.000.— din. Vlo-rrrtec ie okoli 30-letni možak doma od Boštanja. nlegOv oaidaS pa neki trgovski potnik, ki so mu oblafeH tudi že za petami. Varnostne oblasti v Novem mestu si dolgo n"so bile na iasnem kie nai bi tičal vlomilec, ki ie vlom iT v banovinsko hra-niln:co. Zato so obvestile o vlomu vse orož-niške nostaje ter seve tudi policiio v Ldub-liani. ki je budno pazila na vse sumljive elemente. Medtem pa se* ie doznalo da je nbbegnil od orožnih vai nek^o ki ie služ'1 te dni Se pri 40. neSnnrl'u TriVl4vskt»m. O t-rn *0 bile obveščane tu^i varnostne oblast' v ffedhi pri BoStan^v >ta hie«rov«»m ^omn sb nanravili Orožniki hišno pre'skavo ter rhU odvzeli voiaško legitimacijo. Mož se je slednjič sam javil OBl&stem. ki pa so ga takoj nriiele ter mti žaCele 'spraševati vest. Vpletel še Je v protislovla. Dobro se ve spominjati za vsak Večer, kod je hodil, ne more pa dokazati alibija za noč od 29. do 30. septembra. Zato so ga odpeljali na I drž. policijo v Ljubljano, kjer ga bodo soočili ž neko natakarico iz Novega mesta, kjer je prenočeval. TU še m tildi izkazalo, ali j* bi v noel od 29. ob 30. septembra v Novem melt* ali Vsfe kaže, da je aretlranec vlomil v banovinsko Hranilnico, ki mu je bila tudi dobro znana. Nedavno j€ natnreč v nji popravljal pisalne stroje in đriigo. Samotno* Ljubljana, 18. oktobra Včeraj opoldne je Bila policija obveščena 6 samomoru mlađega ključavničarskega pomočnika na Cankarjevem nabrežju št. 9. itljučavničarski vajenec Franc Ciu-ha je imel opravke na hodniku za delavnico poleg drvarnice, kjer je zagledal na tleh., 28 kitnega pomočnika Franca_čar- mana s krvavo glavo. Takoj je skočil nazaj v delavnico kjer je1 obvestil rtiojstra in pomočnike, nakar so vsi odhiteli k Čar-mami. ki je v desnici krčevito stiskal majhen samokres. Ca rman se je ustrelil v desno .sence. in. .^Jail. že jnjtev*._____. Kmalu je prišla policijska komisija, v kateri sta bila zdravmk dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kek. Po kpmisijskem ogledu so truplo prepeliali v mrtvašnico splošne bolnice in obvestili o tragični £»mrti pokojhikbve domače v Svetju pri Medvodah. K;»j je pognalo mladega fanta v smrt. še ni ugotovljeno, najbrž pa ie kriva nesrečna ljubezen, čarman ie prišel zjutraj v službo kakor po navadi, bil pa je zelo raztresen. Od dela je izginil že pred deseto a so vsi mislili, da je stopil v mesto po opravkih. V delavnici strela zaradi ropota i~iso čuli. nakar so v spremstvu svojih varuhov odšli- peš preko hriba v Trbovlje. Dragim sosedom izrekamo še enkrat hvalo ža izredni užitek in jim kličemo nasvidenje! —* Bombe na Zagorje v nedeljo sicer niso padale, tbda kljub temu jš napovedana vaja v pasivni obrambi proti napadu treh letal, ki so se pojavila okrog pol 16. potekla v vzornem redu tem lažje, ker je bild večina občinstva ta čas na koncertu v Sokolskem domu. KOLEDAR Torek. iS. oktobra katoličani: danes Luka danAsnJe prireditve Kino Matica: Nevarno poznanstvo Kino Un»dn: Pomladanska parada Kino Sloga: Tajna sodba Kino Moste: Aha Kareftrna — Greta Garbo in 8 žurnali D e ž C r n e lekarne Danes: Dr. Kmet. Tyr§eva cesta 43, Trn. koczy ded.. Mestni trg 4. Ustar, šelenbnr-gova ulica 7. Obstrelil ga je Mirna peč. 17. oktobra V petek zvečer je po progi pritekel na postajo Mirno peč. nek1 Zupančič iz Bi-ške vasi z okrvavljeno roko. Pripovedoval je. da je pri zadnji kretnici, oddaljeni od postaje približno 500 m. stal neki moški s puško v rok:. Ko je bil Zupančič od njega oddaljen le kakih 5 korakov, je neznanec s puško pomeril in ustreli. Zupančič je ^mel srečo, da ga je krogla zadela le v roko, ne pa kam drugam, ker bi bPa lahko nesreča mnogo hujša. Krogla mu je precej razmesanla roko v kateri mu je tudi obtičala. Za vsak slučaj je šel k zdravnik-i z zadnjim vlakom. k; vozi skozi Mirno peč. železniški kretnik je fnoral 'ti pregledat progo za primer. Če bi bil neznanec na progo kaj nastavil. Neznanca ni bilo nikjer. Vlak, ki ie kmalu prisnel. je pa zaradi varnosti vseeno vozil počasi. Obleko sta kradla Celje IS oktobra Lastnik podružnice Tivnna v CeMu Karel Vrečic je v zadnjem času opa/al. da nekdo iz njegove trgovine v ulic' dr Gregorja Žerjava krade oVcke in plašče. Pri-iavil ie tatvine polteni in povedal da so mu tatovi povzročili že okroc 45 000 din škode. Policija jc nanravila preiskavo in aretirala nekega uslužbenca in nekega drugega mo^keoa. Oba ^ta pri/nala, da sta kradla obleke in plašče, trditi pa. da je vredna ukradena obleka le 26.000 din. Policija nadaljuje preiskavo. Smrtna nesreča Maribor, 18. oktobra V • Spodnji Koren' v Slovenskih goricah so našli davi okrog 7 pod Strmim vrhom mrtvega 75-letnega dninarja Janeza Šaru-go. blerh so bili obveščeni orožniki, ki so ugotovili, da se je pokojni smrtno ponesrečil. Snoči je bil šaruga do 21 v neki gošt:lm in je nekoliko vinjen po bližnjici kolovrati domov. Na Strmem vrhu pa mu je najbrž spodrsnilo in skotalil se je po bregu. Najbrž je udaril z glavo ob drevo in obležal nezavesten, pozneje pa je podlegel posledicam poškodb. Kolesar povozil otroka Radeče^ 18. oktobra Zaradi prehitre vožnje se je pripetila v soboto težka kolesarska nesreča. Popoldne se je pripeljal po klancu od župne cerkve neznan kolesar iz Hrastnika ter z vso naglico drvel mimo hotela ^Jadran«. Baš v tem času pa so se vračali domov šolarji, ki so se med potjo igrali z napihovanjem balončkov ter z njimi tekali po mestu. Trošt Ivan. učenec TI. razreda, sin papirniškega delavca z Močilnega nad Radečami, je Šel čez cesto. Kolesar se mu zaradi brzine ni mogel ogniti in tako je bila nesreča neizogibna. Z vso s?16 ga je podrl ter friu Prizadejal občutne poškodbe po vsem telesu, poleg tega pa mu je zlomil I nbg6 nad gležnjem. Na kiiy nesreče je prhitela med drugimi učiteljica gdč. Elica Zupančičeva, ki je nudila nesrečnemu fantku prvo pomoč. Neprevidni kolesar je pripeljal otroka k zdrav niku dr. Matku. ki je odredil prevoz otroka v celjsko boln'co. kamor ga je spremljala gdč. Zupančič. Z zadevo se bo pečalo sodišče. Ta nesreča naj bo vsem neprevidnim vozačem ponovn: opomin! Varnostne oblasti pa naprošamo, da vse neposlušne strogo kaznujejo po zakonu. 