: Maj vsftj i slovenski daeraik *	I
.: t ttadinfririh driavak ;	f
Valja xa TM teto --- 1400	|
Za pol teU	|2.50	|
g^Mi"' " ............................................-
Jhe largest Slovenian Dailj ' „ in the United States. ,
i Issued every day except Sundajrj ] . and Legal Holidays J 54,000 Readers, 4
! ' ^tgg^J^^^gg^0^ g*1*** ****** (Wo W) AOTHOKngP BY THE APT OF OCTOBER 6, 1917, ON FILE AT THE POST OFFICE of I«w York, V. Y. ByMar kalifca President A. S. Burleson, Postmaster Genei *LJ
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
rELEPON • 2S76 CORTLANDT.	Entered ai Second Claw »latter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 C OR T L AN I
NO. 10« -- 6TEV. 168.	NEW YORK, SATURDAY, JUL Y 19, 1919. — SOBOTA, 19 JULIJA, 1919.	VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII
DR. KOROŠEC SVARI PRED OPRAVLJANJEM
BRZOJAVKA. KATERO JE POSLAL DR. KOROŠEC URADNE. MU INFORMACIJSKEMU URADU DRŽAVE SHS. V WASHINGTON. D. C. SVARI JAVNOST PRED NERESNIČNIMI VESTMI. KI KROŽIJO V INOZEMSTVU.
Washington, D C., 17. julija. — Inozemski informacijski urad driave SHS. je dobil iz Belgrada naslednji kablogram:
— pred »vetovno vojno in v zlobni nameri, da tendencijoz-no predstavljajo politično stanje v Srbiji; so se gctovi organi javnega mnenja v Avstriji, Madžarski in Bolgarski odlikovali z neumornim blatenjem srbitke države in srbskega naroda.
Danes, ko so centralne velesile in prav posel no bivša avstro-ogrska monarhija, izkusile vn« zlo, katero je donesla vojna, jc povsem naravno pričakovati, da bi prišla nemška, n.adžarska in bolgarska javna preša do prepričanja, da sote zastarele metode blatenja svojih sosedov še vedno edino sredstvo, katero morejo uporabiti.
fUzentega P« so zlobne izmišljene vesti, ki so se v zadnjem ča-hn pričele pojavljati v inozemskih listih in ki so skušale sramotiti državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, dokaz, da vojne izkušnje po-i raženth narodov ae do danes niso privedle uredniku- listov do trga. da b« e ne pehali za senzacionalnimi vestmi »u za brezmisclnitni vestmi katere si sumi izmišljajo.
T«ko jc naprimer nek dunajski list objavil po svojem starem reeeptu preseuftl jiv® ves! o nekaki zaroti v Belgradu in o priČako-anem atentatu ter o aretaeiji zarotnikov. Ni potreba šc posebej povdarjati. da je bila cela ta vest najbolj prosta izmišljotina.
Nek liat v Curihu je objavil xm>t. da se je er togorski naro<l že tretji«- uprl. da se vrše v južnih krajihi Črnegor* kina ve bitke in d« je eela (* magora v nepopisno razburjenem starVju. Poročal je nadalje, da se številni begunci selijo v Italijo. Da bi dal temu tenden-eijo/nemu poročilu izgled verodostojno*i. je irneto vani curiški list | navedel poročilo štev. 144 poloficijelnega belgrajskeca lista "Sa-moupravav katerem je poalanik Pragovi«' . pro*»-stiral proti po-fto$>M n ju napram <r»Of©r»kem*: narodu ter imenoval položaj v Cr nigori naravnost neznosen.
Medtem pa je is imenovanega porinila v '4 Samoupravirazvi- 1 d«i«. da je poslanik Drago v ič stavil povsem navadno vprašanje na ] predsednika ministrskega zbora, v katerem jc tjjsvil, da se gotovi .imeniki na nepostaven način obnašajo naprqpn narodu. ki je bil komaj oproacen tujega robatva. Rekel je, da so V< le izvzeti Jlučaji kai» rih pa ne more preprečiti državna administracija, ki hoče biti proti v»*a pravična na enak način.	'.
Mesto, da bi is imenovane pripomba poslanici Drago vir a prišel J do logičnega saključka, je urednik imenovanega li>ta v Curihu po ( t\ orit eelo apelacij« poslanika ter jo izpremenil v nekak protest -J.roti neraoaoema stanju v Črnigori.	]
Utotako ae pojavljajo zastopniki bolgarskega časopisja v svo- j Jih stani. ulogah Nek list v Sofiji trdi. da jc opsz'ti po celi Bosni ( prottsrbski pokret, da so vršile srbske oblasti veli'.; teror iti da pred sta\ lj« cela Bonna eno neizmerno bojno polje.	\
Vsa ta veit je izmišljena od konca do kraja.
Stari tn kot kaže neozdravljivi klevetniki srbskega naroda ho- < iejo se.lsj s^oje stare metode uporabiti proti z-?dinjeni državi Sr- -
*	* Hrvatov m Sloven* ev Njih oeividen namen je, da zasedejo 1 jstno mnenje v Ameriki, ki še ne pozna njihovih metod, do mnenja i tla .triav a ne bo napela in na podlagi tega svojega postopanja t rt'-imajo na n»peh V gotovih poročilih na jugo< anske liste v -Ameriki, tkuiajo ti sovražniki predstaviti stanje v aržavi SHS. kot « neznosno. Na ta način skušajo zavesti v zmoto on« dele našega naroda. bi zi% e v Ameriki ter jih privesti do tega. Ja bi protestirali 1 proti nekemu umišljenemu terorju nad narodom v starem kraju.
Pred vojno so vse vlade kraljevine Srbije pot večale največjo 1 palnjo javnemu mnenju sosednih držav, kajti zave'.ale so se opas-n i h po<,|f«iie, katere more imeti delo takih klevri u'kov.
Po koncu svetovne vojne, ki je razkrita vse nepošteno delo otnt-iijenegu reakcijouarnega režima, ni troba šc po^-ebej naročevati ' j «1/0i»osi»euo pa ne p<>litiiuin krogom glede opr ivljivega značaja
i mi poročil, ki se obračajo ua nesramen nač" i proti državi Sr- 1 hov, Hrvatov In Slovencev,	J
PomIu jovi uiintstrski predsednik in minister za zunauje zadeve 1 ^^^^^^^^^^^	Dr. Korošec.
^^^	m	f
(To ]K>roČilo vlade SHS. je povsem pravilno ter se obrača proti	.
gv»tfMiai Ncnzaeijoualuim vestem, ki so bile objavijeue v ameriških	( tu rvrnpskdi listih Kljub temu pa je dejstvo, du jf premalo takih
po. o.'11 Buljae bi bilo, da l»i jih bilo še več, še b .'.j tendencijoznih	' iti bolj nesramnih, da bi jih bilo lažje pobiti.
Ml v Ameriki se naravnost endiiao, da ne dobiaio iz stare do-	' ;uovine n i kakih poročil in vse se nam sdi, da so meje Jugoslavije	t hermetieiio 'zaprte. Jugoslovanska vlada v Bdgrr. lu naj blagohotno p<»j«sni. če je to atanje posledica italjanske blokade ali direkten	j n«m< n i U<ie v stari domovini, *ia no»'e pripustili nikake vesti v	j j ti kznnsi \ o, razen oiuh, ki gredo preko oficijehiega informacijske-	j . « o .rada t Tk ashmgtonn Zdi »e nam, da jc marsikaj gnjilega in	r
•	ta i>o*hiiuje vlada države SHS. povsem napačne metode prikri	, \ sitjm in zatajevanja faktov, to je ravno tega, kar očita svojim nas-	, protnikom. Vsiedtega jc pa tudi umevno, da prinašajo sovražni nam	a č.sopiM * lika bedasta poročila kot jih je priobčU imenovani list v	f s unhu (ilavna naloga %sakega narbda r modeeuir času je poka	« zati »> oje barve ter nastopiti pred sveto« tak k^i je. Potem ne bo	4 uikakih izmiHjotin v iaoaemakoM časopisju in nikikih natolcevanj na n*j»hn drla ve 6H8.)	j
OROtJl U KKKKO
Doogiac, Aruo^ 18. julija -Po vseh mestih driave Sonora v Mehiki M hm nabiti lepaki, ua'j katerih m giftrf, da je mehiška| vMa v fogsaaju s ameriško via j do dovolila dovo* »m4ja munj |
»kem uradu, kjer bo dobil te stvari za prvotno eeno.
ANOL. PRE8TOLONOSLEDNIK BE NK »O MUDIL DOLGO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. London. Anglija. 18. julija. — Valeaki pring. ki bo v kratkem odpotoval ta Anglije se bo le ma. lo časa mudil v Združenih drža-^rebti v Kana
DEPUBL SENATORJI ! PRI PREDSEDNIKU
7 Beli hiši so se oglasili repnbli-j lanski senatorji — Predsednik j smatra člen X. za bistven.
Washington, D. C., IS. julija.j Program predsednika Wilsonaj danes je vključeval obnovlje-1 ije serije posvetovanj g člani se-■ata, katere konference so se pri-ele včeraj in v katerih so razprav-jali člani senata in predsednik o □irovni pogodbi ter o Ligi naro-lov.
Štirje republikanski senatorji o imeli dane» sestanek s pred ednikom. — McNary iz Oregona, "apper i* Kansasa. Kellogg iz dinnesote in K en yon iz I owe. — ionverzaega se bo gibala v btih raereh kot včeraj, ko se je posve-oval predsednik s senatorji CVJft. s'elson in MeCumber, ki so vsi epublikanci.
Na teh konferencah bo predsed->ik seznanil senatorje s eelim po-lopa njem mirovnih pogajanj v "arizu. Posedaj je pozval ptefl-ednik k sct>i le one senatorje, , o i»e izrazili v prilo« mirovni po-fodbi. ali ki nixo <lali v javnost »obrne izjave za pogodbo ali pro i. Pozneje pa se bo posvetoval z' sakiiu republikanskim senator-em vključno z onimi, ki najbolj! >stro nasprotujejo odobren ju nii-ovne pogodbe.
Tekom dauauje senatne seje' »: pričakovati nikakega priprav-' jenega govora ter se v splošnem lomneva. da ho senat odgoden do londeljka. 0»lbor za zunanje za-leve b« nadaljeval s svojim čita-ijein min»vne }>ogo*B»e a se ne bo 'mešaval v postopanje senata kot akega.
I>osedaj ni predsednik ničesar z javil glede svojega oklepa. t<!-tajočega *e zahteve senata, naj ob- j a vi ameriško lx»sediIo ]>ogodbe rlc«le Ijigc narodov. Pre<lse<lnikov ^jnik Tumulty je izjavil, da še ni i azpnivljal s predsednikom o tej j :adevi in senatorji, ki so govorili ; predsednikom včeraj. izjavili, ta se konverzaeija ni tikala toza-' levnega vprašan ja.
V pogovoru s senatorji je zavzel: predsednik Wilson stališče, da ne i nore jo Združene države odločiti i rpraianja gotovih pridržkov. — 1'sledlega so se morale prilagoditi mnenju in naziranju drugih iržav. Predsednik smatra celo mirovno pogodbo za nekak kontrakt, ti vsebuje dosti prilik za pr:drž-j Ice katerikoli vrste in brez oziraj tia splošne določbe mh-ovne pogodbe.
Bern ^antung vprašanja je ruytv^al prodaednik i senator-
ji prav posebno člen X. mirovne t pogodbe ter tudi številna manjša vprašanja, glede katerih so senatorji vprašali. Predsednik je prav posebno j »o vda rja 1. da jc člen X. u] b stven za Ligo narodov ter dal " iiraza svojemu upanju, da bo kon- n< gres odobril pogodbo, sklenjeno s K Francijo.	jti;
Predsednik je v privatnem po jvi govoru s senatorji pojasnil teiko-če. katere je imel z Llovd Georgom d< in Clemeneeau om, tikajoče se ni spornih točk ter jih informiral, n< da je obstajalo glavno delo mirov- vi ne konferenre v takih privatnih se pogovorih dočim so se vršile pri v mirovni mizi le običajne razpra- b< ve. —	I gj
- ;di
JEKLARSKI TRUST V BELGIJI, še
Bruselj, Belgija, 18. julija. — \/ razvalin belgijske jeklarske industrije, katero so na sistema-1,
. v	.	D1
ticen način uničevali Nemci, bo ..
vstala največja jeklarska kombl-
naerja sveta. Deset ali dvanajst
najbolj mogočnih korporacij. ko-
jih naprave so bile uničene tekom
^ ojne. je sklenilo združiti v.se sale
v eno velikansko podjetje. Te P*
družbe so sledile pri tem vzgledu, '
katerega jim jc nudila ameriška %
Steel Corporation.	^
E<lina stvar, ki preostaja, je do- ^
ločiti vrednost rudnikov v Briev ^
okraju ter v vojvodini Luksem-j '
burg. ki bo tvorila del novega
tru-sta. Ta ugotovitev pa ne bo ^
vzela dosti rasa.
Vse naprave novega belgijske- j
ga jeklarskega t nista bodo ure- "
jene tako, da bo vsaka p«»samei>
na izdelovala prav posebne vrste '
blago. Na ta način bo mogoče do-|!'r .. . - ,	i , - •1 iz
seci ve«-je soglasje, ne da bi >e Pri.jjj
tem križali intere*-! posameznih-,.
.... - ;1 i
podjetij m naprav.
- |m
AMERIŠKI BOMBAŽ NA ČE- P ŠKEM.
• H
— b. Praga. Celio-Slovaška. ^fi. ju- st lija. — Prva odpošiijatev ameri- ža škega bombaža bo prišla v Pra- to
"AMERIŠKA ULICA" V PI-ROTU.
Pirot, Srbija. 18. julija. — Ena ulica v Pirot u jc bila imenovana "Ameriška ulica" v znak hvaležnosti do Ameriškega Rdečega Križa, ki je preskrboval hrano za tisoče srbskih beguncev, ki so se vrnili iz Bolgarske.
Štirideset tisoč mož izmed šestdeset tisoč Srbov, ki so bili internirani na Bolgarskem tekom vojne, je šlo skozi to mesto na po-vratku v svoje rojstne kraje. Deset tisoč nadaljnih se je naselilo v Pirotu ali v bližini tik poleg -bolgarske meje. deloma vsled te- , ga, ker so izvedeli, da so bila njih domovja v centralni Srbiji porušena.
Ne ki major Ameriškega Rdeče-j ga Križa ter neki armadni na- , rednik sta privedla dovolj hrane , v sto vasi v okolici Pirota. da je bilo z njo preskrbljeno 150,000 ljudi.	-
PAPEŽ JE ZADOVOLJEN. ,
Rim, Italija. 18. julija. — Pa- 1
pež Benedikt je naslovil na vse
katoliške škofe v Nemčiji pismo, j
v katerem jc dal izraža svojemu ]
veselju nad odstranjen jem bloka- ,
de. Pismo priporoča, naj zavzema .
katoliški nemški narod stališče
krščaiKske milosrčnosti z ozirom .» . . 1 na vprašanje poprave in vojne od- '
škodnine. Nadalje pravi, da upa, dbodo civilizirani narodi in prav posebno katoliški, pomagali pre- j biva 1stvii vseh dežel, ki so trpeli vsled vojne. Priporočal jc zaklju- , rt k vseh misli sovražnosti napram prejšnjim sovražnikom ter | izjavil, da si morajo nemški katoliki izbiti z glave vse sovraštvo do IVancozov in drugih katoliških ■ narodov.
_ i
go dne 3. julija. DotiČnega dne bo ' dospelo v Prago tri tisoč zavojev , bombaža. — kot so oznanile oblasti. To je prva pošiljate v bomba- ' ža izza časa, ko je izbruhnila svetovna vojna.
Cena kronam vedno pada
i	z	j
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v 81avonijo, i • Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in se lan jim razmeram i : primerno tudi hitro.	•	t
Jamčimo ali garantiramo a vsako poiiljatev, toda za kake na pože zamude v izplačilo ne moremo prevzeti nikake obveznosti	i
Sedaj po«'jemoVv staro domovino, naprimer:	t
100 kron......$ 5.00	500 kron......$ 28.75 i
200 kron.....$ 9.50	1000 kron......$45.50
300 kron ......$1125	10,000 knm ...... $400.00 i
Za pošiljanje večjih zneskov smo pripravljeni napraviti is i {ugodnejšo ceno po pismenem ali ust m enem dogovoru.	i
Denar nam poslati je najbolje po DowsUn Postal Money Order i ali pa po Haw York Bank Draft. _ qjnp^.^ „ ]
nUXKA FliWT IIIIH,	;
m oirtiwi mnm*_____________, MV Ta^ s. % \
- •
IZJAVA FRANCOSKIH SOCUALISTOV
francoska socijalistična stranka je izdala izjavo, y kateri protestira proti mirovni pogodbi.
Pariz, Francija. 18. julija. — Francoska socijalistična stranka je izdala ugotovilo, v katerem pojasnjuje zakaj je naročila vsem! socijallstičnim poslancem, naj glasujejo proti odobren ju mirovna pogodbe. Manifest protestira proti "zakrinkani atieksiji'' Saar o-kraja, proti razdelitvi nemških kolonij ined zaveznike ter proti "očividnem kršenju ljudskih pravic v iztočni Prusiji". Nadalje pravi manifest, da jc mirovna pogodba balkanizirala centralno) I', vropo.
Ligo narodov imenuje nianifest karikaturo Družbe narodov, k-, tero so obljubljali ljudem tekom vojne. Manifest nasprotuje od- > stopu Šantunga v roke Japonsk-j ter priznanju augleškega protek torata nad Egiptom. "Slovesno obsoja hinavščino in nevarnost "J Lige, ki je odobrila te skh?pe. Poslanica pravi, da "nasprotuje be stdilo dogovora glede Lige naj- ; bolj slovesnim obljubam, ki «o bile dane organiziranemu delu in dt ne določa resnega skrčenja o-boroževanja.
Poslanica trdi. da ni bil nem ški narod odgovoren za zločine svoje vlade in da je bila "franco. s»ka republika dolžna pravičen in časten mir nemški republiki". Nadalje trdi. da so bili krediti Nem Sije prenapeti vsled velike vojne odškodnine, kar bo imelo za posledico. da ne bo dobila Franeija iosti- pomoči za rekonstrukcijo svojih opustošenih ozemelj. Na
nalje objavlja, "da se bo kapita listi eni razred polastil v Evropi i v Orijentu ter v kolonijah vseh posameznih ter kolektivnih boga »tev premaganih narodov." Nada je izjavlja:
"Ta krivična, neuspešna tT ne-soglasna pogodba ne more dalje trajati kot mir. katerega ustanavlja pogodba proti pravicam naro-iov. To proti-revolucijonamo nas' je ne more obstajati".
Nadalje se elasi v poslanici:
— Ta pogodba, rojena iz na j bol j ikandalozne zlorabe tajne diplomacije, ki očividno krši pravice jamodoločbe, ki spravlja celc na rode, v suženjstvo, ki vzbuja povsod nove rizike vojne in katero spremljajo konečno nasilne nared-proti osvobodilnim na red ba m ie le na Ogrskem in v Rusiji, tem 'Ce po celi prejšnji Avstro-O^rski. i. Nemčiji, ne more pod nobenim i pogojem dobiti socijalistgčnega! rlasu. Razventega pa nasprotuje1 a pogodba najboljšim interesom! Francije, proti kateri pripravlja! >ovsod sovraštvo ter vsako vrsto I konfliktov in ki je izpostavljena fsled ekscesa bremen, katera na-aga premaganim, nevarnosti da ic bo dobila niti odškodnine, do i tatere je upravičena.