3%ped sita O vsem mogočem se pri nas pmvri in piše. samo o 7.:kon«i zakonski možje in žene greše hote ah nehf te s /cn», da prineso iz samskega življenja v zakon ski stan s\'oje stare navade in timpaHJe* mnogo premočne, pregloboko ukoreninjene, da bi jih mogli zakoniki sreči na //uho zatreti v sebi. Ta zakonski moz je preveč ped vplivom ?voje matere, ker je njen eJi-nec in posledica je. da zanemarja ženo, oni zopet posluša pte\'cč rad svojega nr.i ta Ena zrkomki fena daie svojim priia-tejjicam prednost pred možem. drug;t ima svo/ega koniička. ki ln gs ee vse na svetu ne raz jahala, pa nai ba domače očniišče še tako razrvimo in ra/dejano. Takt smt) pač Ijudie. pa bi ne smeli biti taki. Iz Celja 1% Zagotla _ Koncert Trboveljskih slavčkov jfe privabil v Sokolski dom kljub prekrasnemu popoldnevu toliko lepega petja željnega občinstva, da je bila velika dvorana z galerijo vred razprodana, že uvodna >Pe«em rudarskih otrdk* je vzpostavila prisrčen kontakt med občinstvom in gosti. Po tej pesmi jih je v imenu zaeorskesra občestva pozdravil učitelj g. Arnošt Adamič, ki je poudaril, »da smo tudi mi od tam doma, kjer se sonček ne smehlja« in da nam je zato prav pesem ljubih tovarišev od tam preko hriba tem bolj ljuba in draga navdaja nas s ponosom. Ko je učenka Ahča-nova izročila pevovodji šop rdečih nageljnov se je za pozdrav zahvalila Rezika Kori tnikova. nakar so smvčki pod vodstvom svojega pevovodje er- Avsrusta šuligoja odpeli cvetober narodnih in umetnih pesmi, ki so vedno bolj vžigale in na kraju povzro čile pravi orkan navdušenja, da je bilo treba tu in tam še kaj ponoviti in nasititi že skorai preveč hvaležno publiko. Nekatere pesmi, predvsem pa solistične točke Rezike Koritnikove, je spremljal pri klavirju dirigent opere g. dr. Danilo Svara. Po koncertu so bili slavčki Se pogoščeni, —c Zatemnitev Celja. Mestno poglavarstvo in predatojniltvo mes ne policije v Celju raž£lsjat4! Po naročilu banikte uprave bo v noči cd ponedeljka 21. 1 vina torek 25. t. m. vaja v zatemnitvi v vsem območja mestne "boi*-.e roljske. Zatemnitev se bo pričela 24. t. m. ob 19. in končala 25. t. m. ob b. zjutraj. Vsak nie-bivale-e se mora ravnati po nttvodilih 1 ga razglasa m v ta namen pripraviti v^o potrebno za zatemnitev hiš. stanovanj in lokalov. Zatemnitev mora bi* i tiko lavrse-na, da je notranja razsvetljava od sunaj popolnoma nevidna. Vsa reklamna razsvetljava napisov, izložb in si. mo:a biti odklopljena. Za označb^ popra l na cestah se morajo uporabljati rdec^e svetil-I-<\ ki morajo biti zasen0enc. TTp<>rab'i. žepnih svetilk, vžigalic itd. na prostem je prepovedana. Zarome'e vozil je treba za-rtreti s č. no zaslonko, ki mora imeti v sredini horicentalno odprtino, ."iroko 5 do 8. cm ip visoko 1 do 1 in pol centimetra Nad to odprtino in na obeh straneh naj bo strešica, ki usmerja žarke poševno mv-zdol. Zadnje luči vozil morajo bi r i zasenčene s s resicami. Zunaj mesta se vk! srednja žarnica (luč za daljavo), v mestu pa mala žarnica (luč za bližino). Uporaba kazalcev smeri je dopustna. Za notranjo razsvetljavo vozil veljajo iste določbe, kakor za hiše odnosno rt^nrv^mn. Predpisi za zasenčenje žarometov vozil veljajo samo za vozila iz me.^cre obilne celjske. Zunanja voz;la mprajb v< siti z h.črni za parkiranje. Navodila, k?ko je treba za-temniti lokale, svetlobna okna !■ d., =;o bila izdana ž razglasom ž dne 2S. sept^ni-bra in veljajo v celoti tttcti za to vajo. Med va>o bo vsa javna razsvetljava ukinjena. Odklopljene morajo biti tudi luči na vrtovih, dvoriščih itd. Dovajanje toka in sve'ilnega plina podjetjem in privatnikom ostane neprekinjeno. Za prestopke je določena sr!^ba do i noo din odnosno zapor do 20 dni. —c Tri nesfcce. V nedeljo opoldne je padel 24 letni sin p:sestnice Frane Zveg-Kč iz Dožen pri Sevnici na ovinku ceste v Zlati vasi. pri Zidanem mostu s kolesa in se obču-*no poškodoval po glavi. Ko se je peljal 48 letni dninar Jože Strahovnik iz Lipja pri Veiehju v soboto ekro^r 18. s kolesom domov, je padel v bližin; Velenja s kolesa v cestni jarek ter se hudo poškodoval po glavi, obrazu in desni roki. V Vitanju se je ponesrečil 23 letni kovaški pomočnik Ivan Dvornik. Pri dehi mu je padel železen drog na levo nogo in mu zmečkal stopalo. Ponesrečenci se zdravijo v celjdki bolnici. —c Odpovedano filmsko predavanje. Celjski pcdodfedr Jugoslovanskega profesorskega društva ih srečko učiteljsko društvo JTJTJ v tifeiiu sta hotela prirediti v ponedeljek bb lo. dopoldne v kinu Metropolu predavanje poučnega Filma o sodobnem SoBtaru m mladinskem skH>stvu v <5SR š tolmačenjem uhiv. prof. dr. Mihajla RoetohaHa iz Brna Predavanjp jp bilo odpovedano. — Sokolsko društvo LJobljana-Mo»re vabi na 31. letno skupščino, ki bo v četrtek 20. t. m. ob 20. v dvorani kina Moste z običajnim dnevnim redom. Dolžnost vsakega šokolskega pripadnika je, da se vsaj enkrat V letii Udeleži letne Skupščine, aa-to pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Uprava; — Občni zb°r Sokolskoga društva Ljub-ljana rV. bo jutri ob 20. v salonu pri Ma-reneetu na Dolenjski cesti. et*T. 234 >SLOVEN8KI NAROD«, t6rtk, it. oktobra 19S8. Btrms 9 ra^^JšKA GAAL % veselem Slagerju «jwme A * t K Au IraANCUKA GAAL v veselem Slagerju POMLADANSKA PARADA ^^^^^^^^es oh 16., 19. in 21. url Kino Union i DNEVNE VESTI — Votilrf t Gline, i* Rožne doline in * Brda! \o\\\\ boste lahko le če »t* vp|*anl v voiiiriem imeniku. \1Akft k. o. JNS UTm. informativno pimrno v gostilni po*«« vsak Večer 04 18. do 20. ure. Skrajni rok ra. reklamacije je ponedelje« 34- oktobra. Vouiei poglejte, ce »te v vo-lilnr-m Imeniku. ★ — Sklepi strokovnega odbora za gozdne, proizvode, v zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je imel v petek strokovni odbor za gozdne proiznv>dnje sejo pod načelstvom načelnika trgovinskega ministrstva dr. Obrade novica. Na dnevne.n redu so bila rx>rocila o delu mednarodnih organizacij lesnega gospodarstva in storjeni so bili sklep: o na daljni akciji v lej smeri. Obravnavalo se je vprašanje naše trgovine z Italijo glede na izvoz našesra lesa. Formulirani so bili predlogi !p želje našega lesnega gospodarstva. Storjeni so bili po*rebni sklepi, da se izpolnijo poedlne odločbe v Crikvenici sprejetega protokola. Posebej se je obravnavalo vpra sanje izvoza zabojev v Palestino in izvoza železniških pragov Obravnavalo se je tudi splošno stanje na*e izvozne trgovin^, v kolikor pre nanaša na les. — Dobra vin*ka letina v Dalmaciji, iz Splita poročajo, da se je zaradi hladnega in deževnega vremena spomladi trgatev zakasnila ?a 15 do 20 dni. Poleti je pritiskala silna vročina in suša, da grozdje ni moglo v redu dozorevali. Sredi julija je prišlo deževje, da je jelo grozdje pokati ia gniti. Po vsej Dalmaciji in Herčegnvi-ni Se je obetala rekordna letina, 'oda zakadi neugodnega vremena bo slabša kakor so vinogra miki prvotno pričakovali Kliub temu bo pa še vedno za 20 do 2~>" „ boljša, Vakor je bila lani. — LetoVISčarji zopet prihajajo v Dalmacijo. Dokler je bila nevarnost ne ve \oj-r.e v Evropi 90 imeli v Dalmaciji zelo malo letoviščarjev Vlaki in pa miki so vdzili skoraj prazen. Zdaj ko je nevarnost nove vojne odstranjena, je pa promet od dne do dne živahnejši. - Vlaki prihajajo v Split zopet polni potnikov še več ie pa potnikov na pa mikih. Med letoviš<:ar;i. ki prihajajo na naš Jadran, je najve:- Nemcev, Švicarjev in Angležev. — »Zvonček« je zajamčeno čisto jedrnato nrlo. Po brezkonkurenčhi ceni le v milarni Zg. Šiška 92 in na Vodnikovem trgu pod lemenatom. — Konferenca hotelirjev In gostilničarjev. Zadnje dni novembra bo na Sušaku konferenca hotelirjev in gostilničarJev iz vse države — Peki zahtevajo popolno svobodo dela v pekarnah, že včeraj smo poročali, da je imela Zveza pekovskih organizacij v nedeljo v Beogradu občni zbor, na katerem je bilo sprejetih pet resolucij. V njih se zahteva, naj se takoj umakne uredba o omejitvi nočnega dela po pekarnah za pomožno osobje, tako da bi bila dovoljena popolna svoboda dela v pekarnah. De alo naj bi se 10 ur dnevno in uslužbenci naj bi imeli 36 ur nepretrganega tedenskega počitka. Izda naj se poseben zakon za pekarsko obrt. Uredba o odpiranju in zapiranju pekarn naj se prilagodi krajevnim potrebam. — Število postelj za siromašne tuberkulozne bo povečano. Ker se tuberkuloza v naši državi zelo širi in ker je med njenimi žrtvami največ siromakov, ki nimajo sredstev, da bi se zdravili, je ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja odredilo, da se v državnih zdraviliščih pomnoži število postelj za siromašne bolnike v breme državnega proračuna. Jetični, ki se hočejo zdraviti v državnih zdraviliščih, se morajo poprej obrniti s prošnjo na ministrstvo in predložiti potrdila o stanju bolezni, o potrebi zdravljenja v zdravilišču ter o svojih premoženjskih in rodbinskih razmerah. — Uprava Zveze krojačev. Na kongresu krojačev moške obleke je bila izvoljena prva uprava novoustanovljene vsetir-žavne Zveze krojačev. Član uprave je tudi Josip Jelovšek iz Ljubljane. — Osrednji odbor za zatiranje malarije. Da bi se zatiranje malarije osredotočilo, je minister socialne politike in narodnega zdravja odredil, da se ustanovi osrednji odbor za zatiranje malarije v Centralnem higienskem zavodu v Beogradu. V odboru bodo zastopani poleg ministrstva socialne politike in narodnega zdravja tudi zastopniki vojnega, prometnega, kmetijskega in notranjega ministrstva. Taki odbori bodo ustanovljeni tudi v vseh sedežih banovin, kjer se pojavlja malarija — SJovenci v Ameriki. Srebrno poroko sta praznovala v Shebovganu Matija Mu-zenič in njegova žena. V Petersburgu ;e umrl ustanovitelj društva SNPJ Franc Ravšel, star 62 let, dema iz Ostroga pri št. Jerneju. V Clevelandu sta umrla Jakob Hiti, star 53 let, doma Iz vasi Hudi-var pri Blokah in Franc Antončič, star 44 let, doma iz vasi Markovice pri Starem trgu pri Ložu. V Detroitu je umrl Viljem Travnik, rojen v Ameriki. V Griindstonu je umrla Marija Sadar, stara 43 let. V Burgettstovvnu je umrl Anton Lunder, v starosti 59 let. doma iz okolice Kočevja. — Nov grob. V Metliki je umrla vdova sodnega uradnika ga, Regina Ban o, mati tajnika bivšega in sedanjega pedbana ter predsednika društva »Belokrajina« dr. Milana Bana. Pogreb br. jutri dopoldne na pokopališču v Metliki Plemeniti ženi bodi ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem nase iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megleno, potem stanovitno, večinoma jasno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 27, v Dubrovniku 24, v Sarajevu, Splitu in na Rabu 23, v Zagrebu 22, na Visu 20. v Ljubljani 17.4. v Mariboru 17.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767. temperatura je znašala 6.0. — Napad z nožem. Ko se je v nedeljo zvečer vračal 331etni zidar Primož Stare, stanujoč na Skaručni. domov, ga je na cesti nenadoma napadel neznanec. Stopil je preden j in ga hotel vreči db tla. Ker se mu pa to ni posrečilo, je potegnil jjož in mu prizadejal na levi strani glave več ran. Po napadu je neznanec pobegnil proti Vo- dicam, Stare pa se je zatekel v bližnjo hišo. Zaradi poškodb je moral napade ne c v bomico, napadalca pa zasledujejo orožniki. — Ponesrečenci. 8letni sinček državnega mojstra Božidar Slovenec, stanujoč na Stožicah, je prišel včeraj na cesti pod kolo. Fantek je dobil hude poškodbe po životu. V Fugnerjevi ulica je snoči padel s tramvaja 91etni delavčev sin Ludvik Rode ter se poškodoval na glavi in po rokah, šofer Marjan Sušnik iz Podgore pri Karri-niku se je včeraj s svojim vozilom zaletel v nek drugi avto. Pri karambolu se je SuShik težje poškodoval na desni nogi. — Zopet potres na Hrvatskem. V Ivancu so Čutili v nedeljo zvečer ponovno močne potrebne sunke. To je le osmi potres v enem t^dnii. Vse potresne simke spremlja močno podzemno bobnenje, podobno eksplozijam. Škode zaenkrat potres Se bi napravil, le stene nekaterih hiš so popokale. — ifajduU Do kič ubil lBletno dekle Ih sebe. Iz Kičeva poročajo o smrti zadnjefra homoljskega hajduka Pavla Dokiča. Močne orožhiške patrulje so ga zaman Zasledovale mesec dni. V bližini Kičeva je našel Dokič včeraj v osamljeni kolibi 161etno hčerko kmeta Jove Sertanoviča Natalijo. Bila je sama. čim mu je odprla vrata je navalil nanjo. V silobrfthu ga je dekle ranilo z nožem. Hajduk je dekle ustrelil, potem si je pa pognal s karabinko kroglo v glavo, da je bil takoj mrtev. — Mati zasadila otroku iglo v možgane. V Šibeniku so odkrile oblasti grozen zločin. Neko dekle je porodilo nezakonskega otroka, ki je čez 10 dni umrl. Njegovo tru-pelce so obducirali in našli v možganih dve igli. Zverinska mati je zasadila svojemu otroč čku igli v možgane in ga tako umorila. — Dve, ki sta obupali zaradi nesrečne ljubezni. V Stradinu v Dalmaciji si je končala življenje lepa Milka Pejič, stara 20 let. Zaljubljena je bila v nekega fanta, s katerim