Vsi napori socijalističnih voditi jev. da bo zopet združili stran-io. .so se dosedaj izjalovili. Na-! odni socijalistični kongres, ki seje vršil v ponedeljek in torek, je -azkril še več razlik v mnenju I iot jih je bilo preje. Vsled tega' je pričakovati nadaljne izgube tile. ki se je pričela, ko so se ek-»Iremisti polastili vajet v soeija-j lističu i stranki leta 1917 ter skle-i »ili. da se hočejo umakniti iz vla-ie. Edina tolažbe francoskih soci-i, j &1 isto v je ta, da so druge fran-, •oske stranke prav tako žalostno razbite in razorganizirane kot je »ccijalistiena stranka.
Odkar se je pričela vojna se niso mšile nobene volitve in poslanci! »o vsled tega izgubili ves stik s »vojimi volilci. Vsled tega tudi ne re nihče kakšna je relativna moč različnih političnih skupin. V tem konfuznem položau so socijalisti upali, da bodo v jeseni v stanu predstaviti se z ujedinjeno platformo. Če bodo v stanu storiti to, je odvisno popolnoma od sluča- ( ja ali intervencije kake neričako-! kovane okoliščine.	i
V • f	1
PREJŠNJI KAJZER ' JE MELANOLIGEN
?Tejšnji nemški kajzer je skrajno icrvozen. Moli neprestano ter zapušča le redko kedaj svoje sobe.
Berlin, Nemčija, 18. julija. — *angermaii%a 'Deutsche Zeitung", ti stoji blizu krogom prejšnjega iajzerja, je /.elo vznemirjena gle<to lolezni prejšnjega kajzerja. katc-<) označuje kot "globoko melan-iclijo". List poroča, da jc nrkih-'ji monarh zelo potlačen in da so >oji njegov osebni zdravnik za njc-;ovo zdravje, katero označuje kot aritično.
Grof Ilohenzollern zapusti lo •edkoke«laj svoje sobe ter vidi svo-ie prijatelje še redkejše. List pra-'i, da moli kajzer po več ur na dan. jCadar govori s kakim človekom, rovori najrajše o verskih predm^ ih. Prejšnji kajzer kaže baje vso :nake Aelike nervoznosti.
Stanje prejšnje cesiiriec jc tako, 1;' se bo najbrž kmalu vrnila v Nemčijo, kjer upa okrevati od svo-ie stare srčne bolezni.
V nekem pismu, katero je pisal prejšnji kajzer dne 28. julija ]!>14, :i je bilo naslovljeno na Bcthinann-Slollwega, takratnega cesarskega tancelarja in ki je bilo objavlje-io tukaj pred par dnevi, se glasi, da je bilo po sprejetju srbskega odgovora na avstrijski ulti-natum mnenje kajzerja, da so lile zadovoljene vse želje Avstri-e in da so bili odpravljeni vsi zroki /.a vojno. y svojem pismu >a je izjavil kajzer, da so Srbi 'orijentalci in nevredni zaupa-lja", vsled česar naj Avstrijci zasedejo Belgrad, dokler ne bodo >rbi izvršili svojih obljxib.
— Na tej podlagi, — tako jo ekel prejšnji kajzer, — bi bil >ripravljen ustanovita mir.
Francoske socijalistične stran-Le so bile vedno več ali manj rnz-leljene med doktrinami revolucionarji ki nasprotujejo vsakemu
[orapromisu s kapitaiisaieuim raz-edom ter oportunisti. ki so ,>kti-ali udejstvovati socijalistični urogram potom stopnjevitih re-orm. Jaures je bil oportunist in ijegova stranka je živela naprr,j njegovim uplivom tudi po ijegovi smrti, pod vodstvom ta-rih mož kot so Albert Thomas, "laToel Sombat in Pierre Ren:iu-lel. Od leta 1917 naprej ]»a j« ilia socijalistična stranka doktri-tarna ter bo Fmela tudi v hodnem narodnem zastopništvu veči-
10	dveh proti enemu.
Glavna zadeva, o kateri so je azpravljalo na kongresu franco-ke socijalistične stranke, je bila
11	irovna pogodba. Obsojanje mi-ovne pogodbe je bilo soglasno, a nanjšina je skušala vprašati za lasvet svoje volilce. dočim je veins sklenila, da hoče zavreči po-rodbo bi*ezj»ogojno. Kritike mi-ovne pogodbe so odgovarjale v ploštiem onim. ki so bile že več-:rat povdarjane v liberalnih za-ezniških listih.
DENARNE POSlLJATVE V -ISTRO, NA GORIŠKO IN -NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila ►opolnoma zanesljivo in sedanjim azmeram primemo tudi hitro po eli Iztri, na Goriškem in tudi na Totranjskem po ozemlju ki je za-ed*no po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo za «ako pošiljatev, toda za kake rao-roče zamude v izplačilu ne moreno prevzeti nikake obveznosti. 50 lir	$ 6.80
100 lir	$ 13.00
500 Kr	$ 64.00
1000 lir	$128.00
Denar nam poslati je najbolje »o Domestic Postal Money Order ill pa po New Yank Bank Draft.
TVRDKA FRANK BAKKTTR,
12	CartlanOt St, New York, N. Y-
AMERIŠKI GENERALI ODLIKOVANI V FRANCIJI
mamm—wmmmmmrnm*■■»^■■»■i*——
"GLAS NARODA"
(ttewenlaa Dafl&r)	w	f	^
—	on« ia> »abiiafa«! toy	f
nfc*slovxhio rubushnra company ^
(a aorp o ration.)	*
MANK MKMH Pi Iilimc__LOUH itWEPIK. Tmwm
Place at buriniw of the corporation and tddraaM of above ofQewg) U Cortaadt BtmC Borough of Manhattan. N«w York City. N. X.
-QI.AW NARODA" Izhaja mk dan tzvezemU nedelj la praznike*.
■a Mlo Mb MlJa Us* aa Amerklo Is	Za	celo lato aa mesto Nov	Tork $tK
Canado ...................... 14 M	Za	pol lota aa mesto New	Torte I3.M
Ca pol leta .................... 92.S«	Za	Četrt leta za mesto New	Tork 92.M
■a Četrt leta .................... -1»	Za	lnocamatvo aa celo leto	......M-M
_ _ .	OLAS NARODA	<• M J
tX*.mA. p	("Voice of the People".)	s	X
IWOli «r«7 da.r except Sundays and HoBdaya.	'
Sutoecrlptlon yearly ••.00. _
Advertisement on agreement.
Doptal bres podpisa In oeebnoetl aa do prtobCuJeJa. Denar n«J as blaffovoll poAUjatl po Money Or*er. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi urejtnje MvaUKa _naznani. da hitreje najdemo naalovntka.
••a LAS NARODA" a Cortland t Street. Borough of Manhattan. New Tor* City. N. T.
Telefon: t*7« Cortlandt._
Sedaj je čas!
i' - - - '
Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za socijaluo skrb. apelira na ameriške Slovence ter jih prosi pomoči v iruei.u sestradane it bete/ne slovenske mladine, kateri je samo še korak do prezgodnje
ga groba.
Imevno je, da mi ne moremo pojmiti sedanj:h razmer v sta rem krajii. Mi nismo občutili vojne, mi ne poznamo vojnih strahot V domovini mora biti strašno pomanjkanje. Ua je sila prikipe la ren do viška, je razvidno iz prošnje.
Slov» nee je ponosen in si poišče predno prosi vse mogoče vire In šele ko izprevidi, da ni odnikjer in nikoder ničesar, se obrne n; svojega bližnjega s trdnim zaupanjem, da mu prošnja ne bo zavr
njena.	t'	*	'
Ameriški Slovenci so se jeli koj ob izbruhu svetovne vojne za vedati. da bo zavžil naš narod precejšnjo mero trpljenja. Toda t seilanji zvrhanosti te mere nismo niti slutili tedaj.
Nabirala so društva, darovali so posamezniki in nabrala se j« precejšnja svota denarja. Nabiranje pa ni bilo piav organizirane in nismo dosegli uspeha, ki smo ga želeli. Nekatere organizacije ni so zaupal«* pokojni avstrijski vladi ter so hranile denar, češ, poslal jra bomo takoj, ko se razmere urede. V tem oziru so imeli čisto prav kajti kar ni ostalo na avstrijskih konzulatih v Ameriki, je bilo ve likodtištto razdeljeno med ljubljanske nemškutarske oficirske "da m«' ._
Sedaj je drugače. — Razmere v domovini so zc vsaj toliko ure jene, da bo dobil Slovenee, kar je namenjeno Slovencu in da bo ref y pri«! nebogljeni slovenski deci, kar ji namenit-1.
Po eeli Ameriki je še raztresen denar, zbran za najbednejš* med belnimi v domovini. Bolj previdni so ga naložili v banke, ne kateri pa hranijo doma, nekateri v društvenih blngajnah.
Vse skupaj je menda par lepih tisočakov. Oe se pa še enkra >avzamemo, Če da vsako društvo vsaj tretino čistega dobička oc ene ali dveh veselic v ta namen, se bo svots podvojila ali potrojila In pomisliti je treba, da se z ameriškim dolarjem zamore tud kaj napraviti v domovini.
Sedeči na porkem smo preslišali marsikateri obupen klie iz do moviiie. No, rojaki nam niso zamerili. Vdali so se v svojo usodo tei nam velikodušno opustili, češ, ne morejo!
Toda glas, ki prihaja sedaj, je premogoven in nam sepa preda leč v srre, da bi pa zamopli preslišati in da bi pi omalovaževali. Nedolžni otroci, nagi in lačni stegujejo proti nam svoje roke
—	Pomagajte!
Slovenska vlada, dobra in radodarna, toda praznih žepov prosi
—	Pomagajte!
Duhovi mater, pomrlih vsled lakote in revščine, nam šepeeejo
—	Pomagajte jim!
Pokažimo torej tisto ljubezen do domovina in do svojih, ki *e nam v navdušenih besedah ob vsaki najmanjši priliki tako sladko eedi iz ust — dejanski in pomagajmo! Mladina je bodočnost naroda.
Če je mladina krepka, zdrava in
žilava, se ni narodu ničesar bati.
Vsa svojo brezmejno velikodušnost so poka/ali Slovenci v sta rem kraju, ker ne prosijo zase.
Odrasli se bodo že preživeli tako ali tako, toda mladina bo dokončala svoja najnežnejša leta v lakoti in pomanjkanju, če ji ne priskočimo na pomoč.	,
Mati Slovenija ne prosi — zase.
Prosi za svoje najmanjše in najpotrebnejše, ki so obenem vse njeno upanje in njena nada.
Ali je med nami kdo tako zakrknjenega srca, ki bi še naprej irra/al svoj patriotizem le z besedami in bi ga ne hotel izraziti i. dejanji?	j
Naš nasvet bi bil tale:
—	7a prvo silo naj se skupno pošlje vse, ks.r je že nabranega. Potem naj se začne nova kampanja za nove prispevke
Kontrolo na«l pošiljajem bo gotovo dragevoije prevzela ta ali ona slovenska politična organizacija.	J
Ogrski grof Karolvi ponuja srbskemu prestolonasledniku Alek Fandru ogrsko krono. — Zakaj mu jo ponujat Morda se d i vi njegovim velikim vladarskim zmožnostim? Morda hoče biti mimsOeki predsednik v novi madžarsko-jugoslovanski federaciji?
Kot kaže, bo treba najprej vstanoviti ligo narodov, ki bo odobrila pogodbo glede — Lige narodov.
« * ■
Zakrajiek moleduje za skupno delovanje. Mi hnamo še pri rokah "Slogo", v kateri je s svoje strani jasno dokazni, da je skupno delovanje nemogoče.
w	•: i
hakorhitro začne tednik loviti naročnike z n imenom, da se iz-premeni v dnevnik, dokazuje, da fc> kot tednik tis more izhajati.
__• tažho pojasnilo 4lkde potovanjjl
. -
»sanica K da je sedaj nofo6a potovati ▼ staro donoriao, toda
potovanja je svečano s rasnimi nepriKkami in na moramo nikomur svetovati podati aa na pot is asdsj.
Najde ss pa mnogo takih ljudi, ki as na ozirajo ra neprilika in jo na vsak način Še sedaj odpotovati; pripravljeni smo takim po~ l afati in urediti vse potrebno za potovanje. Predvsem pa naj nam psfts ra pobila, na tek nafti* je sedaj »b*oče potovati v sta-
' Tribat, ki ga prinašamo svojemu teko
Zakaj so življenjski stroški tako visoki?
Večina od govorov na to vprašanje ne gre dalje kot do groeer-ja, do prodajalea na debelo ali do visokih stroškov dela na farmah. . Ce pa hoč^ Človek slediti izvoru številnih jedilnih snovi, katere je najti na ameriški mizi, mora iti daleč preko državnih in narodnih meja in pogosto tudi preko oceanov. Buletin Narodne zemljepisne družb« pravi v tem oziru naslednje:
— Če bi mogli dati svoji domišljiji prosto pot dočim obeduje-, mo, bi videli veliko armado možkih in žensk, ki dejajo za to, da rno-» nemo mi jesti. Apetit ljudi zahteva svoj tribut od vseh kontinen-i toy in vseh morja in kot so nekoč vodila vsa pota v Rim, tako vc • lijo sedaj na našo mizo. Sedimo za mizo ter skušajmo izbrati ona, ki so pomagali pri pripravi našega obeda. Na vrhu obednega listka prihajajo olive in slani orehi. Olive prihajajo mogoče iz Španske in » m^ndelji iz Talifornije. Sol je bila pripravljena v državi New York. Ttamo tudi lahko zeleno, ki prihaja iz Michigana.
Nato pride juha. S kuharsko knjigo v roki lahko določimo, kaj vse je v juhi. Mogoče so "clams" iz Cheapeake Ba>, a prav gotovo je v juhi nekaj popra iz Afrike ter že nekaj drugih primeskov od daleč in blizu. Riba je "salmoir' iz Alaskc in goveje met>o je prišlo Kansas City-ja. Krompir je prišel iz Maine, riž iz Kitajske; fi-i „ z< l i7. Floride in naši paradižniki iz Maiylanda.
Nato p "ide solata in ta vsebuje mehiški poper, havajski pineapple, solato iz Penitslvanije. jajca iz I«»we. špansko olivno olje, je-i iz Ohija, mustard ali ženf iz Califomije, in rdeči poper iz Guian«».
Ko pridemo do sladoleda, jemo smetano iz Virfinije, sladkor s Cube, vaniljo iz Ecuadorja in čokolado iz Mehike. Potica ali pogača je napravljena iz .surovega masla, ki prihaja iz Illinoisa ter moke iz Minneapoiisa, ki ic bila zmleta iz pšenice, ki je zrasla v severni a Dakoti. Kvasui prašek prihaja iz Pennsylvanije, a to niso še vsi n primeski. Ko pridemo do kave, zavživamo. če smo bogati in izbirčni. , kavo iz Arabije ali iz nizozemske Jave. Oc smo pa vsakdanji ljudje, se bomo zadovoljili s produktom Brazilije.
Ce si ogledamo nato vse one, ki so pomagali pri proizvanju su-rovm, iz katerih je napravljena naša hrana, najdemo meti drugimi , . f-iškega divjaka iz ameriškega živinorejca; južno ameriškega In dijanca ter californijskega vrtnarja; javanskega pobiralca kavt, 5Cr m't'karJ11 iz Virginijc ; Arabca s turbanom in neworekega vrtnar a N ; mehiškega. pe«ma in ribiča iz New Yorka ; plantažnika s Porto-'••ta in sadilen sladkorja na Havaju; španskega prodajalca oliv ter Eskimo-ribiča iz Alarke.
Zanemarili pa smo še zadevo transpOrtaeije. Naša hrana prihaja ^ k nam na plavah Indijancev, na hrbtu oslov in mul ter na vozovih, katere vlečejo velikanski bufali ali pa na hrbtu "ladje puščave" al, p kamele. Parniki, železnice, avtomobili in vsa druga prevozna sred-' stva so igrala svojo ulogo v velikem delu. da se zadosti razvajenemu okusu.
. Č lovek, ki dobro obodujc. bi se moral tudi zanimati za zemlje-pisje. za vsa plemena, vse narode in za vse točke sveta in vse to bi - mu moralo stopiti pred duševne oči, kadar se ozre na jedilni list ter prične izbirati ono, kar najbolj prija njegovemu okusu.
Dopisi
v nedeljo dne 20 julija prirc-I dijo pevci ' Slovana" svoj dru-žinski izlet k ta ''Revnemu" v vrt pod zeleno trto. Vljudno je vab-j Ijen vsak kateri je naklonjen 'Slovanu \ k^-r tu se ne bo šlo za dobiček, pač pa sairo za zabavo. I>a bo pa zabave dovolj. sn»o dali na program "ribenški Ione'' za razbijati. Vstopnina je prosta za vsakega, kateri želi priti in par urie vesolji užn-ati pri Časi jee-menovea in pri n:iši narodiii pesmi. Iz pumpe bo pa prikipola ona žlahtna kaplja 275%, za katero t bomo vsi enako prispevali, seveda • bo .jse polovi bolj po mjlosti . 'i^žji! Ne pozate dne 'JO. julija 1 pri "Revnem" pod zeleno trto! Na svidenje l
L. Mue,
1 tajnik slov. pev. dr. "Slovan".
Oakley, Wyo.
Ker vsak dopksnik začne z de-, lavskinii razmerami, bom tudi jazi •spcivkčil, kako je z delom v do.elil div jega peliaa. Dela se jako sk«b«>,| dva ali tri dni na teden, in razu-' me s«-, da se pri taki draginji tež-. ko preživi.
1 V noči r>d 30. junija do 1. julija sta me zapustila dva najltoljša tovariša in prijatelja. Li sta mi bila •zvesta spremljevalca v težkih dnevih življenja, to sta žganje in pivo. Mislite si, gospod urednik, ka-i ko Wka je bila ločitev. Prazn'; vali smo njih odhodnico skoraj ves teden. Točno ob 12. uri gori omenjene noči sta nas pa zapu-st:la >.a vedno. Žalovali pa nižino samo mi preuioparji za njima, žalovali so š.? veliko bolj naši salu-nerji, ker za enkrat ne bodo mogli več tako podlagati svojih že-p ;v. seve na račun delavcev, j re-mogarjev in drugih ljubljencev alkohola.	»	(
Vsaka reč za čas trpi, je rekel i Kranjec, ko je Francoza zibal. Tako je enkrat moralo biti tudi . ktnee alkoholne dobe, katera mi- j slim, da se v taki množini ne bo i povrnila nikoli več. No, kaj se ; hoče. Dežela svobode hsjj uči gospodariti, štediti pri vsem, naj- i prvo pri državnem posojilu Li- i l«erty hoiidih. Če je del rvec pc lo-11 žil kak cent na stran v onih do- i hrih časih, je moral kupiti Libert v j bond, da se je opomoglo državi iz- | vojevati zmago ter oprostiti male i narode. Sedaj pa je nastala brez- » poselnost in nastale bodo vsako- < jake panike in kroc, katere bodo i delavca prisilile prodali Liberty ; bond. Jaz mislim, da so ameriški j
d.isti	ve.* denarja, da bi ga bili I.ihko ptisodili državi veliko lažje kakor «b i.tvci, toda «»fii so ve«icii, iinj delajo, oni so vedeli, da bv>do it;ii; z malimi izjemami dobili vse honde v svi.j«' roke. Njim niso bik-do.^ii obredi, katere je država razpisala, oni morajo dobiti še ti-
> Kolikor bo delavec prisil jen izgubiti.