sta se pa sprla. Pred samomorom je napisala poslovilno pismo, v katerem prosi svojega gospodarja, naj j' oprosti, da gre v smrt. Potem je pa odšla na obalo in skočila v morje Na obali je pustila obleko in velik nož. s katerim je najbrž hotela umoriti svojega fanta, če bi ga bila srečala. V Zagrebu si je pa hotela v nedeljo ponoči končati življenje 18-letna šte-fica Skok. Zaužila je 25 tablet veronala Prepeljal' so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Zapustila je poslovilno p'smo. ki je iz njega razvidno, da ie obupala nad življenjem zaradi nesrečne ljubezni. I 1 KINO »SLOGA« — Tel. 27-30 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16 19. m 21. uri TAJNA SODBA Svetislav Petrovič — Olga cehova Sabina Peter« — Oče .ubil sina. V bolnici v Sisku je umrl v nedeljo Milan Pletikosič, star 30 let. O njem smo včeraj poročali, da ga je ub 1 njegov oče skupaj z mlajšim sinom na polju, kjer so se sprli zaradi posestva. Oče in sin sta Milana pobila z motikami na tla. Sosedje so smrtno ranjenega Milana prepeljali v bolnico, kjer je pa čez nekaj ur v silnih mukah izdihn'1. — Vedno bele zobe boste imeli po stalni uporabi zobne paste »Chlorodont«, če obenem rabite tudi praktično Chlorodonto-vo krtačko za zobe (posebna oblika). Poskus vas bo prepričal. Iz Lfablfane — lj Dna so se pocenila. Zadnje dni je na trgu za kurivo (Krakovski nasip) dan za dnem na izbiro bukovih drv, ki jih do-važajo po večini kmetje iz okolice Turjaka in z Ižanskega. To je treba pripisovati predvsem lepemu vremenu in suhim cestam. Meščani so se po večini založili z drvmi že avgusta in prejšnji mesec in zdaj ni več posebnega povpraševanja po kurivu. Prejšnja meseca so bila drva znatno dražja kakor zdaj in ljudje so jih kupovali večje količine ne le zgolj iz potrebe, temveč tudi iz strahu pred podražitvijo. Navadno pred zimo se začno širiti govorice, da se bo kurivo podražilo, kar bega ljudi. Prejšnja meseca so bila drva na ljubljanskem trgu nekaj časa celo po 100 in več din za m3. V začetku tega meseca so jih prodajah še po 90 in 94 din. Odkar traja zadnje čase neprestano lepo vreme, dovažajo kmetje mnogo drv tudi navadne, ne le tržne dni. Posebno mnogo drv je pa na trgu ob tržnih dneh. Tako jih je bilo prejšnjo soboto še popoldne ob J.5. 19 vozov (okrog 100 m3). Nekateri kmetje so hranili drva na dvoriščih, ker jih niso mogli prodati. Danes je bilo na trgu nad 20 vozov drv, ki so jih nudili po 86 do 88 din. —lj Poroka. Gdč. Slavko Otrinovo, dolgoletno članico in načelnice šišenskega Sokola je v nedeljo poročil g. Ludvik Girzl v Šišenski cerkvi. Bilo srečno! —lj Tečaj o vzgoji, negi in prehrani dojenčka za mlade matere in odrasla dekleta se prične 19. t. m. ob 17. v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (Dečji dom kraljice Marije). Tečaj se bo vršil vsak ponedeljek in sredo od pol 5. do 6. ure pop. in traja 12 ur. Tečaj je brezplačen. Prijave se sprejemajo tudi telefonsko v dopoldanskih urah. —lj Prvo predavanje Pedagoškega društva v Ljubljani bo v ponedeljek 24. t. m. ob 18. uri v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo priznani pedagoški strokovnjak, univ. prof. v Zagrebu dr. Pavel Vuk Pavlovič o temi: Vzgo jiteljevo carstvo. — Vse, ki se zanimajo za vzgojo Vljudno vabimo. Vstop prost. —lj Smuška telovadba ŠPD se prične v sredo 19. t. m. ob 19. v telovadnici II. državne realne gimnazije na Poljanski cesti in to pod vodstvom smuškega učitelja g. Cerniča. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta, prijaviti pa se morete tudi v sredo neposredno v telovadnici pred pričetkom smuške telovadbe. Vsak udeleženec naj prinese s seboj telovadno obleko in copate. —lj Sedemnajstletna deklica, ki ji je le> tos umrl cče bi rada vstopila v uk pri šivilji, kjer bi imela vso oskrbo, ker jo mati, ki je brez sredstev in mora skrbeti še ^za. tri otroke, ne more vzdrževati. Mestne poglavarstvo prosi šiviljske moj- | strice, ki bi bil* voljne Sprejeti navedene-deklico o uk. da to sporoče mestnemu socialnemu oddelku — mladinski referat, KMdov trg 10, priti«5je,-^kjerob|Bdo~pTe-jele vse po.rebfte podatke. —rj gon goveje živine v mesto je prepovedan. V mesto smejo samo oni parkljarji, za katere je na živinskem potnem listu napisana opomba: za takojšen zakol v mestni klavmei. Svinje se smejo pripeljati v mestno klavnico samo z avtomobilom. Živina v mestni klavnici se mora takoj sproti poklati, šipeharjem je dostop v mestno klavnico prepovedan. Iz Maribora — Tragično umrlega Josipa Vidin bodo danes ob 15. pokrpali na pobreškem pokopališču. — V Mariboru stanujoče rezervne in upokojene častnike obvcišča mestno poplava rstvo, da bo zadnje obvezno predavanje v prostorih Ljudske univerze r.a Slomškovem trgu 19. oktobra ob 20. — NOčna vaju protiletalske- »brambo bo v noči od 24. na 25. oktobra v Mariboru. — Nedeljo senzacij bi lahko imenovali zadnjo nedeljo, ki je bila bogata na raznih dogodkih. Tako je bila med drugim na Alek sandrovi cesti uprizorjena prava dirka motorista- brez ci!ja. Ker je bil vozač vinjen je obstojala resna nevarnost za vse mimoidoče. Končni cilj tega dirkanja je napravil službujoči stražnik, ki je motorista ustavil in mu dal nadaljnje direktive. Motorno kolo so poslali v garažo, motorist pa jo je moral ubrati peš z zmanjšano nevarnostjo za pešce proti domu. — Smodnik ga je ožgal po obrazu in očeh. V bolnico so prepeljali 531etnega posestnika Antona Kolarja iz Crešnjevca pri Gornji Radgoni. Ko je s smodnikom raz-streljeval lesene štore, se je smodnik nenadno vžgal ter mu bušnil v obraz. Mariborski zdravniki se trudijo, da bi mu kljub težki poškodbi ohranili vfeaj %dd, ker je nesrečnež utrpel hulle poškodbe na očeh. — D ve žens**i povoženi. Na državni cesti iz Bohove v Maribor je neki motoci-klist podr? pose-stnico Marijo Suret in služkinjo Nežo Murko. Obe sta dobili hude poškodbe na g'avi in po nogah. Motociklima so izročili sodišču. Mariborska fesležnica GRAJSKI KINO: Serenada. KINO UNION: Heiti. DEŽURNE LEKARNE: Albaneže. Fran-kr panova ulica in Konig, Aleksandrova cesta. ■■■■■■■ 'i Umrla nam je včeraj naža predobra mama. stara mamn in sestra, gospa Regina Ban® vdova sodnega uradnika Pogreb bo v sredo 19. t. m. ob U3. popoldne izpred hiše žalosti, Metlika 1, na pokopališče k sv. Roku. METLIKA — LJUBLJANA, dne 18. oktobra 193S. Žalujoča sinova: I>r. MILAN in DRAGO. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 9 Dm Nepremočljive Hubertuse trenčkote m vse vrste dežnih plašče v, oblek, perila L t. d. najboljši nakup pri P B E 8 K E R, Ljubljana. Šv. Petra cesta 14. 00 PAK ENTLANJK ažuriranje, vesebje zaves, peri« la, monogramov. gum Dni c. Velika, zaloga perja pp 6.75 din, >Juujanav Gospošvetaka c. 12. JABOLKA najfinejših vrst nudi po nizki ceni Ant. Haberman, Ptuj. — Naročila sprejema: Ciril Tuftek, Trraeva 8 (Delavska pekarna). 2440 K11Š C J C r_V r[TC* NAM PRODAM Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek H Din La OREHI tanke lupine, 50 kg Din 330.—, jedrca I.a 10 kg Din 240—, I.a bosanske suhe česplje zaboj 26 kg Din 180.—, vreče 50 kg Din 305.— franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2435 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek « Din TRGOVCI NA DEŽELI! Proda se trgovska hiša v industrijskem okraju. Pbnudbe poslati »Slov. Narodu« v Mariboru pod »Prometna cesta«. 40/M. Makulatura! papir proda . uprava »Slovenske«« Narod«*4 Mnbllana, KŠaflleva uttca ftev. s »t/ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 18. oktobra 1938. fttcv. 234 Po Karlovški cesti do Kurje vasi Kljub vsemu pesimizmu in bojazni dobi šentjakobski okraj tramvaj Ljubljana. 18. oktobra Po Karlovški cesti do Kurje vasi je /daj križev pot. ki ga niti tramvaj več ne prevozi. Ustavlja se ob florijanski cerkvi — tam je konec sveta. Cesta jc razkopana, tramvajske tračnice so izruvanc in leže na kupu. žalostna zapuščina stare slave prvih treh desetletij ljubljanskega tramvaja. Konec je pa rudi slave državne ceste, ki sc je vila po Sv. Florijana ulici v res romantičnih vijujjah. Razen tep;i jc ta cesta imela rekord, da je najožja državna, saj ob vogalu \"oža ske«ja pota ni hi'.a niti dobre 3 metre široka. Vse, kar se /daj spreminja po KarlovšJvT cesti in v Kurji vasi. jc nedvomno dovolj zanimivo za kroniko najejia mesta in dobri mcVani imajo hvaležno snov za razprave o pristnem domaccfti napredku ter obetajočih sc pridobitvah. Seveda, s cesto, kakršna pau je. sc moraš sprijazniti in marsikateri kup zemlje in kamenja moraš pele/ti. ce hočeš občudovati ljubljenka javna dc'a na samem terenu. Sicer ne smemo propaguab kakšnega lokalnega tujskega prometa na razkopani cesti, ker jc šc stanovalcem in delavcem samim resno. Posebno živahno v tem hira-jočem dL-lu mc=t i. v Sv Florijana uiici in na Ka lovski cesti res nikdar ni bilo in kolikor jc ;c živih lju-di tam. -c zadovoljni, če ima vsak le kvadratni meter prostora Posebno Sv. Florijana ulica -jc najboljša iluzija srednjeveškega mesta s svojo dandanes ne posebno prijetno romantiko in idilo. Včasih se celo nc moreš obraniti vtisa, da si zašel v židovski getto. če gledaš •-amo na hiše in ne tudi na ljudi, m če imaš preveč občutljiv nos. V tej ulici s:> namreč tu in tam tudi kuhinje ob cest,. Zdaj. ko n: več voznega prometa, so stanovalci lahko veseli, ker lalik<» vsaj odpirajo < V na svojih tesnih in zatohlih stanovanj. Zato je pa zdaj, ko idile nc m^t' tramvaj. Florijao-ska ulica še tem bolj idilična in moraš ji priznati neki poseben dar, ki pa nc dehti po naši dobi. Toda nismo prišli opisovat starega dela mesta, ki je potreben poštene injekcije, da bi sc v njem zopet zbudilo pravo mestno življenje; zanima nas predvsem tramvaj. Tramvaj, ki naj vsaj nadomesti tisto pravo poživitev, v šentjakobskem okraju pogrešamo od leta do leta boli. odkar sc jc iz njega začela izseljevati šc skromna industrija. Tramvaj, ki ga bo vendar dobil ta okraj, kljub vsemu pesimizmu in bojazni, da bodo napravili križ če/ šentjakobski okraj in Kurjo vas. Kdo bi si torej upal trditi, da obnovljena tramvajska proga nc pomeni pridobitve za južni del mesta? Toda. če ljudem pomoliš prst . . Zdaj so sprevideli, da bo obnovljena tramvajska prog« samo prav tako do'ga kakor je bila stara. Zakaj je nočejo podaljšati do Jelačina ali vsaj do Rakovnika? To je zdaj vprašanje, ki zelo vznemirja najboljše lokalne patriote. Pravijo, da bi proga bila šele tedaj v resnici rentabilna, če bi držala do Rudnika. Tu so pa zelo težavna gospodarska vprašanja, ki jih ob tej priliki, ko 51 ogledujemo raz,ko-pani Karlovško in H lenjsko cesto, nc moremo rr^; ti pri najboljši volji. Da bo na proga v resnici podaljšana približno za cel* kilometer, nekater- š« ne morejo verjeti. Sv. Florijana ulica še ni posebno razkopana; pravo boj "o polje se šele začne na Karlovški cesti. Tam jim ni nič več svetega, lotili so sc celo grajskega hrib.i. ki gi bodo odrezali len kos vzdolž ceste med mestno hišo in Privozom. Tako bo cesta postala približ-np 2 m Širša m bol) ravna bo. Čeprav jc Karlov-ki cesta precej :\r\x od Sv. Florijana ulice, jc vendar nekoliko preozka zaradi tramvaj-k e proge P h odkopa-vanju zemlje ob vznožju hriba, ki ga bodo obzidali z rezanim kamenjem, bodo pridobili preeci materiala za nasip na Grudnovem nabrežju, kje- bo poslej državna cesta. Ker tramvajska proga nc bo več položena na državni cc ti. ljudje upajo, da bo mestna občina primerno uredila cestišče ter da bo cesta poslej bolje oskrbovana. Na približno pol dolžine Karlov-ke ceste so žc položi-li temelj za tramvajsko progo. Največja razlika med staro in novo tramvajsko progo jc prav v tem. da stara proga ni imela kamenitega. dobro utrjenega temelja in da so bile tudi tračnice manjšega profila. Zato so na nji lahko vozili le lažji vozovi, ki so pa zadnje čase žc bolj plesali kakor vozili. Tramvaj na dolenjski progi se jc že spremenil v nekakšen trolejbus, ki nc potrebuje tračnic. Glavno delo pri polaganju tramvajske proge je utrjevanje temeljev in varjenje tračnic. Doslej še niso začeli polagati samih tračnic; le na križišču z železnico na Dolenjski cesti so položili poseben razcep, lit po zelo preciznem načrtu. To jc bilo tudi najbolj komplicirano delo na vsej dolenjski tramvajski progi, če izvzamemo polaganje kretnic, kar jih šc čaka. \ Kurji vasi so šc mnogo večje barikade kakor na Karlovški cesti. Med mostom in železniško progo tramvajski delavci še sploh ni?