Ker s«'m že zapisal nekaj o oprostit v i malih narodov, naj pripomnim še sledeče. Slovenci smo bilt svobode skoraj najbolj potrebni, toda kakor stvari kažejo, jo bomo najmanj deležni. Z ene strani je stegnil Lah svoje grabežljive roke po slovenskih pokrajinah ter nam vzr-1 kraje, brez katerih bomo Slo-; tenci odrezani od ostal«*ga sveta, ustali mitov narod. To je Jadran z vsemi pristanišči, posebno Trstom in Roko. In drugo slovensko ozemlje tudi ne bo svobodno, kajti dinastija Karagjorgjevičev je le malo ali ni" bolja kakor je bila »na Habsburžanov. Zakaj je rav-"o ul.-iipi srbski narod tako navc-£:>n na mon«»rhe? Ali ne bi se mo-™t-l vladati san. brez nj. vel. kralja* Monarh je monarh, pa naj bo ta ali oni.
N;;j za danes zadostuje, bom se 'c še drugikrat oglasil s kakim lcpfcoiu. Prosim tu«li. da mi opro-i >ti».c mojo pomanjkljivost v pisa-' ri, kajti jaz sem tudi erlen tistih j ra katere ranjka Avstrija ni ime a izobrazbe in šol.
George Fabian, j
(Pišite še kaj! O onih farmah' i'am ne moremo zaenkrat ničesar j ►poročiti. — 1'rednišvvo.)
Amnestija
Po ve r jen tet vo za pravosodstve leželne vlade za Slovenijo po- 1 oča •
"I radui list" št. 106 z dne Vi. unija 1919 prinaša obširen amne-tijski ukaz prestolonaslednika re- < renta in izvršilno naredbo pover- ] oništva za pravosodje	j
1. Po tem ukazu so odpuščene s se od civilnih ali vojaških sodišč i lal »žene kazni :n posledice kaanij i adi sledečih političnih hudodel-tcv: vohunstva, vstaje, punta, « avnegi našlstva, pr\'ega in dru- 1 ogu primera, pošlrodovanje dr-
a v nega telegrafa, brezoblastncpa i rtbiranja vojakov, podpornici, i t.ine vojaškemu beguncu a škri- j a njem ali drugim olajševanjem, < apeljanja vojaka k prelomn v o- j sških službenih dolžnosti, rabu- i
e,	uddefte pri skrivnih drui- i
J
Odstranite bole-
Mil »Ifirfi / a T* bo ipntQ t i*d HV X. vr^ A otrpl}« kito in n*r*dil. ; 'mfrJb^^f d^boeto dutiU dobro in
(j^^B	Pazit* itn aak SIDRO.
VK^^H	PoTMhUi-MkpoS«
\ ^HPf	in CSe ali pa pttlta n«
P. AD. nCHTES * CO,
326-330 Broadway, New York
oali, dalje zaradi prestopkov razširjanja lažnjivih ia vznemirjajo-cih vesti raxy.il it ve 'iradeikov in drugiii javnih služabnikov ter vtikanja v izvršbo javnih služb in vse brez pridržka, ako so se kaz-»jiva dejanja izvršila pred državnim ; rev ra ton«, to je do 29. oktobra 1!»H. — S pridržkom so od puŠčeno k-izni radi hudodelstva javnega nasilstva s silovitim lote-njem i?i nevarnim žugaujem proti uradnim osebam, če obsojenec ni nil radi tega zločina že enkrat ka l zn'-van in če kazen ne presega C| mesecev, dalje radi hudodelstva s hudobnim poškodovanjem tuje lastnino, ako se je dejanje izvršilo o priliki političnih ali dravinjskih demonstracij, kakor so bile uaprimer v Ljubljani aprila leta I!»!h, s'ednjie radi pregreška jav-acg:i poniževanja ali zaničevanja ustanov zakona, rodbine, zakona a!; pnnvale nezakonitih ali nenr.iv-nih dejanj, če izvira Uoznjivo dejanje iz političnih nagibov, ki s«» merili na to, da se izpodkopujejo temelji prejšnjega režima.
2 Odpuščena so po amnestiji vse od civilnih sodišč izročene kazni, katerih izvršitev je bila d«, 29. oktobra 191.S odložena ali prekinjena, ker je služil obsojenec pri vojakih, ali ker ga je rabilo pii gospodarstvih. Odpuščene so tudi <»l vojaških s«>dišč izročcue kazni, ki so se odložile ali prekinile, ker s- je javil obsojenec na front«..
• Utljmščene so tudi vse do 29. oktobra 191S od civilnih ali vojaških sodišč izročene kazni, ee ne presegajo 5 mesecev ali 5000 K, ako obsojenec še ni bil kaznovan radi kakega hudodelstva ali prestopka tatvine ali poljutije. Iz vzete so le od poštnih ali železniških uslužbencev izvršene tatvine. Vendar morejo biti tudi ti v ]>o-samt znili posebnega ozira vrednih slu.'-ajih, zlasti, če se je zgodila tatvina iz bede, deležni pomilo-ščenja.
4. Odpuščene so tudi kazni ter ostanki kazni, izrečene do 5. junija 1919, ako se je dejanje izvršilo iz bede, iz mladostne aepre niišljcnosti, vsled razburjenja radi vojnih r.ozm?r, iz političnih nagibov., ali «:e jc bil obsojenec v vojni hudo prizadet vsled izgube rodbinskih, članov ali na premoženju.
o. Priznavajoč izredne zasluge' Ki so si jih pridobili železniški us-lužbenci ob prevratu s prevoženi r«t, ki so droiile preplaviti naša pokrajine, je regent odpust':! kazen in ostanek kazni vsem železniškim uslužbencem radi kaz-iiiivih dejanj, s katerimi so povzročili z i časa vojne železniške nesreče. Tudi naj se kizenski po-! stopk
i radi takih dejanj, ako še ni prišlo do obsodbe, ustavijo.
Amnestije so delt-žni tudi oni, ki so bili do 29 oktobra 1918 obsojeni od kakega sodišča zunaj naš -ga kraljestva, pa s?daj tu bi vajo in so semkaj pristojni. To
izredno obsežno amnestijo jc' predlagala vlada v prizadevanju, ia kolikoi prihaja v poštev kazensko sodstvo, č.m najbolj mo ioče Izbriše vojne sledove in omili iesre«'o in bedo, Ki jo je povzročila vf.jna Vlada je storila to tuli, ker pričakuje, da se bo pr< bi-raLstvo izk?.zalo vredno vladarje k c milosti s pokorščino novi Ir-:avi, njenim zikonem in orgi-imv. 4 Naprej" dostavlja k temu ;or smo i »o učeni, imajo sodišča ialog. da odlagajo odslej ka>ni le m neobhodno potreben čas.
»OVEST O REPORTERJIH IN OLUHONEHIH.
Pri nekem borečem se južnem inevniku so bili nastavljeni trije »oročevalei, ki so bili vsi več ali nanj nagnjeni k pijači. V mestu e je vršila takrat konvencija gluhonemih: Mestni urednik je lotel imeti o tem poročilo ter po-lal enega izmed poročevalcev v Ivorano, kjer se je vršila seja glu-tonemih.
Čas je potekel in poročevalca i> bilo nikjer. Srečal je namreč iekega starega prijatelja, ki mu e posodil sedem dolarjev. S tem lenarjem je šel ter se slavno na->il. Poslan je bil drugi poroče-miec na pOzoriKe konvencije, a ta
________________	_	_____W-^lS-r
i —1 ^ b	^^^^	=m j
Jugoslovanska ^^^ Kaiol. Jednota I
UtUnoTljena leta 189S - Inl orporiraiia leta 1900, Glavni urad v ELY, M1NNJ
GLAVNI URADNIKI:
Pr*daednlk: MIHAEL ROVANŠRK. box 251. Conemangti. Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT box 10« Pearl Av«, Lcraln Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLBR. Ely, Minn.	. - — .
Blagajnik: GEO. L* BROZICH. Ely. Minn
Blagajnik neizplačanih smrtnln: LOUIS COSTELLO. Ball da. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JO3 V. GRAHEK 843 E. Ohio St.. NS. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE. Ely, Minn.	" ' -	*
ANTHONY 1IOTZ. 9«41 Ave. M. So. Chicago. IIL	•
IVAN VAROGA. 6126 Natrona Alle> Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:	f	"
GREGOR J. PORENTA. box 17«. Black Diamond. Wuk. LEONARD SLABODNIK. box 480, Ely Minn. JOHN RUPNIK. S. R. box 14. Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:	'	^
JOSEPH PLAT'TZ. Jr. 432-7th St. Calumet, Mich.
JOHN MOVERS. 624-2nd Ave.. Duluth. Minn.	^	, *
MATT FOGORELC. 7 W. Madison St. Room $06 Chicago. «1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
rudolf perdan. «02« St. Clair Ave . NE Cleveland. Ohio FRANK skrabec. Stk. Tda. Sta. box 63 Denver. coIol GREGOR HRESCaK. 407-8th Ave.. Johnstown. Pa.
Jednotino glasilo: GLAS NARODA.
.lnV"' dopiK, tikajoči e« uradnih radev kakor tudi denarne poftlljatve naj M Pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. vs«. prltolhe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oslralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlt>oroča vsem Jugoslovanom Ea obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress lestvici V blagaj-:nl Ima krog 1300 ooo (trlstotsoC dolarjev). Bolniških podpor, pofikodnln in smrt , nin Je že Izplačala do Sl.500.000 (en mlljon In pol dolarjev).
^ ki ®?,lnI5ka, podpora Je centralizirana. Vsak opravičen oolnlk al Je sveat da dobi podporo, kadar Jo potrebuje.
t™,	f,,dnf>t® nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah.
8 čllnl aU Clanicdjnl prlporoCHIno *»«*no*ltev novih. Druitvo se lahko vstanovl a
1 Za nadaljna pojasnila se Je obrnlU na glavnega tajnika.
konvencije, da sia se oba v pro-, slavo sklenjenega prijateljstva' pošteno napila.
Bilo je že pozno 111 urednik je držal prazen prostor 2a poročilo
0	konvenciji. Poslal je torej zad-''jega poroeevali-a na lov za tovarišema. ki sta izginila. liližal se je čas izdaje lista ko je pomolil tre-' tji poročevalec svojo jrlavo skozi! vrata: — Dobil sem v roke enc-ga delegata ter mu kupil nekako' devetsto drinknv. Kljulj temu pa) nisem mo»el pripraviti t epa pro-1' kietega vra^a, da bi govoril lt eno besedo.
ZAHTEVE ŠVEDSKE
Švedska zahteva zase Aland otoi-jfi. — Prebivalstvo naj se izreče potom ljudskega glasovanja.
Pariz, Francija, 17, julija. — V oficijelnem sporočilu na švedske liste se jrlnsi, da so švedski delegati v Parizu vročili predsedniku mirovne konference poslanico, tikajočo se švedskih zahtev ^'k de Aland otočja. Memorandum izjavlja, da jo bilo Aland otoeje vedno v administrativni zvezi s starim švedskim kraljestvom, do- < kler ni bila leta 1S0U Švedska . prisiljena odpovedati se otokom. ] Prebivalstvo otokov jc švedfckc- < ga izvora ter je leta 1917 izjavi- }
1	o, da se želi združiti /materinsko deželo. V pričet k u leta 191 fi ] je naprosilo kraljevo švedsko ] vlado v tem smislu ter poslalo slične peticije na vlade Združenih držav. Anglije. Francije in Ita- i lije. Svoji želji hoče dati izraza ] potom splošnega ljudskega gla <i sovanja. Poslanica izjavlja, da jc < rešitev te<ra vprašanja tesno sp<»- v jena z razmerjem med Švedsko in . Finsko in da je švedska vlada, ki lioče vzdržati prijateljsko razmer- j
med obema deželama, vprizo- ( lila že več beznspešnih poskusov. -tla pride s finsko vlado do spora- , zuma glede te zadeve. Delegati ] prosijo vsled tega. naj dobi ftved- 1 priliko razpravljati o tem j vprašanju preil mirovno konfe- ^ reneo. Prebivalci Aland otočja 1 naj dobe dovoljenje, da smejo i uprizoriti ljudsko glasovanje. V \ »lučaju, da bi bilo otočje pripir.a-'o Švedski, naj uveljavi konferenca vse potrebno, da se prepre-
jči uporabo teh otokov v vojaške ^vrhe. Konferenca naj v leni slu-jčaju tudi uveljavi določbe, ki bodo preprečevale da bi bilo Aland otočje kedaj v bodočnosti izpostavljeno napadu od kake zuna-i«je sile.
Mirovna konferenca ni dosedaj še ničesar ukrenila v tem oziru ter, i najbrž tudi ne bo, dokler ne bo pojasnjen položaj glede Rusije.
i f
ITALIJA ŽELI PRIZNANJA.
Washington, D. C. 17. julija. Ameriški poslanik za ltnlijo, Thomas N. Page je rekel danes, da Italija ne želi ničesar drugega, kot da priznajo njene težnje in želje države, s katerimi je bila zvezana trikom sedanje vojne. Ona želi. da bi ji bili zavezniki ši, vedno na strani in d a bi ne bila omalovaževana v kropu velesil.
sam	----— :
SUHAČJI NE BODO VELIKO 0-
PRAVILI NA ANGLEŠKEM.
Newcastle, Anglija. 17. julija. V nekem svečanem nagovoru je rekel danes Rev. W. T. Barber: M
eni se zdi. da prohihicijonistifl ne bodo v Angliji veliko opravili. <'e bi se zavzemali za prohibieijo že tekom vojne, bi imeli veliko prilike, da jo uveljavimo, sedaj so pa po mojem mnenju vsi na* pori brezuspešni.
NEMŠKI SOCIJALISTI SO PREKINILI VSE ZVEZE S SOVJETi
Berlin, Nemčija, 17. julija. — Socijalisti desnice so danes sklenili prekiniti vse zveze s sovjeti in to vsled stališča, ki so ga zavzeli sovjeti pni zadnji železnica rsk i stavki.
VABILO na plesno veselico, katero priredi društvo Postojnska Jama št. 151 SD!*Z. v Pehmgua, Colo., v nedeljo dne 3. avgusta Za"et ;k oh 1- uri popoldni?. Izvrstna godba Dela »na Union Pand. Vso drugo P'*strc*/bo priredi veselični odbor. Vabijo se podporna društva u bližnjih naselbin ter si posamezni rojaki in rojakinje ter bratje Hrvatje na obilen obisk. Na svidenj« 3. avgusta v Delagua, Colo.!
John Lipec, predsednik.
i »> jc. i n__v\
VI STE LAHKO OZDRAVUENB ^
n,ku' ki va« zamore ozdraviti? j^RYy	J»ntCfm z prakso več kot dvajset
W ijg g^f jI	^fl^y	nI in videli boste, kako hitro sta -
IgT Pf-	Kffi Hf	lahko ozdravljeni. Jaz eem ozdra.
H Z^^K ttr- lil	vM na tiaoie oseb in ta Ja moie
\m	najboljše prfporočilo. Še sreete
<am drugam m ne boste ezdrev- -
t"*,	i Jani, ne dolžite nikogar drugega
Cle^trlčna prelaganje s X-Zark1	kot Mmega eebe. Pazite, da prt-
petem stroja.	**** k ">enl in na pravi analov«
PROFESOR DOCTOR OSBORNE	|
-	M
Zgodovina Lincolnovega morilca
KUI ODVETNIK V MEMPHIS. TENN. PRAVI, DA JE BIL MOt KI JE BIL UBIT V CORNCRIB KOT MORILEC LINCOL-NA, V RESNICI SPREMLJEVALEC RESNIČNEGA MORILCA. - MORILEC JE UMRL Z IZJAVO, DA JE V RESNICI UBIL
LINCOLN A.
Chicago, 111., 16. julija. — Kaj ae je zgodilo z John Wilkis Booth om, BonWoi Abrahama LincolnaT
Soglasno z zvezno vlado je bil ubit na Carr*tt homesteadu v Virginiji dne '2H. aprila 1865. Številni pa so dvomili o resničnosti tega in slučajna pripomba dveh mož v čikaškem zgodovinskem muzeju so o/ivila povest, ki bo mogoče izpremenili vfe okoliščine, tikajoče ae smrti velikega emancipator ja.
Ta dva moža sta bila R. D. Craig in J. Har'ey Cra1 iz Oklahoma City, Okla. Ko »ta »i ogledovala razstavljene predmete, sta tudi prišla do slike John Wilkins Booths in eden njih je pripomnil m nekemu v bliiini stoječemu človeku:
—	8 tem možem sva živela skupaj, ko je bil pleskar v Enid in El R eno. Okla. Zelo dobro sva ga poznala.
V bliiini stoječi človek je bil polkovnik E. E. Wood, veteran iz državljanske vojne, ki je vodil gotove važne zgodov inske raziskave. Kprva ni hotel vrjeti, a ko je opazil, da govori*! oba resna, ju je povabil v svojo pisarno in tam sta povedala na«'ednjo povest:
I>ne 14. januarja 1903 je izvršil neki človek, znan pod imenom l>avid E Oeorge, samomor s tem, da je zavžil arzenik v Grand Ave. hotelu v En id. Okla. Oata! je pri zavesti še nekaj č*-a in malo pred-no je umrl. je priznal ustno in pismeno, da je on John Wilkis Booth, morilee Lineolna.
Osebe ob njegovi postelji niso hotele vrjeti tega, kar je rekel, m on jim je pokazal pismo, naslovljeno na Finis A. Batesa. nekega odvetnika v Memphis. Tenn. ter izjavil, da bo B*tes potrdil njego \o povest. Kmalu po tem upotovilu je umrl ter zapustil premoženje $30,000, ki pa ni moglo dobiti nobenega dediča. _
Ko »e je razširila vest, da je mrtvi mož mori'.cc Lineolna, se je zbrala ljudska množica ter zahtevala truplo, da *t«i .-ežgc. Ljudem so povedali, naj čakajo, dokler ne bo mrtvec pozitivio identificiran in Imply je bilo prevedeno v Pennaman pogrebni z »vod.
Ostanek povesti je razviden iz ugotovil in pi>cm Mr. Bates ki je bil pozvan iz Memphisa. da identificira truplo.
Odvetnik je do*pel v Enid pod krinko agenta za pohištvo, da odvrne s tem od srd ljudske množice, ki j^ še vedno čakala, da sežge truplo. Napotil se je v pogrebni zavod ter identificiral tam truplo tieorgea kot ono moža, s katerim se je bil ccstal v (J len rose Al ill, Tex. leta 1871 pod imenom John S Helena.
Oba moža sta postala tesna prijatelja. St. Helen ni bil posebno uspešen v svojem poslu, a je bil zelo popularen v dtnžbi, kajti znan je bil kot izvrsten predavatelj in javni govornik. Kadar ni bil v družiti, je bil zelo molčeč in zamišljen.
" Tak oz van i St. Helen je postal zelo ltolan v jeseni leta 1872 in v neki noči je tajno poklical k sebi Batesa ter mu povedal, da mu mora sporočiti neko priznanje.
—	Umiram, — je šepetal. — Moje ime je John Wilkis Booth. Jaz a«*m morilec predsednika Lineolna. Vzemi sliko pod blazino... Puš< am ti jo za mojo bodočo .identifikacijo. Obvesti mojega brata, Edwin Boot ha v New York City.
St. Helen pa je ozdravel in ker je že po vedri Batesu, da j< Booth, je tudi sklenil povedati mu povest svojega življenja ter bega pred zasledovalci potem ko je ustrelil Lineolna.
Bates je porabil več let za investigiranje te navesti ter pravi, da je prepričan o nje resničnosti.
Potem ko je streljal na Lineolna v Joži Ford gledišča in po sko ku na oder, pri čemur m je zlomil desno nogo nad členkom, je mo rilec pobegnil na konju z David E. Heroldom. Booth je prišel skozi vojaške črte s tem, da je porabil geslo, katero mu je zaupal neki visok rastnik, ki je bil tudi med zarotniki.
Najprvo se je \ davil na prejšnem domu nel*e prijateljice. Mrs Suratt ter se napotil nato v stanovanje dr. Samuela Mudd, ki mu je prerezal čevelj ter napravil obvezo. Morilec j.j moral vsled tega nadaljevati svoj beg le z enim čveljem.
Booth in Herold sta srečala nekega človeka po imenu Ruddv. Vi je bil voljan povesti oba do črte konfederiranih /a svoto $300.
Dočim je šel Ruddy naprej, da se dogovori giede sestanka z go tovimi čvstniki sil polkovnika Mosby, ki so bile nastanjene na dru gi strani Rappahannock reke, sta se oba begunca držala v skrivali š« u. Po štirih dneh se je Ruddy vrnil z novico, da ie vse pripravlje no. Booth je varno prekoračil Rappahannock reko, Kajti bil je skrit po^ kupom slame na vozu nekega črnca.
Sestal se je s častniki Moshy-a na Oarrett homesteadu, a zapazi! nato. da je izgrhil svoj dnevnik, nekaj pisem in čok, s katerim bi moral plačati Ruddvja. Ruddy se je ponudil, da vrne s Heroldom ter poišče izgubljene predmete, kajti njemu je šlo >a ček.
St. Helen (Booth) je povedal Batesu. da je po'ivala na tem do flrodku napačna identifikacija moža, katerega je ubil Corbett v kaše i za koruzo.
Dva dni pozneje jc dobil Booth obvestilo, da se bližajo linijske čete in zbežal je v gozdove v bližini. Ruddy in Herold pa sta bila ona dva moža. ki sta bila obkoljena na Garrett homesteadu. Herold se je vdal brez boja, a Ruddy je sklenil boriti se do zadnjega diha.
Soglasno s povestjo St. Helena, je bil Ruddy, katerega je ubil prosta k Corbett. Booth si je obril brke tekom bega. dočim Ruddv. ki je bil iste postave kot Booth, tega ni storil. Ker je imel pri sebi listine Booths, katere je našel' na vozu črnca, je bilo povsem naravno, da so ga smatrali za morilca predsednika.
Booth je bel^l v zapadni smeri iz Virginije *er dospel v Texas eno leto po umoru. Najprvo je šel v Califo-nijj :n potem navzdol ob mehiški meji ter dospel kouično v državo samotne zvezde.
Kmalu po tem priznanju je zapustil Clenrosc Mills ter se preselil v Leadville, Colo., kjer je izgubil Bates njegov sled leta 1878. St. Helen je večkrat izpremenil svoje ime in Bates je »-u lo njem le in-direktno, dokler ni bil pozvan v Enid, da identificira njegovo truplo leta 1903.
Baten je imel s seboj staro fotografijo, katero mu je dal St. Helen ob času svojega priznanja. Pokazal jo je generalu Dana. ki je načeloval vojaškim zadevam krog Washington.-., v noči umora in ki je poznal Boot ha. Identifieiral je sliko kot ono morilca-igralca in isto so storili tudi general Pike. Josephus Jefferson, igralec in Junius Brutus Booth, sorodnik morilca.
Konečni dokaz, katerega je navedel Bates, je bil ta, da je imelo teto, ki je bilo pokopano kot ono Bootha, na vsaki nogi čevelj, dočim je dr. Mudd odrezal čevelj z desne noge B<>otha, da je mogel ob večati poškodovano nogo.
Dr. Mudd je bil pozneje obešen kot sokrivec in čevelj, ki je baje še danes v rokah vojnega departments, so našli i»a njegovem domu ter uporabili kot dokaz proti njemu pri obravnavi.
Bates smatra tudi za značilno dejstvo, da ni bil plačan nikomur niti cent nsferade $100.000, ki je bila razpisana za onega, ki ujame Bootha ter ga izroči oblastim, živega ali mrtvega.
Telo človeka, ki se je usmrtil ▼ Enid. Okla. je bilo rhranjeno v mumificirane u< stanju. Telo kaže baje znake zlomi jen je noge ter tudi brazgotino nad desnim očesom, katero je dobil Booth tekom dvoboja pri skninji neke igre na odru.
To so dejstva. Sedaj ps nastane vprašanje, is je bil mož, ki se Je usmrtil t Enid, Okla. — David E. George, John St Helen ali pa —
Ce hočemo dvigniti produkcijo premoga, ima važno besedo tudi gospod miniver saoliračaja.%i naj skrhi za red ua železnicah in gled ana to, da bodo vagoni, v katerih se je odpeljal premog iz rudnikov, tudi prišli nazaj. Že pri indenuitetui debati sein pov-
darjal. da lia Hrvaškem mnogo premogovnikov ;ato lic inorc več
producirati, ker imajo predori stotine in stotii-.e vagonov premo-•ra, a ni vagonov, da bi se izkopani premog sproti odvažal.
Isto sem korstatiral na podlagi brzojavke iz Ljubljane, da namreč hrvaške železnice 800 vagonov niso vrnile nazaj v Trbovj-in da produkciji v trboveljskem premogovniku trpi radi tega, ker je treba čakati na vagone.
Vprašanje o produkciji premoga je zelo važno in mu je treba posvetiti vso pozornost tudi radi tega. ker bo od zadostne produkcije premoga tudi odvisna po-vzdiga naše industrije. Ce pa mi ne povzdignemo domaše industrije in ne napravimo novih tovarn, potem gorje naši državi! Tovarne se pa morejo povzdigniti samo tedaj, če imajo na razpolago dovolj premoga in lahko delajo s polno paro. Ne sme se pa postopati tako, kakor dela naš ministrski svet. ki jc znižal dne maja količino pre moga za industrijo v Sloveniji od 60 vagonov dnevno na 20 vagonov. Ministrski svet jc pomislil na to. da mi rnlagamo s premogom tudi tak** Industrije, ki de-l&jo noč in dan in ki morajo delati noč in dan. Takozvane Martinove peči morajo brezpogojno do biti toliko premoga, kolikor ga potrebujejo. Njim se potreba ne more znižati na polovico. Ce se tam pokuri v gotovem času samo 5 vagonov premoga mesto 10. ki jih zahteva prnvilni obrat, se jc zavrglo še teli pet vagonov, ker Martinove peči i:c morejo obratovati brez natančno določene količine premoga.
Naš ministrski svet v Jugoslaviji vlada steer r-rcccj absolutistično, a vendar nima take absolutistične moči. da b; mogel ukazati Martinovi peci, naj funkeijonira naprimer mesto z 10 vagoni premoga s porabo samo 5 vagonov.
Tako se ne srne delati, ampak vsak sklep ministrskega sveta mo ra temeljiti na pratkičnih izkušnjah. vsaka sivar, ki jo napravijo tu v Belgradu, mora imeti praktičen zmisel.
Zato se čudiia, da se ministrstvo za rudarstvo ni uprlo proti sklepu ministrskega sveta, ki je odredil, da dobi razdelitev premoga v Sloveniji minister saobra-eaja v roko.
Kakor pride vffinister saobračaja 3o tega, da bo razdeljeval premog industrij f! Saj ni trgovec! To je stvar ministra za rudar-»tvo! Minister "ajbračaja ima samo reči: "Prijatelj minister ru-iarstva, jaz rabim za železnice »- Sloveniji toliko in toKko premoga, za železnice na Hrvaškem in 7 Slavoniji toliko itd. To mi ti H-eskrbi!" Tukaj pa sklene mini (trski svet: "Ti, minister saobračaja, ti i mas d os* i opraviti že z ragoni, bos skrbel ie za razdeli-*y premoga ter pa oddal trgo-
Produkcija premoga
' Govor Ant. Kristana v narodnem predstavništvu dne 5. junija.
-
(Koiiee.)
vini nt industriji
Človek hi rad videl, kaj pa je" potem posel ministrstva za rudarstvo ali onega za trgovino in za obrt.
Taki sklepi ministrskega sveta nasprotujejo tcm»i. kar hoče do-' seči interpelant; zato hi bilo potrebno, da op.»zori »Iva ministra svitjfga kluba, naj uplivata pri vladi, da se t**Ui sKiepi lie bo«lo več delali.
Gospodje!
Klic iz stare domovine
<Iz glavnega urada JRZ.)
---
Gospod E t bin Kristan, predstavnik države SHS. je dobil od de želne vlade za Slovenijo, oddelek za soeijalno sk"b, oklie. namenjen ameriškim Slovencem, s prošnjo, da se objavi in pt-vzame primerna akcija.
Povjcmištvo za socialno skrb želi. da bi ameriški slovenski listi objavili oklie na od lir ne ni mestu in večkrat s kratkimi noticami upo-zorili na akcijo.
Jugoslovansko Republikansko Združenje, preko katerega je bila pronšja poslana na gospoda Kristana, seveda drag* volje ustreza tej želji in prosi slovenske liste, da objavijo oklic in podpro akcijo, ka-1 kor se jim zdi najbolj primerno. Pri tem moramo oireniti. da prosijo v Ljubljani za DENARNO POMOČ, in sicer za denar, ki ima kaj vrednosti, kakor ameriški dolar; krone so namreč skoraj brez vsake vrednosti.
Jugoslovansko Republikansko Združenje prejema prispevke v ta namen in bo skrbelo, da pride denar po zanesljivi f oti v domovino, j na kar polaga prošnja vladnega odseka posebno važnost. Razume se, ;da ne smatra dRZ te akcije za nikakšen monopol; organizacije, ki ne bi marale pošiljati prispevkov potom .JRZ. stoi « lahko po svoji volji; za vsak slučaj pa priporočamo največjo previdnost pri odpori I jan ju v domovino, kajti zdi se. da imajo tudi tam slabe izkušnje. Organizacijam, ki so pridružene .TRZ, priporočamo, da pošiljajo Tse take prispevke centrali z natančno označbo namena.
Oklic se glasi:
SLOVENSKIM ROJAKOM V AMERIKI!
Strahotne so posledice vojne pri najncdolžne/.:h žrtvah svetovnega klanja — pri otrocih. Na tisoče otrok jc ostalo v slovenskih kra jih brez roditeljev; na tisoče otrok je opešalo vsied nezadostne hrane tako. ila jc ogrožen njih obstanek, na tisoče je takih, katerih st a riši žive v skrajni bedi. da jim ne morijo nabaviti niti najpotrebnejše obleke.
| Vsa ta armada nepreskrbljenih, zamorjenih, hirojačih o t tok potrebuj*? izdatne pomoči. Naše prebivalstvo živi v težkih gmotnih razmerah, novih bremen mu ni mogoče nalagati, i.aša mlada država živi v še popolnoma neurejenih finančnih in gospodarskih oduo-šajih in ne more tem najbolj bednim izmed bednih pomagati tako. kakor bi bilo potrebno.
1 Tuberkuloza, spolne bolezni in druge grozne posledice svetovne |vojne bodo razredčile vrste naše mladine, ako ne pride pravočasno! pomoč
Zato se obrača odsek za socialno oskrb deželne vlade za Slovenijo do vas. ameriški Slovenci, ki ste bili toliko srečni, da niste' bili neposredno prizadeti vsled vojnih dogodkov k.ikor mi. da nam priskočite na pomoč. Ako bi vam mogli prav nazorno naslikati bedo slovenske osirotele, bolne in sestradane deee, tedaj smo prepričani. da ne bi bilo med vami ni enega, ki ne bi daroval vsaj malenkosti za našo dorašču* <čo mladino. Ce
bi videli reke tolz. ki jih točijo revne slovenske matere, ker ne morejo pomagati svojemu najdražjemu bitju, bi se najtršemu! cmckšalo srce. Če bi videli "stanovanja", v kateria životari bodoč-' nost našega naroda, tedaj ne bi verjeli, da je to Vinica, ampak, da1 gledate v težkih sanjah brloge.
Skratka, beda je neizmerna, izdatna pomoč vr.jna, drugače se ne izkoplje slovenski narod iz teli temnih dni in nc postane krepak ud jugoslovanske države.
Matere in žene I — Predvsem se obračamo do vas, ki boste naj.1 globokeje dojmile nesrečo, žalost in obup svojih sester v domovini, ki morajo gledati, kako jim hira deca. Pridite* nam na pomoč, nabirajte prispevke, da prebije naša deca najtežje dneve. _ ]
Visoko število bolnih otrok imamo, toda v vsej Sloveniji eno 1 samo otroško bolnišnico, ki ima komaj za 60 otrok prostora. Si rotiš i nic imamo nekaj, toda sirot mnogo več, kakor jc prostora v njih.
Toda nobenega zavoda nimamo, kjer bi imeli varno zavetišče otroci od rojstva do šolske dobe, otroci, katerih starše je uničila na ; katerikoli način vojna furija.
Matere in žene, zamislite se v usodo vseh tek nesrečnih otrok, j	. ^-ygy^.t -
Metternichi - - stari in novi
-	B
Piz-i Prosoopos v "The Nation".
--" •*? M
— Bil jc najbolj slavni državnik, katerega jc proizvedla njegova dežela v enem stoletju. Velika svetovna komedija ni imela še nikdar tako plodovitega avtorja in tako dovršenega igralca. Vsepovsod so hvalili njegovo hladnokrvnost, njegovo vednost vnaprej ir njegovo diploma« ično spretnost. Smatrali so ga za velik orak**, kojega vsaka beseda jc bila polna pomena, seveda če ste jo mo^ g i dobiti.
Igral je svojo visoko ulogo z veliko resnostjo. Nobeno hvalisa-
ni moglo dosegati njegovega upoštevanja samega sebe. — Vse oci. vsa pričakovanja so direktno obrnjena proti točki, kjer sem slučajno jaz. — Moja navzočnost v Italiji proizvaja neprecenljivi učinek. — Juz ne potrebujem učenih ljudi. Jaz hočem vernih podanikov. On, kt mi hoče služiti, mora storiti vse, kar mu ukažem Om, ki noče storiti tega ;di ki prihaja polu novih idej, gre lahko svojJ pot. Ce tega ne slon, ga bom poslal.
Sovražil ie revolucijo, l/lil jc nanjo celo bogastvo metaforičnih blatenj. Zanj je oila "bolezen, katero je treba ozdraviti", "vulkan, katerega je treba zadušiti ali ugasniti", "rak-rana. katero jo treba izžgat. z vročim železom", "hidra. koje čeljusti bodo PožrlQ socijalni red '. Bil je profet "rekonstrukcije socialnega reda" in trajnega miru, temelječega na pravični razdelitvi sile".
Revolucija jc dala življenje novim idejam. Ki bi nikdar ne smele priu na svei Preprcčenje razširjenja teh novih idej je bila po nje-g. vem mnenju imperativna potreba politike. Njegova moč je ležela i v dejstvu, da je počitek strastna želja vseh ljudi. Nič *e mu ui zdelo joIj strašno kot povratek vojne.
j K oii ev n o mu je spodletelo, ker ni mogel vreči v ječo ideje, do-• ini je mogel metati v ječe revoiiieijoiiarce. Ou ni bil v stanu razumeti neodoijivih si! svoje dobe.
| Njegova konkretna naloga jc bila braniti svoje i>ngodbe ustvar-jr.jove delo. konsobdirat i to delo ter odbijali vse napade nanj. Vi-J;1 je le eno stran revolucije, namreč destruktivno uli uničevalno Konstruktivne ali gradilne strani m nikdar razumel. Ta pa je bila za bodocost \ehko bolj važna. Razumevanje konstruktivne strani revolucije jc bilo veliko bolj važno /a državnika, ki jc čut,I, da no-civa svet na njegovih ramenih.
Da izvede svojo voljo, jo uporabljal svoje značilne sile prego. voia. sugestije m ustrahovanja. Sistem, katerega je utvaril, v vojni s človeško naravo, v vojni s človeškim duhom, je temeljil na zdraž-•jarsk. in povsod navzoči policiji, na podrobno izdelani šjiijonaži na |pozorni cenzuri iiovm, idej i ta >istem je uporabljal v gledališčih .-lih. knjigah, šolah n. vseučiliščih. Meje >o bile strogo zastražene, ua b, ne priile v deželo knjige liberalnega značaja ter pokvarilo J * jlld t Polit lena znanost in zg.niovina sta skoro izginili kot resna
predmeta študija. Spijoni so bili vsepovsod, v vladnih uradih na .z.bavis^h m v vzgojnih zavodih. Posebno >e je bala ta vlada vse-utiuae, kajti bala se jc idej. Piofesorji in dijaki so bili podvrženi ponižujočim regulacijam. Spijoni so prisostvovali predavanjem Vlada jc liucla oznani knjig, iz katerih so črpali profesorji. Učne knjU ge so bile ii!«tiicno predpisane. Pod sistemom, ki ni poznal nobene pi ost osti nauka ... učenja, je znanost seveda trohnela. Duševna sta-Enavija je b.la cena, katero je bilo treba plačati za to.
Najbolje varstvo za tak sistem je bilo to, da se ga razširi na sosednje dežele. Državljani niso smeli potovati v tuje dežele brez dovoljenja vlade, ki jc dano le redkokedaj iu z obotavljanjem. Dežela je bila iiermcti. no zapečatena proti liberalnim mislim Evrope.
Pojav revolucionarnih idej in programov v drugih deželah je postal signal za "intervencijo". Koraki za boj proti liberalizmu so tvorili mejnike v zgodovini narodov. Vse profesorje in dijake so o-pazovali posebni agenti, kojih naloga je bila "opazovati skrbno duha. katerega kažejo učitelji v svojih slavnih predavanjih, ki upli-va.io na bodoče stališče dijakov". Določeno jc bilo, da bodo vsi uči-ieiji, ki bi "i.rili doktrine, škodljive javnemu redu ali sovražne obstoječim vladnim napravam, odpuščeni iz službe in da ne smejo bi-jt«, enkrat odpuščeni, nastavljeni na kakem drugem učnem zavodu". ! Cstvarjena je bila posebna komisija, koje naloga je bila zasledovati vse tajne revolneijonarne družbe, ki bi ogrožale narod. Ko-iiiis:ja je imela polnoinoč preiskati in aretirati kateregakoli podanika. Ta komisija je malo razkrila, a je zasledovala skozi leta politiko, ki je bila prav tako mučna kot malenkostna.