-o začeli kor>ati. a jc cesta že tako razkopana. da so Kiamarjcvo gostilno že fkoraj povsem zasuli. Ze nekaj dni ni več vhoda v hišo s ceste. Ob pritlični hiši. ki baje dela največ preglavice graditeljem pro- ge, ker izstopa iz stavbne črte skoraj za vso svojo dolžino, je nakupičeno zemlje skoraj do kapa. Zdaj namreč tudi kanalizira jo cesto, kar pa ovira graditelje proge, ki so med železniško progo in dolenjskim kolodvorom že pripravili temelje in bi jih radi tudi na tej strani. Samo po sebi se razume, da gostilničarji — in tam je nekakšna gostilni-čarska četrt, saj so v petih hišah 4 gostilne, če sem prav štel — tudi niso posebno zadovoljni z barikadami in za njimi, saj kmalu gootHne ne moreš niti opaziti, kaj šele, da bi se preril v njo. Toda žrtve so potrebne povsod. Hiša. ki je zdaj najbolj zabarikadiran«, je postala zadnje čase posebno popularna zaradi pogajanj za odkup. Ljudje, ki vedo vedno vse najbolje, so trdili, da je lastnik za njo zahteval cele 3 milijone din, medtem so pa drugi vedeli pove>dati, da bi bil zadovoljen tudi s polovico milijona. Mestna občina mu je baje rrudila v zameno novejšo hišo za Bežigradom, s čimer pa ni bil zadovoljen. Ob tej priliki ne moremo rešiti vseh kur-jevaških problemov in zlasti ni oportuno preveč vznemirjati duhov hkrati. Vrnimo se torej v imeniten center! Kdaj so se začeli ljudje v Evropi umivati? Odgovor na to vprašanje se zdi neverjeten, kajti glasi se: nekako pred 300 leti Marsikomu sc bo zdelo neverjetno, da so se začeli ljudje v Evropi umivati šele nekako pred 300 leti. Leta 1640 jc iz^la v Parizu knii«ja »Življenje v r.ajvišj' družbi« in v nji stoji, da prihaja že več let v modo grda razvada umivati z vodo roke in obraz. V knjioj jc tudi rečeno, da so na svetu tudi taki čudaki, ki si umivajo tudi noge. V onih ira>=ih so vladale aplcli čudne razmere. Izprchajati sc na svežem zraku ni bila navada. In če jc šel vclmož na vrt. si je za-kri! obraz s paičolanom ali masko, da mu ni moglo solnve blizu. n:ti veter. Ludviku XIV so pr-našal? vsako iutro brisačo, s kateo si ic »krali solnca« brisal roke in obraz. Po jed' je oornočil v vodo samo prste in to je bilo na Francoskem dvoril nekaj novega. Starejša j?>snooa na dvoru niti tega nikoli ni storda. Negovanje nohtov sploh ni bilo znano v Evropi do leta 1S00. a snaženje zob ?e veljalo še leta 1750 za p'ismuknjenost. Šele proti koncu 18. stoletja sc je ra/širila med plemstvom navada poklicati enkrat v mesecu maserja iz kopeli, da je očistil zobe vsej rodbini. Do velike francoske revolucije so se povsod v Evropi pudrali in mazali obraz in roke z raznimi mazili. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi se umil z vodo. Ruska carica Ana Ivanovna si je baje vedno umila obraz, pred-o si rja ie znova namazala in napudrala. To je pa delala samo v kozmetične in ne v zdravstvene svrhe. In imela je malo posnemalcev. čeprav je bila med preprostim ljudstvom že davno znana parna kopel, ki ic pa veljala med rusko gospodo za nedostojno. Napoleon jc prinesel iz orienta navado krpati sc v parni kopeli, toda sam se jc večinoma brisal samo z brisačo i rt koifro&o vodo. Goche ie b»1 znan po svo'cm čudaštvu, ke: se ?c kopal. Umivanje ko4- vsakdanja navada sc na pojavi šele sredi 19. stoletja. Se pred 20 leti so rabili v Pariza kopalnice večinoma za shrambe in na vprašanje »Mar se niste kopali v kadni kopeli?« ie neka stara Parižanka mirno ođgovo'Ha: »Ne. saj v na^i rodbini ni nobene nalezljive bolezni,« Koristnost morskega psa Avstralski kapitan Turner je izračunal, koliko lahko koristi človeku morski pes. Najprej omenja jetra, ki merijo pri večjem morskem psu dober meter. 28 odstotkov njegove teže zavzema vitamina A in B vsebujoče olje; to olje je zelo redilno in zdravilno. Uporabiti se da tudi za izdelovanje drugih zdravil, dalje pri s rojenju kož, v jeklarstvu ter za i zdelo vanje mila in margarina. Razen tega je dobro primešati olje morskega psa krmi. ki jo pokladamo mladi živini. Iz ene tone morskega psa lahko dobimo 82 litrov olja. pri nekaterih vrstah pa celo 182 Iitrcv. Ena tona morskega psa nam da 180 funtov prekajenega mesa, ki ga radi kupujejo afriški domačini, Kitajci in Japonci. Fla\iui morskega p3a so delikatesa kitajskih sladokuscev. Iz repne plavu j se pridobiva rib.i klej, iz nosu pa želatina. Koza morskega p.-a se v industriji visoko ceni, ker je zelo Lrpežna Ribja moka je dobra krma in gnojilo. Trebušna slinska ž.eza vsebuje lužilo za stre-jarne in Insulin. Sistematično p^končava-nje morskih psov pomeni tudi večje bogastvo rib v morju R?zen tega je pa lev na morske pse napet in zanimiv sport. Slepar z delnicami. Komaj so sc zaprla vrata za velikim sleparjem londonske City Tauf eldom, že so se odprla drugemu rieparju z delnicami Standlevu Grovu Spru. ki bo moral sedeti v ječi osem let. Kakor Taufeld jc tudi on živel z denarjem drugih ljudi. Za zadnjih pet funtov si je privoščil v elegantni restavraciji Westcnda s jajno gostjo za slovo od svobode. Spiro. ki je prišel v London iz Južne Afrike, je sin dobrih staršev. Držal se je vedno načela »Živeti in pustiti živeti ■-. Zelo lahko je seveda kazati plemenito srce z denarjem drug h ljudi. Spiro je objavil v =>Sounty Expressu^ svoje spomine, v katerih odkrito priznava, kako lahko je sleparil. Ljudje so hoteli biti osleparjeni, pravi med drugim. To se pravi, niso hoteli biti neposredno in očitno pripravlejni ob denar, pač so pa hoteli hitro in lahko zaslužiti ga čim več. Bili so sami prebrisani trgovci, hrepeneči po mastnem zaslužku. Delnic Spiro nikoli ni prodajal vdovam n sirotam, malim trgovcem ali siromašnim ljudem vobče. Oslepar I je samo t.ste, ki so to zaslužili. Če je prišel v boljšo Ion .on-sko restavracijo, je godba takoj zaigrala njegovo pr ljubljeno »Barcaroloc. Mož je fmansiral eno največjih gledališkh i^c-r zadnjega časa »Balalajko«. Denar je razmetaval zlasti ka.iar so imele od tega kaj mlade ženske. Pri vsem tem je bil pa skrben oče družini, vzoren zakonski mož in oče svojemu sinčku. Imel je tri p same, vsako za posebno klientelo. Na New Broad Streetu je bila prva. Tam je posloval Kot vsak bozni agent City, drugo pisarno je imel na "VVaterloo Roadu. Tam je šlo vse navadno pošteno in strogo tja so zahajal zdravniki, profesorji in duhovniki. Uslužbenci so bili v tej pisarni samo starejš zaupanje vzbujajoči uradniki za pisaln mi stroji pa priletna strojep ske. Ta atmosfera je ugodno vplivala na stranke. Naenkrat se pa pozorišfe izpremeni. z njim pa tudi atmosfera tn značaj. Tretjo pisarno je "mel Spiro na Suffolk Place. Tam je vse kazalo na bogastvo in razkošje. Brezhibno oblečeni uradniki, strojepiske same lepot:oe. pisarne opremljene s pozlačenim: stoli, po stenah dragocene slike, tla pokrita z debelimi preprogami. Tu je sprejemal lorde, barone in grofe. In vse jc znal opeharti za milijonske premoženje. Zaklad v smeteh Stari zbiralec odpadkov v Londonu Grif-fit je našel na smetišču verižico z lepimi kamenčki. Doma jo je opral in kamenčki so se zalesketali v mavričnih barvah. Starec sicer ni verjel, da bi bd našel kaj dragocenega, vendar je pa obvestil o svoji najdbi policijo. Tudi policija ni videla v verižici nobenega posebnega zaklada, ven dar jo je pa obdržala Toda čez tri jni je bil poklican Griffit na policijo, kjer je zvedel, da je našel dolgo iskano zapestnico lady Munster, v ka'eri je 25 draguljev od 5 do 12 kara tov. izplačali so mu najdenino v znesku 1.000 funtov šterlin-gov, tako da je do smrti preskrbljen. Vroča voda pod ledeniki sitih ognjenikov, med katerimi sta Vatnajokull in Myrdals-EyjavallajokuU Največji izmed 107 delujočih vulkanov na Islandu Vatnajokull je jel te dni zopet bruhati lavo, kar je presenetilo vse. ki poznajo ta ognjenik. Danski učenjak dr. Niels Nielsen se je takoj napotil s svojimi sotrudniki na Island, kajti islandski ognjeniki spadajo med najzanimivejše naravne pojave na svetu. V zadnjih desetletjih izžarevanje lave ni bilo več tako močno, kakor pred 60 leti. Takrat je ob izbruhu ognjenika poginilo od 100 glav živ ne 80 in na 100 ljudi je prišlo 20 mrtvih. Kako pride do izbruha ognjenika pod debelo skorjo ledu? Lijak, ki nastane v žrelu ognjenika, meri v premeru 9—10 km, globok je pa 200—400 m. Od spodaj se začne led topiti, kar povzročajo vroči plini in proti vrhu pritiskajoča lava. Tako nastane v ognjeniku pod ledenikom ogromno jezero, ki nekega dne bruhne na površje. Topla voda iz tega jezera predere ledenik in zdrvi liki mogočna po-vodenj v dolino rušeč na svoji poti vse, kar doseže. Učenjaki so izračunali, da bruhne iz vulkanskega jezera do 10 milijard kubičnih metrov vode in ledu, razen tega pa vroč zrak, vodni hlapi, kamenje in pepel in sicer do 12 km visoko. Islandska pokrajinu Dolge zimske noči na Islandu so se umaknile pomladi. V dolinah ob obali je vzklilo iz zemlje novo življenje. Kmetje delajo na poljih, pastirji čuvajo črede ovac in govedi. Na Islandu se je pa zdramilo še dugo življenje. Ognjeniki so jeli naenkrat bruhati iz sebe več pepela in lave, kakor so ljudje pričakovali. Pod večnim ledom besni ogenj in si utira pot iz notranjosti zemlje. Gejziri. bruhajoči v pravilnih presledkih iz zemlje, so letos mogočnejši kakor kadarkoli. Ko so oni dan iskali pastirji nove pašnike za svoje črede v okolici ognjenka Vatnajokull, so naenkrat začutili, da se jim maje zemlja pod nogami in živini je jela izpadati dlaka okrog gobcev. Stari Islandci vedo, da je to posledica ii'žarevanja lave in da bo v kratkem bruhn;!a iz ognjenika vroča voda, ogenj in pepel. Po dosedanjih dognanjih bruhne samo na Islandu ognjenik izpod ledu. Največja islandska ognjenika Vatnajokull in Myrdals-Eyjavallajo-kull stojita blizu skupaj in v zadnjih 40 letih so ju učenjaki temeljito proučili. Dr. Nielsenu se je celo posrečilo pojasniti bruhanje ognjenikov pod ledom ter izračunati stopnjo toplote in energije ob izbruhih. GejzAr Po takem silnem izbruhu nastane navadno daljša doba miru, ki pa je bila to pot zelo kratka. Zato se je napotil dr. Nielsen z najhitrejšim parnikom iz Kodanja v Rey-kjavik, od koder namerava kreniti z letali naprej, da preišče s svojimi sotrudniki ozemlje okrog ognjenika, obsegajoče 4.000 kvadratnih milj. Dr. Nielsen se bo zan-mal v prvi vrsti za vprašanje, če je kakšna zveza med bruhanjem ognjenikov pod islandskimi ledeniki in med solnčnimi žarki. Iz Psljeasi — Iz občinske psarn? v Poljranah. Zaradi slinavke in parkljevke v dvorcih j posestnikov Senegačo ka in Drofenika v i Poljčanah je za to dvoje dvorišč cdrei^n strog hlevski zapor za vse parkljarje. Samo v skrajni sli in po teme'jiti Cpo uradnem veterinarju cdreje-ni nač n) razknžbi konjev se sme z istimi na prosto, i^to velja za delovno osobje. ki ima opravka z obolelo živino. Za okuženi kraj se smatra vsa vas Poljčane, zato je prepovedan od tam vsak izvoz sena, slame, gnoja, stelje in dr. kar bi pač moglo biti nosilec kužnih klic Prepovedano je napaia-nje goved pri potoku. Istotako se n«? sme goniti po cesti živine na p3šo. Na mejah vasi pri posestniku Zumrek'i in pri železnem mostu je odrejena straža, ki se ji je brezpogojno pokoravati. Čez cesto je na omenjenih mestih položena z raz-kužilrm namočena žakljevina v izosib prenašanju bolezni. Vo_',nki z govejo živino iz ostalih krajev tukajšnje cbcmf ne smejo v zakuženi kraj. Pravtako tujci Zaradi evidence bo te dni po živinoogled-nikih popis živine. — Slajenje vinskega mošta je dovoljeno letos le izjemoma i1 po predpisanem načinu. — Še vedno manjka ena učna moč. Čeprav sta bila ukinjena z letošnjim šolskim letom na tukajšnji šoli dva razreda, odnosno vzporednici, manjka po odhodu treh učiteljev, ki jim je zaradi bolezni služba prestala, na šoli še vedno ena učna moč in bi bilo v interesu šolstva, da se čim prej namesti. Medtem, ko po nekaterih šolah manjka učnih sob. je tu ena zaradi pomanjkanja učne moči stalno prazna. — Trgatev po okoliških in domačih gričih je končana. Po raznih znakih sodeč, obeta biti letošnji vinski pridelek tako po kakovosti, kakor po količini precej boljši od lanskega — Tombola naših gasilcev. Veliko ljudsko tombolo prirede tukajšnji gasilci v nedeljo 23. t. m, v primeru slabega vremena pa nepreklicno nedeljo pozneje. Med lepimi tombolskimi dobitki so tudi tri kolesa. — Prijatelje dobre knjige opozarjamo, da je zadnji čas, da se naroče na knjige Vodnikove družbe, ki izidejo letos že 20. novembra. Stari in novi člani plačajte naročnino 20 din in 2 din za poštnino pri vašem poverjeniku g. Koviču, za kar prejmete v kratkem času štiri lepe knjige, poučne in pripovedne vsebine. Iz Pt?iša — Volilni upravičenci se opozarjajo, da je volilni imenik razgrnjen in vsakemu dovcljen vpogled vanj. Rok za vlaganje reklamacij traja do 23. t. m. — Vojaško pokopališče v Strnišču bo letos dostojno urejeno. Pijetete, ki smo jo doslej Izkazovali vojnim žrtvam, ki sni-vajo večni sen na starem vojaškem pokopališču v Strnišču, je bilo zelo malo. Razen