Zasledovanje "demagogov" je nudilo žalosten prizor, kajti bilo je v resnici zasledovanje mož. ki bi morali biti deležni vseh časti kot narodni junaki. Izpostavljeni so bili inkviziciji policije, nalagali so jim kazni ter metali v ječo. :z katerih pa ko bili zopet izpuščeni, kajti ničesar niso mogli najli proti njim. kar bi upravlčevalo kazen. Njih h i še so preiskovali in njih listine zaplenjali. Umori, zavratni umori, poskuse m zavratni umori eksplozije peklenskih strojev, ki so morili nedolžne ljudi, — vse to je združevala vlada z liberalnimi nauki, ki niso imeli s temi izgredi nobenega opravka. Zatiranje
je raslo od dne do dne. Neki uradnik je našel v izrazu: _ To leži
preko moje slere, - t evolucijo. Sfera pomeni krogi jo. Kroglja pa pomeni krogljo za puško. Ali ni to poziv na listajo in umor? Poli-(eija je na sistematičen način odpirala privatna pisma, ko je iskala sledove kak« revolucije. Skozi leta so morali domoljubni državljani prenašat f to invazijo njih privatnih pravic.
* * •
To sodbo zgodovine priporočamo kontrolerju inisli,- Burlesonu »i vsem onim. ki so glasovali za špijouažiio postavo, vzgojnemu svetu uu-sta N»-v, Vorka, Union League Klubu. National Security Ligi i:i vsem onim, ki stoje pod prokletstvom Nazarcm-a ter stoje pred vratuii vede, t» nočejo rami vstopiti ter hočejo preprečiti tudi druge. da bi nc vstopil«. Zgoraj navedena sodba glede Mettemicha izpod peresa Charles Downer Ifaxcua v njegovi knjigi "Europe since |1 M."." jc krepka sodba zgodovine glede sistema, katerega jc ustvari! Mcttcrnieh ter uveljavil v takozvani "Rckonštrukcijt Evrope po Dunajskem kongresu".
Ta sistem je preprečil, da niso republikanske revolucijonarne ideje kontrolirale centralno evropskih narodov. Ta sistem je zopet ustanovil absolutni prestol Ferdinanda Španskega. Povzročil je petintrideset let neprestanih ustaj in revolucij v Evropi. Dal jc tudi po-v'-«t za našo Monroe doktrino., — izzvanje novega sveta. — našo izjavo, da Združene države ne bodo trpele take vrste stvari na tej strani Atlantika.
Ta sistem pa ni bil uspešen. Ne od olj i ve sile človeškega duha niso dovolile, da bi ta sistem uspešno deloval. Narod je vstal proti Met-ternichu. Navesti hočemo tozadevne vrste iz knjige profesorja Ha-zena: — Množica je vdrla v cesarsko palačo ter v dvorano, v kateri j.- bil pravi postanek iu izvor reakcije, nedostopen, brez usmiljenja in vsemogočen, jc bil prisiljen rtMgiiirati ter pobegniti preoblečen iz Avstrije v Anglijo, kjer je bil oddaleč priča popolnega poloma njegovega sistema, ki se je porušil pod navalom prav istih sil, katere je on sam skozi celo generacijo le zaničeval. Takrat pa je tudi rekel: — Moj duh se ni nikdar pečal z zmoto.
Vzemite stvar z vso resnostjo. Tudi gospoda ministra za rudarstvo bi prosil, nr. i se upostavijo v j Sloveniji glede razdelitve premoga zopet razmere, kakor je bilo pred 20. majem. Prepričan sem. da bomo imeli v juniju manjšo priwlukcijo prer:«;»**oa nego v maju ker je naš monianističiii urad v Ljubljani, ki je v«>dil doslej vse' delo. potisnjen v stran in se je u-. .uaki.il gospodu M a rtiču, ki pa po mojem prepričanju ne bo mogel zadostiti svoji ;i tiogi. I V tej zadevi sem izr«n"il tudi ministru za rudarstvo iu šuinar-stvo ter miiiisi-».!:eimi svetu pose-' ben memorandum, v katerem sem ^>ozoril na navedene nedostatke • in prosil, naj se nc dela več tako po oršjentsko, po metodi: — Bo že kako!
pomislite, kakšno življenje čaka to deco, če ne dobi pravočasno pomoči. In slovenski narod potrebuje krepkega zaroda, drugače se no bo mogel nikdar gospodarsko in kulturno tako dvigniti, da posta* ne vreden član v družbi narodov.
Na delo torej, slovenski rojaki v Ameriki! Za najbolj Človekoljubno delo gre. Pokažite, da vam v tujini ni zamrlo sočustvovanje za brate in sestre v domovini!
Deželna vlada ba Slovenijo — oddelek za socialno skrb.
Povjernik: Albin Prepelnh, L r.
Jo^sloviDsko vprašanje v socialistic -
k 1 V«
m lua
Albin Prepeluh je napisal za francoski list "Humanite*' sledeči informativni članek:
— Jiigutjo\imk.i država, ki je na>tala i z Srbije in dela bivše avstro ogrske m«>narinje sestoji iz treh plemen enega naroda. Ta plemena m» /ivt-ia »1« >lej ločeno, vsako za ;r»elie; Srbi .so bili državni u*rod. ki m* je na znotraj razvijal <v obod no Hrvatje so živeli deloma v <>«rski jmmI |<M|MHbtvum njene ošabne oligarhije, deloma pa v Avstriji; Slovenci -i živeli v Avstriji, kjer uiso imeli skoro nobenih naeijonaleih pravi«-. To pleni«' se je v trdem, veestoletnem boju nemškim kapitalom in import irano nemško buržoazno birokracijo le s težavo ohranilo. Z njemu lastno energijo in pridnostjo se je v kulturnem j*»pterfu po\ p^pHo na visoko kulturno stopinjo; v tem p'^l^du ho podobni n. >koro enaki Dancem. Med njimi je glasom u-rudne Uafistke le 11 odstotkov anaifabetov, in so bili. v tem oziru m« d avstrijskimi nan di na tretjem mestu.- Nemci, Cehi, Slovenci... Kljub -*v«»ji fi«MlotrvrtiM»sti > l in polmiljona duš) so producirali velike Irpe literal ur»- in alevitna dela upinlab!jajo<>ih umetnonai. lio-kp«t«larvko llrvatj«- in Slovenci, kakor srb<ko pleme, živeli pred-vm-iii -vojetta lejMi razvitega jniljedelstva, trgovine in industrijski obrti M»d Wovenct *e je radi vodnih sil njihove zemlje začela lepo razvijati tudi veleimlustrija. Vojna je marsikaj uničila in po kvaril«, /lasi; |»,t je pretgala z*-U> živahne gosjiodarske stike z Italijo kamor f< izvažali	in njejrove raznolike prtniukte. Mr ' -b Slo\, in-i /ive ob morju, njih delavske max* so naiUe kruh v raznih primorskih molili, z-asti v Trstu in Keki.
So. ija!i-.'h"uii mi H je med tema livema plemenoma bila d«»kaj /la^ti pa . j«- okri pil« tekon, vojne in po njej. V letih vojne y »o ljudstvo MI »»o ti-jn-io; <iaDfs je la<'i)4», ra/ir«am». brez zaslužka, pri jMii. « ii» n« fM>|»isiti l»« di. SiN-i j.-ili>tH-iio gitianje v današnji Jugoslaviji slrt-mi po w Iranski p«>!i!i«'-ni. kulturni iti gehpodarfcki ,>vo-lw»di tejra pndet.u^l egn ljudstva. Vse tri. d«>slej samostojne soci-' no demok ra t ičnc »trai^e, to je srbska, hrvatska in slovenska, so ua «1+1 u, «1* strnejo v enotno jugoslovansko im>rtjaIno-demokrat it'll«« strank« ua temelju trfurt^kf«;« |»r<»^raiiia. V sedanjem za.-asnem parlamentu Jugoslavije imajo te tri stranke enoten parlamentarcu klub. V«>di ca predvsem spoznanje, da rabi jugoslovansko ljudstvo im*no miru. trajnega miru. ki je nu»gw samo jmiIciu. ako se sjwia-zu to i so^#-,tiiimi nariMti. predvsrtu / Netnako Avstrijo, Italijo in Or-r^ko. -srb>| . pro!, larijat. k. je v velikanskih borbah v zadnjih sedmih le lih doprin« m nadčloveške žrtve za to. da so se ta tri ple- ■ rm na ujedirila v no tno državo, imajo največji interes, tla dobi ta nova državna »lavb:, olidno |M»litičiio in gtešptttlarsko ptnllago. zla-tndi s t- nt, da v. najd« p, metcii iu pravilen sporazum z Hol-7»rijo.
.Jugoslovanska s«M . dem. »tranka je takoj s|MM?etka ujedinjenja j zai»o.-ela s >,i<oiretii«'i delom v tem ]M»«rledu. Pri tem pa je naletela ua veiike p /ktM-e. Domači imp« rijalirem je bil skrajno okrepljen >>'»d neti tsiittosi i ilaljanskeL'a i.ii|H»rijali/ma iu prepir med obema pret ./\ati v letu delu sveta nove konflikte, nove vojne grozote. ' It ilija j«' zedla velik k<»s » isto s|ov<'iiskega iu hrvatskega ozemlja proti volji in proli živahnim protestixu prizadetega Ijinistva. Lon j ti o.»ki pakt. ki je bi' pod|Msait ml kapitalistH-nih imperijalistov. je | to Ijiul^tvo |H>lttit no. gospodarsko in enot grafiko presekal na dvoje in ustvaril - tem vse jwitrebne pre*lpog«je za nove konflikte, nove *ojne.	i'
Odrezani ««1 na jbližnjih mor-kih |»rist«niN.'- zla>ti Slovenci in Hrvati gi»sp.niarsko ne bodo mogli živeti, postali so zgolj predmet rksploataei jt pn kapitalistih. I »o se« i aa je naeijoualno suženjstvo se I o poinno/i!. «.«■> / ekonomskim. Poboje«a so Wilsonova načela o sa. i moodlo. bt m.ji .m|o\ ml /iiia^aI je tlrujr prineip, izrazito kapitali*tieni: - londonski pakt. t kononisko in na« ijoualtio krivi.-en, sklenjen in i/vcder brez vprašanja in proti volji prizadetega ljudstva. Odtrgani ' od Nemške Vvdriinfle do>iej preskrbovala njih mlado industrijo z raznimi surovinami, »»drezam t*i morja, odvisni otl carin, ki jih bodo s«>e»ln»- države u velja vie. -o zlasti slovenske pokrajine obso jene na gospodarsko <>mrt v korist kapitalistov Italije. Ta nov- ! jcdržljiv položaj bo reakcijo in vse pripravil za — novo vojno.	1
•liiKOslovonski socijalisti so trdno prepričani, tla je sp^trazum ? med .Jugoslovani in haljaui [»otrcbcm iu mopot". Resničen je izrek ' rpišepra italjaiiskega s«wlnigra. da bi se dal tak sporazum d«»set'-i v 24 ' urah. Sedanje mirovati konferetiea \~saj v tem pogledu pripravlja 1 novo vojno, tko t.b» eljajo frrelejiznnje italjaaskega inq>erijalizmaT ' to bo "mir*' kapitalistov, ae p;» mir med nartMli.
Sporazum je mopoef dtvseči le z direktnim dogovorom, od Ijud- ' dva do ljudstva, ua temelju spoznanja njegovih pravih in resnic- ' nih potreb.	'
Proti koalicijski Tladi
■ i
Na tenkem «e sedaj bije boj proti vladi. Čehoslovaška narodno 1 demokratična strank i (prejšnja državopravno demokratična I na- ! patla vlado iu zahteva novo. Enako zahteva to tudi socialno demo- 1 kratic na stranka. Vsi njeni govorniki in listi pravijo da se s koali- 1 eijsko vlado ne pride nikamor naprej.	1
Na velikem delavskem taboru v Rondnieah je govoril predsed- ' nik socialno demokratičnega kluba v Narodnem predstavništvu po-clanee iffdnig K. Beehne u poapotlarskem iu polittenem položaju na ! Oeškem. Hekel je ined drugim tudi tole:	;
— V. najUi sedanjo vlado ne bonio izhajali ve" dolgo. Obrabila ^ w je že. Čudno je, tla se jc sploh tako dolgo obdržala. Pri nas sein ; bil jaz prvi. ki sem javno opozoril na nemogočo sestavo dobrega koalicijskega kabineta. Z«rt»«lilo s.- je to že začetkom marea. in vedno bolj ae kaže. tla sem imel tedaj prav. Vse stranke Narodnega preti- ! stavništva iinajti svoje zastopnike v vladi: naš parlament sestoji iz umih vladnih strank. To pa ni njegova dobra, ampak slaba stran. , Manjka opozicije, ki je vendar najbolj naravna najcenejša kon- 1 troia nad demokracijo.
Preveč nasprotjočih si načel in idej je tu v premajhnem loncu zmešanih. Kden je na ptdi drugemu, etlen zadeva ob drugega in kabinet kot celota nima niti enotne smeri, niti enotne Tolje. Iz vsega tega *ledi, tla se preveč razpravlja in premalo napravi. Vsi so nezadovoljni. Ta sistem je bil v začetku koristen, sedaj je pa škodljiv. So stvari, ki bi se morale rešiti, a kljub tetau jih vlada vsled fevoje sestave ne more rešiti, za to ji manjka enotne volje in trdnega enotnega programa.
Tako gredo vac stvari skozi Narodno predstavništvo in skozi j vlatlo: rešenega pa ni nič! Vse stranke so istočoasno vladne in isto Časno opozicijonalne. To le votli do državnega in narodnega razkroja. Sedaj je N. P. izpremenilo ustavo in dalo president*! pravico, da sestavlja vlado. V sedanji situaciji ne more sestaviti nove vlade niti president. Mogel bi sicer zamenjati tega ali onega ministra a kakim drugim, strokovno mogoče boljšim!.
Toda lir pravice in moči v demokraciji je narod, ljudstvo. ■ Narod sicer ne bo odločeval, ali bo v vladi Peter ali Pavel, tod* narod je določil vladi smer in glavna njena načela. President moTe biti le izvrševalec te narodove volje in more sestaviti vlado, ki bo dala zagotovilo, tla izpolni te zahteve ljudstva.
I^ndsko vo\jo moremo pa ugotoviti šele pri volitvah. Pri volitvah se bo pokazalo, kakšne zahteve ima in' kakšno vlado hoče imeti ljudstvo. Volitve odločijo, kakfaia hodi vladna politika; koga naj vlada zastopa: prodoocenta ali konsumenta* ktpj-
KRIZA V AN6LIJI
Več kot 150,000 delavcev v premogovnikih je za stavkalo. — Negotovost v ekonomskem oziru.
London, Anglija. IS. julija. — Potrtost prevladuje v vseh trgovskih angleških krogih in vsi priznavajo. tla ni mogoče za dolgo preprečiti resne krize.
Rudarji, kojih zastopniki so se /brali v Kesvviku. zavlačujejo celo akcijo in to smatrajo številni l.iudje za znamenje, da vlada no-.'■e ugodno posredovati ter rešit, problema dobave premoga.
Resne stavke prete železnieam. dočim premogarji stalno odla<rajo svoje oro«Ue. V York>hire stavka 150.000 delavcev v pre-mojrovnt. kih. v Wales 17.000 in Kentu 1200. V južni Škotski je bila pr#» glase na stavka rad i tega. ker je vodstvo nekega premogovnika odpustilo dva človeka.
Poslabšanje valute je imelo u-ni.HijoČ upliv na finančne kroge in na ljudi, ki se pečajo z rek<Mi, • siruk«-ijo dežele. Konstruktivno j delo pa ovira nadalje položaj ule-J de Irske, ki je bil skrajno poslah šau vsled nastopa Sir E. Carsona.j znanega ulsterskega voditelja.
Politična negotovost je bila še' povedana vsled objave Churehir la. tla hoče vlada ustanoviti novo eent ral i*tično stranko.
Splošno prevladuje mnenje, da i leži rešitev dežele edinole v ro-| kah delav-cev ki morajo posvetiti! vse svoje eneržije proizvajanju j in brez ozira na plače in ure ter! na pravice, katere zahtevajo za-, se Delavci pa noeejo slediti sedaj istim domoljubnim motivom. iCa-j terim so sledili leta 1914. ko st., šli v Francijo v boj za en šiling na dan.
Splošno zanimanje je za razvoj j nove stranke, katero smatrajo vsi j za politično potezo Lloyd fieorga. ki hoče na ta račin vstal it i svoje pristaše iz vseh drugih strank. S povratkoai miru jc postala potreba velikanskega konstruktivnega programa z vsakim dnem bolj nujna.
Ministrski predsednik se mora boriti daiizadneui z različnimi elementi. da bi ustavil koalicijo, ki je luobhtxlno potregna za vdejstvite v tega programa.
% t i
OSLOVSKA FILOZOFIJA.
"Govorite, da naj se odpravi revščina", je rekel neki mož. ki je imel v svojem življenju majhen finančen uspeli. Kadar se govori v tej dcv.eli o finančnih u-spehih. pomenijo te besede neizmerno bogastvo. 4 4 Bil sem reven deček in sem vesel, da sem bil siromak. Kajti nikdar bi ne po stal. kar sem danes, če bi ne bil nekoč reve n deček. OdloČil sem se, d« si nekaj pridobim. Naučil sem se hitro delati, kar bi »e ne naučil nikdar, ako bi me ne ogrožal glad." Torej vsakdo se naj rodi kot siromak in zanesljivo postane miljonor. Take oslarije «bi jitjo otrokom r njih možgane, ko jih uče varčevati. Taka hnkiti filorifija je podobna areka Dorr
S ZVIJANJE vaših last- J j! S nih cigaret s SLAV- ■ j S NrM LIBERTY CLUB 5
8 cigaretnim papirjem H J, je postalo dejstvo ka- ™ : dilve?. ki imajo tb li- M 5 katen mi dober OKUS. 5 ^ LIBERTY CLUB ci- M B garettii papir izvaja S ZADOVOLJSTVO IN ■ ! ■ UŽITEK.	5
^ !<katl«a velja $4.25. B 2 100 In.jiiic v vsaki 2 . m škatlji.	fi
T'e jih vaš prodajalec
8 nima. pišite na	^
Natioul laportiag Go., lic. 2
g| 727 FMtfi Ave. PlttM>urah P« ^ j	4 Prodajalcem popuat.	^
■isisiaisfil
' r.	i	-	-	1
K. rella. ki pravi v nekem letaku, i če bi ot roci ne delali nikdar v to-jvamah. bi ne bili blagoslovljeni s lakim žen i jem. kot j«- Iten jamin
Franklin. Mogoče so take filozofič-jne zmeda t i je dobre za male trgovce. ki sanjajo. .Ia postanejo neke ga dne velergovci. za delavce nisn. Veletrgtivci sanjajo ae o večjem bogastvu in imajo prav široko ivest. Mali trgovec ima včasih tanko vest, ker je preboje«-, da pod-'vzame veliko finančno akcijo. \ sled tega ne razume plut«»krat |skega in delavskega gibanja in se s'lno raztogoti. če sliši, «ia delavci
| zahtevajo svoje pravice.
j
V vodo je pahnil
Justin Franee. 11 let star. tnenec. svojega sošoh*a Karla Razberger i ji.. Igrala sta •>«• z eno deskti preti hišo, kjer stanujeta, to je pred Prulami 25. Končno sta se zaradi deske sprla
iu Justin je pri j tem Razberger j a v vodo pahnil in tit bi bil gotovo utonil, da jja nista rešila delavca. Brajer Fr. in Brandstaeter Franc, katera sta v j to svrho jmrabila bližnji čoln. , ksjti voda je bila na istem mestu i tri inetre globoka.
i^BBBBMBB^
ENMHJON ZASTONJ
Tridnevno r^ravljenje z
LAXCARIN
Onim. ki trpe vsled zaprtja. nepr»»-bave kirde^a. r.elotlei. dispepsije, la dičnih ali jetrnih kolesni. Uicarin J* drapreno yd ra vilo za vlabe tiv-ee. iaaubo iivAkii'etl, znnfi |n ener. Kije. glavobol nečisto kri. rpIohiio OfilalteloHf. po?.;nje vsled oaabelostl.
PoSljite 1« centov v znamkah aa pokritje potUJalnln stroSkov. LAXAL MSOWINES CO.
t-axal Bids. No. 7.
————----- , , ___
'	Ozdravi katar
' lHW^jffe-'®
i ^^^mmsm^ VamjUsepsnaradb
^^^^ fclm*j*w+*mmk
Prepričn sem, da je ta stvar najna. Sedanje stanje bi nam mo-' glo neizmerno škodovati. Kabinet bomo morali ic po 15. t. m. po prvih volitvah v naši republiki izpremeniti. Do jeseni ne moremo čakati. Nekatera vprašanja bomo morali — v ztmslu ustave — rešiti preje, nego bomo dobili definitivno Narodno predstavništvo.
Moje mnenje je, da bo najboljše, da se takoj po občinskih vo- ' •itvah izvrae v vladi izpremembe in seveda st>"asr.o s tem tudi \ | Narodnem predstavništvu.
Od isliTaaci ljudstva in njegovih volilnih uspehov je odvisno, 1 1 ali se bodo ta spremembe izvršile v smeri k socializmu ali ne.
Iz govora sodruga Bechvne vidimo torej, da je vsakS koalicijska vlada v škodo državi in ljudstvu ter da je v vsakem parlamen- i •u opozicija pr^>otrebna. Se li ne skladajo ta iz ajanja popolnoma i j izvajanji naših zastopnikov v jugoslovanskem Narodnem pred- i stavništvu t	i
Poglejmo še, kaj pravijo listi. — Glasilo agrarcev 4<Venkov" i prinaša notico: — Član Narodnega predstavništva Machar zahte- I va. da naj odstopi minister &vehla, dalje dr. Sou kup in tudi minister t Stanek. Tako bi nam kmalu od vlade ne ostalo ničesar.	r
List nadaljuje:	<
—	Tako izvemo od informiranih krogov, se hcw-e izvesti v Narod * nem predstavništvu nova razvrstitev strank. Poslanci izvoljeni otl ^ narodne demokracije (torej bivši mladočehi. starocehi. državnoprav ? ni demokratje in del realistov) hočejo izstopiti iz I'oalicjje in stopi- j ti v opozicijo. To pa pomeuja obenem, da bodo i: orali tudi mini- 1 stri te **zajedniee" zapustiti ministrske stolčke in stopiti v vrste ^ poslancev. T«» so min. predsednik Kramar. Rašn in Stranskv. Defi- 1 uit i v nega se sicer v tem vprašanju še ni ničesar odloeilo, toda po- " svetujejo se pridno. Mislimo pa, da se tla kriza še mirnim poto-n ' rešiti. —	>;
"Pravo Lidu" pripominja k temu:	''
—	Naše stališ«"-e je, da se izpremembe v kabinetu morajo iz " vršiti, ali še le po dovršenih ob«"*inskih volitvah. Ce izstopi kaka j »tranka preje iz koalicije, se more tudi zg«wliti. «!•» najde takoj nekaj nasletlnikov. Sedaj je v koaliciji preveč strank, zna se pa zgoditi. da jih ostane premalo. —• _
Isto kot v čehoslovaški republiki se mora kar najhitreje izvr- ^ šiti tudi v Jugoslaviji.	^
Ko s»- to izvrši, bo Jugoslavija napredovala, i:e pa — kot dose- j,
daj — nazadovala...	,
h
GEHOSLOVAŠKA V NE-!
i i
VARNOSTI
}
Ceho-slovaški vojni minister isjav- , lja, da je nova republika ogroža
na od boljševizma od vseh strani. ,
_ i1
Praga, Češka. IS. julija. — (Poroča A. R. Decker— ('ehinSlo vaška ni še prišla preko perijodc nevarnosti — je izjavil danes minister za narotino obrambo Kh>- ( fač. Netimno.set bi bil«» misliti, da bo ostala madžarska rdeča arma- ! da. ki se v resnici bori z narodniw duhom, neaktivna. Mi in Rumun-ci moramo pričakovati dva napa- 1 da. S skrajnih naših zapadnibl? karpatskih meja pa do Avstrije je . videti znamenja nemira ter bliža- * j,M"'h se sporov, ki ne pomenja ! ni.-esar dobrega za iu?2b republiko. Slabo je. .la ni Pariz dobro irformiran gletb' teh zadev, ki ne . ogrožajo'le nas, temveč eel«i za-padno Evropo. Za nekaj časa je zveza Cehov / K-umiiuci pretrgala vez meti ruskimi boljševiki ter madžarskimi iu vstavila dobavo ' irmiicije. \e moremo pa reči, tla bo to fiuii naprej mogoče. Proti z.npadn. čeprav niso Av-rijei nagnjeni k boljševizmu, -skua mala skupina boljševikov na Dunaju vstvariti zvezo 7. Madžari ter potem napasti Čeho-Slovaško in Jugoslavijo istočasno. Obenem hoče ta majhna skupina stopiti v zvezo s špartačani v gornji šlc-zjii.	I
Na Dunaju kontrolirajo holjše-vki glavne vtijašnice v sr«-u mc-•*ia ter tudi arzenal in korumpi-tviiio uartxluo hrambo. Ogri s«i že naprosili Dunajčanc za vojaško jmuiioč, da iztrgajo pridelke i;? i i«»k tlebivcev. ki nočejo tlati me ščauom svojih pri«lelkov. Prej- s Šnja A vst ro-Ogrska je po|x»luoma 'j p«»d kontrolo avstro-ogrskih bolj- -Še v i kov.
Boljševiška propagamia v nas* dtžeii je še veti 110 zel«> aktivna ter smo aretirali že več holjševi-ški|i agentov, ki so »lobro založeni z denarjem. Ta propaganda! rima nobenega opravka s soeija-J lizinom. To j,- |<» kampanja blaz j nega uničevanja, v kateri usiljuje I>ar teroristov narodom svojo volj". Po imenu jc naša vlada repu-' biika p«si jamstvom L»ige tiaro-1 dov. Madžari so pa že večkrat .
prestopili naša tla ter nas dejanski napadli. Mi upamo še vedno, tia bodo jamstva Lige narodov obsegala ne le velikih narodov temveč tudi majhne.
Čebo-slovaški vojaki v Sibiriji so «io skrajn«>sti izmučeni ter ne ztle ničesar drugega kot da se vrnejo domov.
CENZURA KABLOGRAMOV 0DRAVLJENA.
Washington, I). <\. 18. julija Tradna cenzura kablov bo konča na «»b šestih popoldne dne 23. ju lija.
Tozadevno izjavo je p'«Ial v«"-e raj cenzurni svet Združenih držav.
^VSI	MSMfct' * H
Obesil se je
i ■
v svojem stanovanju na Marijo H Terezije cesti št. 7, H, nadstropje H Umnik A^ton, železniški uslužbe- H i nec, pribLzno 40 let star. Našli so ■ i ga v hiši delajoči zidarji, kateri I so potem stražo obvestili. Kaj je H Umnika gnalo v smrt. se ni do- I gnalo. Bil je dvakratni udovec i oče otrok, kateri pa niso pri njem, I pač pa pri sorodnikih v oskrbi. ■ Mrtvec se je po dognani smrti H prepeljal v mrtvašnico.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI I SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
............................................. 1
SEDAJ LAHKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO
Glavni ur;«.l	' popo,noma varno, hitro dostaviicnje In po na|nU|lh
-VtnTi-.iii Bxprcss t*<inip i cenah potom	% ^ yg I
Uk-.taduay. New "York	_
>,	AMERICAN EXPRESS COMPANY
JfcaKw5BCWB3	Glavnic« $18.000.000.00
JKIkO^M^M	" | Pošljite svoj denar potoni stare poštene tvrdke.
? /^Lstfžffeajgg	' Ta velika družba te bila vstan ivljena leta 184t. Ima j
u iE»Ti?«	• vchho QlavniC0, atjente In tirale v vsakem dflu sveta
,3 PBj^ip^ni t.	tcr Pošilia v evropske dežele veliko več denar|a kot
ftxqjjKmf^	i V,jk drugi odno&llialec. V/ tvoil trgovini le popolnoma
[iS @e	Poštena. Vsak odiemaler dobi «sto ceno Izmenjavi.
Hn rBj \ Brt ^	C"ne ,inie,1iave seda) iiz<e. Če pošljete sedal
^	^ ^^ ^ I RV"' denar* bodo v«sl domači dobili več kron za en
^ , DANAŠNJA CENA <se lahko 'zpremenll le 20 kron I
F^B	i -gS ^^	z* Posl",na 25 cent jv za naroiilo.
--S Eni H(. pBg ^ ' Vi nam lahko pišete v svojem m a ter,nem jeziku, I ^jjjfi ^fiS	Sili ^	pr,dcte v katerkoh Ameri.an Express Office.
Efi iS C K i k S ^ Varnost	Hitrost	Nizke Cene
pg^j	Hq|	lzi»<>lniO- t-> denarno nakainli«, pri-lenlte eks-
^	jf	<>rd*-r. _ Moivy order all eotovlnn I
Bg! 'J"jjfa Foreign Money Order Department AMERICAN EXPRESS COMPANY
^^ |	65 Broadway. 18 Chatam Squire, all 118 W. 39 St.
To veliko Id krasu« po-;	New York New Yar< New York
Klojij«" j * igrgilila Am«'rican	|
Kxi>'r«'?<4 i >om|Vini tni if'	Vj:«'iil ]•■ in dopsniki povsod K ilarkoll odpoSljete d«- j
njeiui Lust.	nar d "hit- American l^*pres3 Co. potrdilo. I
I»NE............... 19
ZNKSKK	I
IME. KOMI NAJ SE IZPLAVA DENAR ........... ......................
k j e prebiva ........................................................
OKRAJ ..................................................................
DEŽELA ................................................................
IME ODP« »AlUAI.CA .......................................................
P. o H .................. STEVII.KA ............ CESTA........
MEST'» ....................................................a...........
DRŽAVA .............. ................................................ \ '
! ■	- i___J
j Vestno zdravilo dela čudeže,	j
I	Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. —-In	X
•	fiF^^W P° pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje la	n + BI Hf^ posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene.	Z A BI. I H| Mi smo se dolpo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin	f i B 8 pPg in razpošiljanja, toda novi vojni davki ao nas prisilili nekoliko zviilati	f f cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi	f f flVjBHI lekarnar plakati več, ee smo mi prisiljeni plačati več in da se tema
f	na nobeo način ni mogoče izogniti. —• Toda izvrstna kakovost ip	T
Z	pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od-	I
j	^^^^	jemalca.	J tif	#
I HM	TRINER-JEV	I
j JiR iBtrlški fliiir greikega vlu
•	^^^^Hj^^B^k ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen	V ▲ ^^^Fa^l^SB svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodca.
f	Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vne za-	T
f	ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov,	X
Al ^ p^ uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni n<i>be&o	k
i I fcfc P Qi ///%	■ kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče	7
91	"""	»vino. Pr: zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni	S
♦	BA«1aJK ■ oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja	? I ftlTTrrv uotlf ■ žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, to bo	I W ' ^ ^ I vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
Z	V	# P V vseh lekarnah.	f	J
I	TRINERJEV LINIMENT	j
t p/	a prodre vedno ▼ pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatuMu,	I
T ^S^fc^^S^^i	I nevr-alg-iji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoft	f
Z f n^ER Wl^	I hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenja,	v
T _ _	^ ■ napetos^Lr oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od-	\
% nURKL VIKU <strani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
♦	~	_ ■	i m i ~~	■
V	yJoseph THixCR I TEWEK-JEV ANTIPXJBIN je zelo uspešno in pomirjujočo anti-	X
t | ^	** I septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-	•
Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah«	Š
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na
mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand	I
^	Prix — Panama 1916.	X
JOSEPH TRINER,
1	Manufacturing Chemist,	|
] 1333-1343 SO. ASHLAND IBE.	mm %	j
ko je A vin ta vprašali, Udo jc generalu Delia Cro. e povedal, il<i iivi Ladislav »Ijačič, sta «e pene ral in samostanski predstojnik spotfedaJa. ta trenotek je tn tra jalo — a Kržan je to opazil m ia-koj mu je hiio v* jasno. Znano Mu je btlo i/za prejšnjih £mcv, da »o imeli pirrtje tudi v sau» >stinu »voje zaščitnike, ker so Minostan raditlanio zal ivali z znatnimi darili ; vedel je da je eelo nied redovniki n Jtaj starih piratov in brez dvoma je bilo. du je samo-
itamki ptod»t Jjnik HV.trii generala Lk-lla Cro<« ter ga opozori ua mvHinost, ki preti Asunti.
Ko &e je poleglo prvo piesene cen je, ki je bilo prevzeli vojvodi* uje Asunlo m Kržana, »o mirno prendardi, kaj jim je stci iti. I'videli so v», da jim tn ni obstanka, a sklenili »o, da se izvrši takoj drugi dan v mosta n* k i kapeli j»*roka vojvodinje Asutife -i plemičem Krzen«.m. To je zahteval x Asunta in nihče ni uwar.'s!. <*e* neral IVIla (Voce je prevzel sktl za varn<»st, vojvoda pa je dal de i ar, di se je moglo najeti dovolj čuvajev.
—	In kam pojdemo po poroki * je vprašal vojvoda.
-- Proč iz t« h krajev, najprej v I rst in jedem se že odi ičimo kako in kaj.
I ri tem ;e ostalo in tako te je tudi zgodilo,
XLVI.
Iskal je grofn,|o po eelem svet in ko jo j« najdcl. je moral umret.
Narodna.
Na ki*£kiti t Jen, blizu Ceiovelj nnd De » idnom. ne »voje dni stal lep prostor* n gradič, zidan v sta-rcui laikem slogu,1 nekdaj la^ patriarha o.dejsk-ga V tem ptij.u Tteoi gradiču ,-ita živela K rimi ni Asimts dni neskaljene »reče in ljubezni.
Minula »o že leta od ujiju j*o-r«Ke in Mikar sta *e naselila v ti-n gradu ter imela sta ve^elj* z otroki. Plan vojvoda Dali Kerro je živel *e i.dn.j nt tudj general Delia * r<MVt gospodarstvo pa »ta vodila Temo in M:ira,
—	Na v*»;n božjem svetu ni ta ko e rečnih ljudi, kakor v eero-velj*k«m /radu, ne je govorilo po »tej «»Koli<ji.
Za dogodke po svetu so se ti lj'»dje le malo zanimali. Največ s«) jih »e mikale noviee e niratih. bratje ho »e /aeeli nekaj Dt pr> bitki pri tapaarto zopet oglašati tet so zo|>rt delali Turkom mnogo preglavice. Tako mogočni, kakor »voje dni, niso pirntje nič več bili, nist, im*li ni*i kakega kralja Oja-iiča, uiti zadosti ladij. V Sredo renrsko morje sploh niso ve»"* upali, nego se omejevali na Adri jansko morje. Z beneško repnbli ko so bili še vodno v tesni zvezi Napadali so Turk«- na kodnem tei nt*usmiljeno plenili jo turški Bos ni. napadali pa še raje turške lad je v Adiitanskeni morju. Bene ška rvfmblikn. ki je imela v cUafc pomorsko polieg« na AdnjJii sken» mo.ju, ni Morili piratom
nič žalega, Avstrija jih je pa tudi f»odpinila po svojih močeh s^j so se vojsko-vjli proti njenim sovražnikom.
I:i!c je lenega jesenskega večera, ko s«* je na eeroveljskem gradil oglasil star menili. Dela brada mu segaln do pisa i-i beli dolgi 1 »sje so mu padali na tilnik. Hodil je t» £l»o in kumaj nosil vrečo, v Katero je deva! pri kmetih in v o spodi nabiane milodare. Vodil pa ga je majhen deček, zakaj stari menih je bil brez oči. Globoki čr-ii o rdeči učni jami sta bili prazni.
Asunta j»* sedela s svojimi otro-<i i.a grajskem vrtu, ko se je menih prika/al na g rogu velikih vrat. Pogled ua ta razorani obraz s pralnima očnima jsinama io je navdal z grozo Hitro je narožila Tomu, naj meniha primerno bogato obdaii, pot*-in pa se je umaknila v grad. da bi tujca več ne videla.
C cz nekaj trenotkov je prišel za njo Tomo.
—	Milostiva gospa, je rekel Tomo ta menih nc mara ne denarja, ne živil, ne prenočišča, pač pa hoče z v,i mi govoriti.
—	Kaj mi hoče* se jc začudila Asunta Taka strašno izgleda, di se ga kar bojim.
—	Revež ie. Kdo ve, na kak na-e di je prišel ob oči. Najbrž misli, da dobi od vas večje d i rilo, kakor sem mu jaz hotel dati.
—	Priprtji ga torej, je odločila Asunta Saj ni ticba, da bi mu pogl edala v obraz
Kmalu jt menih vstopil v sobo. De«*ek ^a je peljal do stola in se oddaljil. Stare«- je držeč palico z ob« nia rokama naslonil nanjo glavo in čakal.
—	Kaj .Vlite >d mene, ča>iiti oče *
Ko je menih za~liš:d ta nlas je dvignil glavo iu pozorno poslušal tei njegov nagubančeni obraz je n* kam razjasnil.
—	-^te |i vi vojvodmja Asunta Dail i-Vrrof je vprašal njenih.
—	|ii!a m-iu to. ie veselo o«ieo-\<irila Asunte, a že davno nisen-več; danes sem srečna žena pleni iea Andreja Kržr.na
Mtiiih je nekako težko «sopeč nekajkiat pomifjal z glavo, kakor bi holel potrdili, kar je slišal poleni j« naenkrdt vstal s stola.
—	In jaz sem Ladislav Gjači«'.
Zatrep* »ala je Asunta po vsem
životu, a ni se mogla ganiti ter nobene besede ni mogla ziniti. i»l sla ko+ snu t, kakor bi okame-nela, jc stala na svojem mestu in zrla v GjaSea.
—	O, ne bojte se me, Asunta! je pro-.il Gja*i •. Potrpite z menoj le nekaj 11 enot kov. Nisem prišel kalit vaše sreče. Ne, Asunta. Hodite usmiljeni ter poslušajte me.
Asunta je v tem prišla k sebi.
—	Kaj ni hočete? je vprašala s trdim glasim m odstopila nekaj korakov. To pač pojmite, da spomini. ki me vežejo na vas, niso prijetni.
-- Vem *•» in zato sem prišel sem. Ž** ve'- ko* deset let vas križem sveta iščem. Prehodil sem vso gnske otoke, prihodil vso Italijo, vso Dal m vi jo in vso Istro, da bi vas našeJ iu mogel v. vami govoriti. Otok Keos. ki je bil moja
STRAHOVALCI DVEH KRON
____tOOOOTDflKA POVBT. kft^
SPISAL FRANJO LIPIČ
(Nadaljevanje).
bist, so Turki zavzeli. Porušili so ktasni grad, ki je bil namenjen \:»m, Asunta, zn prebivališče, u grabili vse zaklade, ki jih je bil
zbral moj oče, meni pa izžgali oči Mučili so me tri dni tako strašno, da sd mi v treh dneh osiveli lasje. Ko bi bili Turki vedeli, da sen. Ladislav Ujačie, bi me bili gotovo umorili. Tako pa so mi punili živ-, ijen je.