vojakov, ki so grobove za Vse sveto očistili, se žrtev ni nihče spomnil, da bi jim prižgal svečko na grobu.. Da se to popravi, je sklicana za torek 18. t. m seja vseh zastepnikov društev in drugih korporacij na mestnem magistratu v sejni dvorani radi razgovora za okrasitev vojaških grobov. Naj nihče ne izostane. Pričakujemo, da se bodo naša društva temu vabilu radevclje odzvala in prevzela oskrbo grobov. ( — Neprevidnost. Posestnik Ivan Zemljak iz Pcbre/.ia ori Sv. Vidu je bil namenjen v mesto p:» opravkih in je v svoji sobi oblačil boljšo obleko. Pri tem je položil sve j nabasani samokres na mizo in opazil, da je po istem segel njegov 41etni sinček Ježek. Samokres se je v njegovih rokah nenadoma sprožil in krogla je zadela očeta v hrbet, da se jo okrvavi ion zgrudil. Takoj je bil prepeljan v bolnico, kjer so ga operirali. Njegovo stanje je resno. AEOROES OHNET: '8 s ergej Pflmn 3 H O ITI H 17 — Kaj hočeš reči s tem? — je vprašala njena mati vsa v skrbeh. Čutila je, da se ji izmika zadnje upanje, kajti v hčerinih očeh je prečitala vso resnico. — Ti veš?... — Da je njen ljubček! — je izgovorila Mihelina njeno misel. — In mar ne vidiš, da me to ubija? — je pripomnila vsa obupana. Objela je mater in solze so ji privrele iz oči. Mati jo je prijela kakor otroka in odvedla v Cavrolov kabinet, kjer je zaklenila vrata za seboj. Položila jo je na divan, pokleknila k nji in se bridko zjokala. Prosila je hčer. naj izpregovori, naj segreje njeno roko s svojimi poljubi. Videč jo nepremično, mrtvaško bledo se je ustrašila in hotela zaklicati na pomoč. — Ne, molči. — je zašepetala Mihelina, ki si je bila ta čas nekoliko opomogla. — Naj nihče tega ne izve. Ah, molčati bi bila morala, pa sem tako trpela! Nisem mogla več prenašati teh muk. Olej, moje življenje je uničeno. Odvedi me, iztrgaj me iz te sramote. Ivanka, moja sestra, in on! Če bi le mogla pozabiti!... Usmili se me! Mama, ti si tako močna, ti si vedno dosegla, kar si hotela. Iztrgaj i^ mojega srca želo, ki ga gloda in zastruplja. Gospa Desvarennesova je ob tej hčerini nesreči izgubila glavo. Vsa iz sebe je jela tarnati in jokati. — Bože moj, Mihelina, ubogo moje dete, toliko si trpela, pa mi nisi ničesar povedala! Oh. saj sem dobro vedela, da ne zaupaš več svoji stari materi! O, jaz neumnica, da se nisem sama domislila tega! Mislila sem: Naj vsaj ona tega ne ve. Žrtvovala sem vse, samo da bi ti ne odkrila zla. Ne joči več, angel moj, lepo te prosim, nikar ne joči! Dušo mi trgaš. Vse na svetu bi dala. samo da bi te videla srečno. Preveč sem te ljubila. Kako težko sem kaznovana za to. — Kaznovana sem jaz, — je odgovorila Mihelina vsa objokana. — Kaznovana zato, ker te nisem ubogala. O, otroci morajo ubogati svojo mater. Ona sluti nevarnost. Ali ni to strašno, mama? Jaz, ki sem mu vse žrtvovala, moram mirno gledati to. da me ne ljubi več, da me nikoli več ne bo liu-bil. Kaj bo z menoj, z vsem mojim življenjem, brez upanja, brez ljubezni, brez gotovosti? O, preveč nesrečna sem; bolje bi bilo umreti... — Umreti? Ti? — je vzkliknila mati in njene solzne oči so se mahoma posušile pod vplivom nekakšnega notranjega ognja. — Umreti! Ne govori takih neumnosti! Zato ker te ta mož prezira, ker te je izdal? Mar je vreden moški, da bi ženska zaradi njega umrla? Kaj še! Živela boš, angel moj, s svojo staro materjo. Odvežem te od tvojega moža — On po ostane prost! — je vzkliknila Mihelina srdito, — in ljubil jo bo še naprej. O, te misli ne morem prenesti. Strašno je, kai* ti moram pove- dati: ljubim ga tako ... da bi ga raje videla mrtvega kakor nezvestega. Presenečena gospa Desvarennnesova je obmolknila. Sergej mrtev? Ta misel ji je že preje rojila po glavi kot odrešilne sanje, zdaj se ji je pa vračala, ukazujoča, silna, nepremagljiva. Napeti je morala vse sile, da jo je zapodila od sebe. — Nikoli več ne bom mogla misliti nanj, ne da bi ga živo videla pred seboj nizkotnega in podlega. Z vsakim dnem se mi bo zdel njegov greh grši in njegova hinavščina nizkotnejša. Glej, malo prej se je smehljal. Ali veš zakaj? Ker Cavrol odhaja in ker pride v njegovi odsotnosti ponoči sem. — Kdo ti je to povedal? — O, prečitala sem to iz njegovih od radosti žarečih oči. Ljubim ga! Ničesar mi ne more prikriti, — je odgovorila Mihelina. — Tako je izdal mene, postal je izdajalec svojega prijatelja! Tn takega človeka ljubim! Sramovati se moram tega. — Spametuj se, nekdo prihaja, — je dejala gospa Desvarennesova v trenutku, ko so se vrata kabineta odprla pred Ivanko, kateri je sledil Ma-rechal. Oba sta bila v skrbeh, kam sta izginili mati in hči. — Kaj se Mihelina ne počuti dobro? — je vprašala gospa Cavrolova in stopila bliže. — Nič hudega ni, samo malo utrujena je, — je odgovorila gospa Desvarennesova. — Marechal, ponudite roko moji hčeri in odvedite io h kočiji. Takoj pridem za vama. In prijela je za roko Ivanko, ki je hotela oditi za Mihelino ter ji dejala: — Ostani! Nekaj moram urediti s teboj! Mlada žena se je presenečeno ozrli na njo. Gospa Desvarennesova je nekaj časa molčala Spomnila se je, da pride ponoči sem Sergej. Zadostovalo bi bilo, da bi povedala eno snmo besedo Cavrolu in ta pot bi bila prepredena. Sai ic bilo življenje tega podleža v njegovih rokah Toda Ivanka? Mar naj uniči tudi njo? Ali ima pravico do tega? Njo, ki se je borila, ki se je upirala? To bi bilo krivično. Zapeljana je bila proti svoji volji. Mora jo vprašati. Če trpi uboga žena, če obžaluje svoj korak, ji mora za ceno svoje osvete priza-nesti. Ko se je v duši odločila, se je obrnila k čakajoči Ivanki. Že dolgo te nisem videla, draga hči, in vidim, da si zdaj vesela in nasmejana ... To je prvič po tvoji poroki, da te vidim veselo. Ivanka jo je molče gledala. V njenih besedah je začutila strašno ironijo. — Našla si zopet mir, — je nadaljevala gospa Desvarennesova zroč Ivanki naravnost v oči. — No torej vidiš, draga hči, tako ie, če ima človek čisto vest. . . Upam namreč da ti vest ničesar ne očita. Ivanka je videla v teh besedah vprašanje, ne pa zatrdila. Zato je odgovorila: — Ničesar! — Veš, da te ljubim in da bi bila prizanesljiva, — je nadaljevala gospa Desvarennesova prijazno, — in da bi se mi lahko brez strahu zaupala. Urejuje J otip Zupančič — £a »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo Is inseratni del lista Oton Cbristof — Val T T ^trajanj i * t * k