IV-miljenje je ebšlo Asunto. S tihim, mehkim glasom je rekla:
—	Pomilujem vas od srcu.
—	Hvala vam za to besedo: jc iskreno vzkliknil Ladislav Gjačič. V bAki, v kateri je bile Ai.tčeno piratsko brodovje, sem jaz imel nalogo, da pokličem v slučaju nesreče na pomoč Benečane in rešim, kar se da. Prisegam vam, Asunta. da nisem bežal, kakor se govori nn-d pirati. A.i mi verujete;
j Gjačič je te besede izrekel s la-'kitn poudarkom, da^je Asunta spoznala. koliko mu jc na tem, da mu verjame.
—	Verujem vam, je rekla A-sunta in src? ji ni dalo miru dokler >ii dostavila: Ko sem izvedela za usodo vašega brodovja, sem takoj rekla, da Ladislav Gjačič ni bežal.
1 — O, hvala vam, Asunta, iz dna srca za te besede' In zdaj uii do-vclite š-; eno prošnjo
Gjačič je za inalo časa untolk-
i
nil. kakor bi moral zajeti najprej sape.
—	Dobrega srca ste in plemenitega mišljenja. Zato upam. da nii .:»kjc prošnje ne bodete odbili.
j -— Kaj želite? i — Odpustite mi vse veliko z!o. ki sem vam je storil. Grenil *-em. a grešil sem iz jirevelikc ljubci/ni do vas. <W trenotka ko sem vas prvič videl, sem vas ljubil. Tudi ko s~nt vas sovražil ker sem spo-'znal, da trte zanieujtte in zametu jel-, je t-, sovraštvo izviralo i/. Ijnheziii. Z enim samim pogledom bi me bili lahko napravili za svo-jeg^ sužnja. Tudi ko so me Turki iiiu*»ili. scin mislil na vas Ko so mi izžgali o<"i, so moje ustne šepetale: Asunta, maščevana si. " In je danes nosim vašo podot-o v svojTin sreu in vas ljubim, tako vri.ee "i» presK-no, kakor le kdaj O, i«e zaiu*M'itc mi, da tako govorim. Lcla in leta vas iščem, nc da bi va:u razodel to svojo ljubezen, marveč da si izprosim odpuščanja.
—	K:>r jc bilo, bodi pozabljeno in bodi tudi odpuščeno, j« izpr«i-l»o\or la Asunta.
Tedaj pa jc Ladislav Gjačič padci na kolena in ihte vzkliknil:
—	Dovolite mi, da poljubim rob vašega krila, saj je današn.ii dan najsrečnejši mojega življenja.
Zdaj pa A?£Mta ni mogla več premagovati svoje ginjenosti. Naglo jc pristopila, prijela Gjačiča za r^ke ter ga hotela vzdgniti. Ladislav pa >v je nagnil nad njene roke ter jih kleče poljubil, lliteč:
—	Hvala vam za ta trenotek' Lc ene žc!jo sem imel, da hi vr.s sliCs! šc enkrat govoril i ter da bi slrsal iz vaših ust, da ste mi odpustili
Gjačič je vstal ter kpustil roki Ami u line.
—	Piosim, pokličite mojega dečka, da me odpeJje.
Asunta je hotela najprej izpolnili to željo, a premislila se je. 1
—	Pojdite, naj vas peljem jaz, je rekla iu prijela G jamica za roko.
Previdno in nežno ga je peljala po stopili »ah iz grada in čez dvorišče. Strme so gledali Tomo iti posli ter si niso znali tolmačiti tega prizora. Cez vse dvorišče je Asunta peljala Gjačiča in do velikih vrat v obzidju. Tam mu je še enkrat-stisnila roko.
—	Z Bogom!
—	Asunta, Sodi srečna vse svoje življenje! je dihnil Gjačič, in predno mu je mogla Asunta braniti, je padel na kolena ter poljubil rob njenega krila.
Zunaj se je že mračilo. Z m>rja so se dvigule megle in zakrivale razgled. Asunta je stala na graj-1 skih vratih in gledala za Gjači-čeni. dokler ga je bilo videti, po li"u pa no ji tekle "sree olajšujoče solze.
Pozno zvečer se je vrnil plemič
jKrftfti % ton. !% lo^jfe fM
V zalogi imamo sledeč« cerkvene pesmi
OSNAJIUII UMU, «. mr. rn. Hribar. l pmratrna la T ghaov ........|ta
MIMA ta MOM. «L te INM)	1 parururl la « gimmor ........ |g.«
1* KUHAN. KtMI (F I lil rtu)	I pvtUurt la t gi*Mor ........ HM
•SC« Ittuaovo (KbM«W)	1 partltttrt la T	.........^RM
^ANCI LIMOtfA (FiWMl	t partltart la » (kan.......... UII
» 0»HAJtt.aiM (Or—>	« law .......................... UN
ta miNOI L. I MOO A tamll)	S putltul In • gkm .......... na
HVALITI aoaeoCA (PhpH)	a partirurt la r staaor ........ Ha«
SOI MCA MriL »Ml ti, »1)	| tetio .......................... Oil
MT MhesiH	« MM ............................ HO
ItOVRNMA SV MAAA V SaM m.
m.....I'M« (MM)	a partttart la T 1m>..........on
MIMA (CWniPiifcl)	1 purtttvim la 4 «k*or..........HO
MiaaA O« ANOftLI« (KMMM)	1 paru tura la 1 etaa .......... fl.M
aAMCr« JOMFM (CUmAMM)	a ptrutnri la t |hm ........ fl.M
Mrtltara trn T	......... Q>l
JOZMOVias (NMMI	I MCMa	................. la
ftMANHIČNS e«SMI (UMfMT)	I latlm ............................ «Ltf
•	^aaMi	aan	a	tm a isini ........ oa
socs ^Mf^tM	cf'»aitif) _ a pvtttvi ijfc.«M»imtw»M aaa
OMOMU« pf rmmunm tCi.iim iJOD i »vt ta 1 tfimrnrt ...............m
tri i, ■■■■■ntn T^MmI i 12 mMm nmm t
artovetiic ruDiisnmg fJo.
^ggmgmmm^gmgm 1 ■liranHIHHHH r
Komfort za noge.	j
i'
Ako w Vam iiqaa noga aJt aa	r Vam pals tar na ta da6n pevzro-
dajo občutna boMčoina, ki igo in	1
ustvarjajo srb}j«qja. ako imbtAa^o	i nog« v davhjn in rane povzročajo pri hop trplaoja. na cagai««- Dobite
pri Vaismn laksrnarju	lr
Severa's h Foot Powder
in
(Sararov Praiak za naga) in kom- 1 • fert za Vaša nog« bo zagotorljon. To ja prijeten praiak za noga. Malo ^ poautega praika mad prati in na vrh v ter podplatih vsako jutro in nekoliko v vsak £cv*U ali nogovico po-
vzra&teM. Cm V centi in la I
a»Tks.	t
■HHBHi'i
---— is
—	Tomo, pomasrai! jc za klical, f ko je i»rijezdil na dvorišče Kr- t šrmiški človek se je ponesrečil,;55 tiaj ima vs:J krsčr.nski pogreb. Spravimo j»a v kapelico.	•
Vsa prepadla jc stala Asunta : poli-g mrliča.
-- I'ovc j mi, Andrej, kako - ga l] našel
—	Jezdil sem proti domu ter ^ zagledal v daljavi človeka, ki jo ' v spr« iiistvu majhnega de<"ka korakal črt/ kamenje. Vedno jc » bi—.-čal glavo in s«> vsnk čas ustavlja! ' i'ri ^cm se inn je odprla vreča Vr»<-1 jo jc od sebe iu št l dalic ^ medtem ko jc deček spravljal padle reči v vrečo. Pri tem je 11«' kaj korakov za>el s steze in padn!
v malo dol'no tako nesrečno, da . se jc ubil Deč» k jt menda vslc 1 1 strahu zbes'1. IIit*'l sem takoj nu ^ poiiioč. a :iascl sem umirajočega f ' •loveka, ki je v mojih rokah izdihnil.
Kr/.an :n Asunta ^ta bila zdaj J sama v kapelici. Kržan je prist.-? ^ pil k svoji ženi, jo prijel lju'.o z i ^ i o!.o ter ji tiho rekel:
t
—	Ali hočeš vedeti, kaj s-> i»ile t zadnje brs.-de tega meniha* Ko ; sem dvignil s tal, jc sklenU m , k** iu zavzdihnil: 4 Asunta. ir.odi . src "-na! ' Kdo more biti ta člo- . vek ? ,
Asunia jc ti!..» polvM<i ilt !• kr i sli tor nekaj trenutkov molili, po- j tcin jv vz.-la blagoslovljene vode 1
—	Andrej, je **ekla, stori tudi. r ti tako.	!
r.itt m j » je Kr/un za roko pri- j jel ter ji zopet rekel.	,
—	Poslušaj se enkrit, kaj c,o bi- i lc zadnje Jiesede tega starejra mo-niha: "Asunta. bodi srečna**! t l.oj. ljuba žena. še stari menihi so * zaljubljeni vate.	}
-- Me govori tako, je resno in i .Povemo rekla Asunta. Ta stari a menih me jc ljubil kakor samo ?: še ti.	,
Potem pa je pristopila « krsti, i poškropila mrliča z blagoslnvije- | no vodo in glasno rekla, da je I Kr2an razumel vsako bescdico: ]
—	V.jčiti nnr in pokoj tvoji du- j ši. nesrečni Ladislav Gjačič! 1
- i
(Pride it.)	1
__ , i
h
Pismo iz domovine
Kleče pri Ljubljani,
20. jun. 101 'J.
Dragi sin I	]
Naznanjam Ti. da sem Tvoje p:>nio prejel ter da sem isteuia ja-;ko težko pričakoval, kajti bil sem radoveden: Ste-li še vsi živi ali , net V naprej mi moraš kaj več , pisat, saj sedaj pride prav mnogo , pisem s»*mkaj.	i,
Pri nas smo še vsi živi in tudi , zdravi še zadosti. Mama so bili , lani zelo bolni ter smo mislili, da bodo umrli, tako jih je krč. Po- , zneje pa sta imeli z Milo špansko x Tifčov Miha jc umrl v Rusiji | Draga rje v Cene jc ubit, Zidarjev ; Francclj, Sestravov Tone in j Korbckov Janez so vsi ubili. Ja- , nežova iz Osrchk sta dv:r ubita, iz j j Dolskega so 1 ali 5 ubit'. Iz Kleč j ■ Yerfaeov je umrl pri vojakih. Oio- 4 Idovega Petra sin jc bil tudi ubit | ter še mnogo drugih, ki jih pa ne , pa>.nas. Lojzeljnov Franccl j je bil | I ranjen; tudi Pavletov Pavel je bil , franjim, odtrgalo mu je pol stegna, , i vendar se mu sedaj ne pozna do- ( at i. Na« Franeelj je bil ranjen v roko na laškem bojišču; piestre j Ijen mu je bil srednji prst na levi roki, pa se mu ne pozna dosti j Drnpc je bil pa ranjen v Galiciji; ' krogi ja mu jc prodrla ▼ život pod' levo pazduho ter sla ven pod de« nia ple?em ravno m «vem in bi!
Kumrov. ker Franeelj sam ni mo-|ielt potem pa dolge nismo vedeli. aK še živi ali nc. V bolnišnici jc bi! na Odrskem. Ijansko leto se jel javi! k orožnikom, šel nato v P.os-no v šolo in revno, ko je h šole prfecl ter bil poslan na postajo, jc pa prijel tisti preobrat. Sedaj je* na Koroškem.
Draginja je tu grozna in množil- stvari še za dobiti ni. Ena obleka velja 1000 K, meter blaga za chleke J40 K, žametast klohuk| 240 K. Pred Veliko noč jo sem da! I %a ene?a 1L*0 K, danes pa so š^ i
•	nkrat dražji, ^amo obutev imamo zadosti, vsega drugega pa' nam manjka. Ovratnikov se tu nc 1 dobi za oob.-n denar Par nogavie j velja 50 K, sraj -n -J00—K in j čevlji so po 200—!!00 K par. Zn par pujskov sem dal 700 K, eno' te! i stane 700— 800 K. čedna i.ra-l va pa 4iXH>—."»1XK1 K. meterskij stol si-iia 60—«S0 K. vino	K liter, škatljiea vžigalic 1 K. Po i sel ilo l:uuo jo za sukanec, vendar ga je prišlo nekaj v kontrabaut ter je po K 1C¥H» m, pa je jako s!ai>. Dobili so ga u Italije.
Umrli so: Andrejčcv bognar,
•	«°j-»;tov Tone, Kovačica Tram šovka, Katein Fnncon. «tari O
•	virk, Illaj. Pri Blaju je pri/le njen Pavletov Pavel
/.voubvt- s«, ■tam pobrali vse ra-! zeti sr.-dnjcga, kateri sc klenka iz lin.
!j:n:i Ti tudi eno sliko da bo* videl, kak je naš Srb Nu ra mi iniH dve zvezdi.
Drugič Ti pišeui kaj več. do te-i daj Te pa pozdravlja
Tvoj oče
Franc Te kavče.
Pripomba. — Kai se tiče ubitih 1 iz občine Dol, vem pozitivno, tla m> padli sledeči do ti avg. PH6. (Tistega due sem st? namreč odpeljal iz Dola nazaj v Ameriko.) Pr vi je padel D radarjev t'eiie takoj' piv: leden; bil je ranjen v roko med obvezovali jem iste. pa ga jel zadela druga krogi ja ravno v sr ce. Ud je jako dober mladenič iu tden iwijpostaviiejaih fantov cele tare. Dnifi je bil Sestravov Tonček. Tudi on je padel prvi teden od granatne eksplozije. l>rat njc--•'V je bil ujet ter bil v Omsk a v Sibiriji. Dalje so padli: 1'kičev Viktor iz Zaboršta. Velepeov Janez je dobil krojijo v oko ter najbrže p(»dlcgel rani. I .obnov Tone iz Zajevš je pokopan v Ma-j riboru. p.il je bolan, vendar pa poirjen, moral v Judenbnrp k vojakom, kjer so jra mučili, dokler, ni padel od slabosti na vežbal&ču. j nakar so ga poslali v bolnišnieo, kjtr je umrl. Tudi vsi. kar jih je' omenjenih v zporajšnjem pismu, s-o padli do tistega časa razen' \<.rb<Vvegd. Ranjeni so bili vsi, nekateri po dva do trikrat; največ pa je bilo ujetih ,Vsa čast nasipi faranom' Skoro vsak je kar naravnost povedal, kadar je bil na dopustu, da bo kmalu ubit ali pa ujet. ker proti Rusom in Srbom ne niso hoteli boriti, proti Lahom so se pa bili kot levi. Tudi pohabi jenih je več. Kdor je imel kaj prodati, tisti je bil trden, drugi. posebno delavci, so pa stradali. da je bilo strašne. Kdor bi kaj natančnega r?d izvedel, mu rade-volje sporočim.
lin jaški pozdrav f
Rudolf Kreč West Newton, Pa.
Merta v Wisconsinu smejo lasto-vati javne naprave.
Posta vodaja v Madisonu je vprej^a let«>s postavo da smejo mc^ta lastovati javne naprave kot naprimer električne železnietr ter da smejo izdati za t'> |»ostbne za-(lol/niee. ki se ne račumjo kot obreioenitev mesta.
R:uli tega je sprejel m.-stui svet mesta Milwaukee resolucijo, s katero je imenoval posebni komite, ki ima nalogo, preiskati in prera-čuniti vse natančno, vt se izplača pri kupiti električno driLŽbo, ki bi stala okoli 30 miljonov dolarjev iu kake koristi bi imelo mesto od tega. Komite je pričel i svvjim delom tdkoj in tako se zamere v kratkem dočakati, da bo mesto la-stovalo električno železnico, ker l>o gotovo izb«: I j ša jo pr-miet in donašalo mestu še vrhu t.»ga lejie
dobičke.
•	_ - -
i«
. vKOOOK/ ^OTOv^v
31ov 6Q ske novice
r.iy, mine. j
Poročila sta se rojak Fred. A. Vider z gdč. Frances Martinovič j Iz La Salle 111. ter Anton P-ufr žaj z gdč. F. Krčili iz Soudan.i, ! Minnesota. I»Mo srečno'
r
Milwaukee, Wis.
Frank CJričar star :i7 let, je bil obdolžen, da jc bil v petek 4. juli ja pijan i'i da jc delal nemir >v<» .ii /.» ni Mary jc vrgel v glavo >te-' '■.feiiieo da ji j<- prerekal <•<>! ni l'1-.tllieo ko sta bila na »»lii-kn n:>
105 s pjer.-e Si. pri prijateljih, liadi tega jc b\\ obsojen v soboto > julija ua .^lo iu stn.ike. Ženi -.«» s.-Aili lan > v Kmergeiiev bohiiš-iii.-i, nakas sc jc pedala dom. v.
V	tovarni med delom ji ci"!>il; hud" opekline na levi nogi rojaki Ton.. Juvančič jz S28 Kuni ekin-! uic Ave. Ko je že končal svoje J lo. je pomaga! vliti železo svo i jepiu prijatelju, ki ve ni bil gotov.' Pri tem se je ra/počil model, ki ni. bil dobro sklenjen iu tekoče ž«'-! leza j«- Jeklo -Invančiču v čev> !i. Zele/e mu je 'a/.galo meso df> kosti ravno v zgibu med stopalom in členkom. (Ipekliua je tem hujša., ker ^a nis> mogli tak«»j ^eziiti.
! Ti Hie Citoit, stara 14 let. iz ! 1111 .ji Fist Ave., ie debila pr.'<-. j-on j.. peškodbe. ko je v toiek > julija zvečer neki tovorni avtomo-I jI /av« zil na hodnik pred tovarno •Johnson Candy Coiup. na vo»;dis Clinton in Florida St. ; Jožef Primožič, star ti let. \/. ]r»i! ( Ivinim st.. je bil povožen! od tovoru-ga avttunobila llriulev Dairv družbe. Deček je bil prepe-j Ijan \ Ihi! n i aii co ter je upiinje. «i.i bo okleval.
V	policijsko službo je bil spre jet rojak Jih* Casper (Kopušar). ki je prtsl neilolgim pr im! v«> jakov. — Policiji- se pritožuje, t!« ima sedaj p»vii«iiln dela, ko ji ni treba več loviti pijancev.
Duluth, Minn.
Peter I.a^cr, st'-ir tfi let. se na-liaja v bolni.^niri obrezan z nr>-t žom po hrbtu in obrazu. Stanoval I je pr: Marv Jolrnek na N. Is* ; Ave \V. in žensk t ga je napadla ponoči m? ! spanjem z žepnim nožem. Ni»-ga so "»dpeljali Se pravo-]*"-asiie v bolnišnico preduo .ie izkrvavel. Jcliukovo p-i v ječo 7.a (vzrok zl<t"*iu.*i se ne ve.
.	Virginia, Minn.
Louis A nič. odbornik društva. i^padajoee!»a SNPJ.. je dal ?ap.'»ti t ij'iika Johna Sumrada poi! ob-; d-aliitvijo. da je poneveril 130 d'> jlarjev društvenega denarja, kar pa John Sumrada zanika.
Keewatm, Mmn.
Drti.'.itio John Nele je dre 1. ju-' .ija obiskala Štorklja ter ji pustila za spomin krepkega sinčka.
Mrs. Jo3 Kolar je prejela pismo z Velikih La«š/? na Dolenjskem v katerem ji brat sporoča, da je nova država poklicala mo^ke k o-rožnim vajam in da so razmere še preoej labc, ve-idar pa že boljše k.»t za ča<a vojne. Posebno za žive/ j<- t« žava, ki se Ha za dra«; «le nar dobiti ne more. Največje po-liiaiiikanjc je za sladkor, petrolej
Dr. Koler
ta
t Dr. Kol ar j« naj-aUraJM alovecakl •irmvalk. apecjA-Hit ▼ Flttabarffea, ki lata as-Utao prakso ▼ adrm.TlJa-aja TMk laoikilt Itniaanl
Saatrapljonjo krvi Mrtvi ■ |it-mrrtttm Mi. ki ga J« teoat«! dr. prot OHftch. Cm taaate aioaoli« alt aOv Om po UImu, ▼ Krta. IspadaaJ« Im, ^mmilnrn r koaUfe. prUBta la ladatn naboabLN« Aakajt*. te ta ba-
▼■a molk« bol—I Bfetfta pa okraj tkat ■'sto«. Kakor hitra operno, O vaat proooknjo adirnvjo. ao taksju. t—irae prtdito la |n rmm ga boat
"BMrqMto aH rottao kdo Mftravte v ta vrak ta Oeor broa mmocljo.
Boloaal mkarj^ ki fuiaogUi b* MlaojMMi la krbca la veuOM
'^tMBnilMfc fp"Ql». MoObo O
UfcBpo. ■ h	te aryo
■TioMMMS T krBtkW
UraO« aro: ig|llaa a« a na traj <a a ava^or: TfMUh O L aja traj «o «. popoUao, ob	•«
otnio i »onanoL
Iteki naa	j
j in vžigalice, sicer pa vsega primanjkuje Mrs Kolar je pisala pismo 1 l'. aprila in odgovor je bil ; poslan od ta»Ti dne 6. .maja,
--—---— i
NASI zastopniki.
kateri ao pooblaščeni pobirati naroBi dIdo za dnevnik "tilii* Naroda". Nar<W,nlna za "fil«» Naroda" Jo:
Za celo leto $4 00: za pol let* $2.80' za fetrt leta Jl.25
I Vsak uidtnpnik lwu potrdUo aa
; RToto. katero je prejel tn Jih rojil 1 knm |irif»nroCamo
»ao Kranriora, CaL: Jakob LorOn Drarrr. Colo.: Loula AndolSek 10 Frank Skratiec.
Purblo. Colo.: Fetcr Culi«, Jobtf Cono. Frank Janesh ln A. Kocberar Salida, Cok». In ekeUco: Lotili Cootello.
Somerset, Colo.: Matb. Kernely. I Indianapolis. lad.: Aiois Rodman. Clinton. Ind.: I amber t Bol »kar. Chiraeo, I1L: Jos. Bostl^, Joo. BUab I Joo. BevfiC In Jonn Zaletel. I Jolirt. I1L: Frana Bamblch, Frani
l4inrieh In John Zaletel. ! Mascoutah, llL: Fr. Au»matin. % La Salle, I1L: Matija Komp. ^ livingston, III.: Mieb. Cirar. North Chi raco, IlL ln okolica: Ant Kuhal tn Math. Oprln. t So. Chicago, 111.: Frank Černo.
Springfield, IlL: Matija BarborM. |ffl Wankegan, III ; F—nk PetkorAek. Franklin. Kans. tn okolica: Frani litikovk
Frontenar, Hans.: Knk Firm. Rineo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller. Md. In okolica: Fran! Vodopivec,
Calumet. Mich. In okotlea: M. t Kobe la Pavel Shaltz.
Detroit. Mich.: Paul BarteL i Aurora, Minn.: L Pentiek. i Chisbolm, Minn.: Frank Oorla. JaS j Pet rich.
•	Ely, Minn. In akollea: Frank Goofl*
Jos. J. Feshcl In Anton Poljanec. Kvelrlh, Minn.: Louis r.ovte to JurtJ ' Kotze.
j Gilbert, Minn, tn okoUra: L. Vnal HibbinK. Minn.: Ivan PouSa. Virginia. Minn.: Frank HroratiOtt, 81. Louis. Mo.: Mike Crabrlan. , Great Falls. Mont.: Math. Urtt
Klein. Mont.: Gregor Zobec. Govsnda, N. Y.: Karl Sternlia. Lilllo FaUs, N. Frank Maal* Barberton, 0. In okolica: Frank Po*
Je In Alb. Poljanec.
Colliawood. O.: Matb. Slapnlk. Cleveland. O.: Frsnk Kakaer. ChaO Karllnser, Frank Meh In Jakob Ee» nlk.
Ivorain, O. bi ofcolica: Louis BalanO i J. Kumse tn M. Ostanpk.
Niles, O.: Frank KogorfclL ! Youn^Vtown, 0.: Anton Klketj. Oregon Otj. Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlcb. Ambridge, Pa.: Frank Jakfla. Rescmer, Pa.: Louis Hribar. Broogbtoo. Pa. In okoUan: Antod t Iporee.
Burdlne. Pa. te okoBcaX Jobd
| Dem Sar.
Concmaugh, Po: Iran Psjk, Yld
RoranAek. Claridge. Pa.: Anton Jerlna In Anfi , Kozoglor.
Dunlo, Pa.: Joo Oahaban. Export, Pa.: Louis SupanS«. ' Forest City, Pa.: Mat. Kamto In Tit ■ ( Leben.
J Farcll. Pa.: Ant. Valenttoflft.
Greensburg, Pa. In okolica: Fraal
I Novak.
Hostetter. Pa. faa akiBol Fraa|
Jordan.
1 Imperial. Pa.: Tat. Peternel, b* 172,
•	Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja M John Polanc.
Luzerne, Pa. tm okolica I Aototi
! Osolnlk.
Manor, Pa. hi okolica: Fr. Demlaft ; Moon Ron. Pa.: Frank Maček ln Wtt
j PodmllSek.
, Pittsburgh, Pa. in skollcai U. %
| Jakobich, Z. Jakshe, Klarich Mat. H
' L Magister.
| Ralph ton* Pa. ha okolica! Marti*
] Koroschetx.
Reading. Ps. !a akollea: J. Peadlif South Bethkben. Pa.: JenuJ Km prirSek.
, .Soatbriew, Pa.: Fr. Btatnar. Steelton, Pa.: Anton Hran. Turtle Crak. Pa. la okolica: Frail
Schifrer.
West Newton. Pa.: Joeio JoVkOi Wiliock, Pa.: J. Peternel. Mnrray, Utah ln okoUea: J. EaatOUV Black Dianond. Waso.: G. J. Pw renta.
Ccketao, W. To: Fr. Kodan. DavJa, W. Fa. in ihiMn: Joisi
Broelch.
Koreachan.
MBwanhao. Wis.: Andrew Wm, alp Tratnik In Ang. OoUandar.
f W. AO* Wis.: Freok MUL
B«k M Mi *m ttm^iBik______^
MATIJA SKENDER
ftZW	JAVNI NOTAR
JMs. iflk^	Za Ameriko in Stari Kraj
^vk WA 5227 Butler St ^ Pittsburgh, Po.
Sprejema Tožbe, dela Pooblastila. Kupno pogodba. Potne ^Ak	Listo(PASOSE); Iztirja dolgove tuksj in▼ staremkn^|a.
mM« VSA t HoUnfco »troko iBtdrioia Jek ie oobuk IO let m i$lcm nwla.
IZ NIŽIN PARIZA
CLA JUNOLS DE PAJUB.) rtaawdd aptaal J«u Sinua
Ia "Olap Virodft" prirodll O. F.
46	(Nada 1 je van je. j
Prijel j- vsled tega Josette za obe roki ter rektl:
—	Kako žal mi je, draga, da ne morem biti v tem oziru tvojih misli! Ravno radite^*, ker vzbuja najina zveza toliko zavisti prt ljudeh, je treba slav.ti poroko v navzočnosti številnih ljudi in z največjim blokom. ('lovek mora imeti pogum, da javno zastopa svoje mnenje. Po mojem mnenju bi se morala poroč ti v grajski kapeli v Ciiaunrgnv po papeževem nunciju ter povabiti na svadbo eelo paniko družbo Zakaj bi delala ut»s kot da se skrivava? Sijajen ne-p< zaben prizoi hočeta pr.praviti svojim zavistnikom, nekaj, kar bo vredno najine velike ljubezni.
—	Prav imaš. — je vzkliknila Josette, vsa r-avduSena. — Da. v Chrumignv, - šettisoč posti! Ej. kako bodo besneli od srda! Hvalu ti /a to sijajno idejo! Ljub m te iz celega srca, iz eele duše!
Miramber.u ji je dal poljub, katerega so te besede zaslužile. Nato pa jo dvignil s krepkimi rokami kvišku kot dvigne vojak ravnokar zap:enjeno zastavo.
Bila pa je še vedno črna točka v tej sijajni sliki in ta je bila nepoznani izdelovale«* onih momentu.h slik, na katerega je namiga val oni člniu k v "Klepetulji". Moral ga je takoj razorožiti. Ob misli, dn hi '-e mogle te !-like preje ali -leje prikazati v kakem drugem zakotnem listu. je čutil Mirambeau neki čuden strah kot ka-dilee, ki naenkrat spozna, da s»e nahaja v bližini soda s smodnikom.
Vrnil se je torej k glavnemu uredniku "Klepetulje" ter dobil na&lov onega človeka Glasil se je: Tub. Hue M i guard, Passy.
Par dni pozneje sta'se "est da "Tub" in Mirambeau v neki kasarni na enem iunco liiilfvnnli»v. Skrivnostni "Tub" se je prikazal v oM-hi elegantnega mladega moža z naslovom uradnika pri nauč-neia ministrstvu.
Potoni poizvedovanj pri neki zanesljivi n ši je Mirambeau izve del, da se pne ta 'Tub* v resnici pommcreu.l. da je slikar in učenec NentaUis-a »i« da so bile njegove slike nedavno laskav« omenjene. Ker pn je .-.'ik^rsl vo v zadnjem času kaj slabo preživljalo svojega moža, je bil Pommerenil prisiljen prodajati svojo umetnost ilustriranim časopis in ter ^likali portrete igralk in lahkoživcev. Urediti-m takih listov pa je tndi že dobavil vsakovrstni niatenijal, kate rcga so ti listi z veseljem porabili.
V kavarir. kjer ^e je vršil prvi sestanek, sta preživela Poinme-* rruil in Mirambeau skupaj eelo uro. Takoj sta spoznala, da sta si vredna nasprotnika.
Miratnb'au. ki se je še vedno bal škandala, ki hi izbruhnil prert njegovo poroko, je pazim poslušal sleparja. Kljub temu pa je dal slednjemu prav izpo.-etka razumeti, da so slike, katere si je ogledal glavni ure'li:?k "Klepetulje" hrez vsake vrednosti. Fotografija po-menja danes prav nič. kajti lahkota je postaviti glave oseb na kateri koli telo. Pommerenil. ki je tudi vedel, da niso njegove slike dosti vredne, j« bil pripravljen iznebiti se jih za primerno odškodnino. Zahteval je 4 ore j deset tisoč frankov za plošče.
Miramlieati je osial popolnoma miren.
Pri drugem sestanku je v resnici dal Pommereuilu prvo odplačilo tisoč h frankov. Za to pa je zahteval od Pommereuila potridlo ter izroditev fotografičnih plošč.
Pommerenil je smatral to zahtevo za povsem upravičeno ter Isto«**;! Mirambeau-ju potrdilo obenem s šestimi ploščami, ki so bile skrbno zavite v svilen papir.
Mirambeau je u videl, da so te plošče vredne tisoč frankov. Z drhtečimi p^sti je sprejel plošče ter sklenil, da si jih pozneje na-tančno ogleda.
Ko je podal Pommereuilu roko, ga je prosil slednji za uslugo, da sme biti povabljen na svadho.
—	Zakaj ne* — ie odvrnil Mirambeau ter si zapisal ime svojega novega znanca v ina|o bilježnico.
Ta elegantni mr>/ pot« vo ne bo drla l slabe figure med šesttisAč gosti in številni med rl'dnjlmi ne bodo glede značaja dosti več vredni kot je ta.
Zadovoljen <-e j« vrnil Mirambeau domov. Vse je >>ilo urejeno in ničesar se mu ni bilo treba več bati. Sedaj je bila Josette v res-:ii«n njegova z vsem: njenimi miljoni in gradom Chaumignv. O. ta krasni grad! Mtran:)»eau se je spomnil, da ga je nekoč obiskal v spremstvu svojega o«-«ta. V eni izmed alej je pobiral kamenje ter ga metal preko nekega ribnika. Pri tem je gotovo zadel neko sobo, knjti eeden izmed paznikov je pritekel ter rekel s pretečim glasom: — Ali bo pu-til to. ti nesramni pohalin? Če vržeš še en kamen, ti pripeljem eno za uho. Zapomni si to!
To mu je rekel nekoč paznik in on, mali Teodor, je ves osrarao-*« n zbežal k svojemu očetu.
T« *i> oni i> je i iz.*' I danes prav posebno »ničnost za ženina gospodične Carluv Kje je pač ta strog, paznik? Ali je mogoče še na gradu- Ali bo spoznal v novem gospodarju, ki bo prišel v kraljevskem Kijaju na grad Chaumicnv nekdanjega pobalina?
—	Življenje je v resniei mično. — si je mislil Mirambeau. ko je korakal po bctlevardu navzdol.
Nato je šel k prodajalki cvetk ter naročil velik š«»pck za svojo nevesto.
_	Enoindvajseto poglavje.
Ti' +F* un u
SENZACIJONALNA POROKA.
I J-
Na kolodvoru Quai d'Orsay se je vrstila ekvipaža za ekvipažo. Celi odlični Pariz .e je zbiral onega jutra tam: — ministri, senatorji, akademiki, uradniki, častniki in elegantne dame. Dane« se je vrnila poroka CaHusM. ram beau. Izdanih je bilo šest tisoč vabil in le malokateri je odklonil.
V»akih pet minut je odšel poseben vlak. da spravi povabljene v Btoia. Vsak vlak je obstajal iz vozov prvega razreda s promenad-ii i nt hodnikom in vsi vozovi so bili bogato okrašeni s cvetjem. Ker m> morali vsi vlaki oditi mrd osmo in deveto uro. je bila velika čakalnica seveda prenapolnjena. Še nikdar ni videl človek na enem kolodvoru toliko »vetlih oblek in sijajnih uniform.
Ker je večina goHov prišla prepozno, so odšli prvi vlaki skoro prazni. Tudi v poznejših je bilo dosti zabavljanja, kajti vsem se je zdelo neumno, da so jih tako zgodaj sklicali iz postelj. Čuti je bilo t«di številne pikre pripombe glede neveste in seuina in opravljanj«, različnih članov pariške družbe.
Govorih so o lepi gospej Fournieat, o koje doživljajih so pripovedovali na vseh cestnih vogalih. Ta ljubeznjiva dama je bila žena nekega slikarja pokrajin z meaeč no. Fournieat je trpel, kot vse kaže, na ljubosumnosti in dobrodušna gospa Fournieat najbrž ni biU *io*tl previdna. Komuno jo je pripravil njen mož do tega. da mu j« priznala Moje gr-*be Solze, burni na«#opi, pretnje za ločitev za-k*m&, vse lo je sl«dtlo. Nato pa je pričel slikati Fournieat novo p* krajino z meaečno ter rekel velikodnfai .lepi grrifariei; — Obesi sm foraj vsaj eno pokrajino z m enotno! — Tako je pršilo, da ao vi-
de le tako številne tljke Fournleata v različnih razstavah. — Člo vik mora vendar živeti ter si služiti denar!
Ob tričeirt na dv^njast je dospel zadnji posebni vlak v Blois ii feii er z zamudo desetih minut. To pa ni pomenjalo nikako nesrečo Za in ji gostje so mogli vsled tega dospeti šele ob poldveh v Chau iiiignv, vsled česar bi tudi postala gnjeea v grajski kapeli manjša./Tč kapela je mogla vsebovati v najboljšem slučaju le petsto ljudi.
Od Blois do Cha-imigny. ua razdaljo dveh kratkih milj. — j« bi al eesta tesno obrobljena s kmeti, ki so prišli od blizu in daleč, ai vidijo tisoče vozov z najbolj izbrano pariško družbo. Nekako en ki loiueter pred reko Ijonre se je cesta naenkrat povesila in pokazal s« je grad Chaumignv v vsej svoji krasoti. Jasno je bilo videti veli I.ausko poslopje z visokimi stolpi ter ogromni park. preprežen w alej. I tis je bil tako velik, da je nastal molk v dolgih vrstah vo žov. —
Med dvajsetimi gosti se je nahajal komaj eden. ki je že vide g«ad. Parižani poznajo namreč boljše Florence ali Bruselj kot ps svojo lastno domovino. Vse se jc za trenutek udajalo utisom. a ten iiilreje so se gibali »ii*to jeziki,, da dobite zainujeuo. Ti 1'arlus-ji! Ne Mslišaiio. da je mogoče s ]>omočjo makaronijev pridobii si tak za !»!ad! In kaj še ta Mirambeau! Kako je uredil celo stvar, da po -i uie sedaj v tem gradu naslednik francoskih kraljev? Ali jo ji hipnotiziral, to malo luakarotii-princesiiijo?
Vse je pričelo s podvojeno silo govoriti o družinah Carlus ii i M ram beau.
(Dalje prihodnjič.)
IOJAIIUO. 1
m>» m mm vatafn	ITAM M. M MAIN RBR,
CONHAim. ra. MM Ml pMw ta aa M »o
nfim HQ PO CBOL
Iz stare domovine
i- j
, S teie občinskega sveta ljubljen- iinene*ja naroda
- j
1 V sobot) 14. junija ob 11 do p -ldi c je vi>ila izredna ol*čin-'si;j| s« ja Na doevneui redu i'- lilo i iTiianil j pi-edsetlijištva glede na-- UMiavane določitve mej slovens'.e_*a o/.^inlju proti sevetu iti z?.-| i a«lu. Pi«*dsedoval je župan tir I Ivan Tavčar, ki H- omenil, da je |l»li pravkar pri njeni d"i»utacli~ ].rinit«r<kih Sl<.vei;cev, da «j:i na-I r..si /. iščite Ob pritrjevanju občinskih svetovalcev je župau iz-i.i/.il naše j;1«»boko sočutje s pri-|jiv»rs! iiiii brali in vedno pripravljenost. zanje a-jriti vse. karkoli bo mogoče. Nato je župan Ji. Tavčar v vzvišen b besedah govoril o n-sit«»."nj usodi slovenskega naroda, ki ga pariška konferenca in ituljanski imperializem hweta po-oliioma lazkosati. Poudarja, d;*, hočemo imeti vso našo zemljo, vse naše morje. Zgraža se predvseai isud italjanskim nasiljem.
!'<MLcnpau dr. Triller n temelju-tn- v kratkem govoru protestno izjavo K i jo prečita, predlaga župan sprejem izjave s teiu. da se 'činski svetovalci dvignejo s se deiev.
Mesolucija se glasi: t cU'kupuo prebivalstvo I«jub-Ijane. glavnega mesta Slovenij.-,1 na usta svojega zakonitega iu poklicanega zastopstva:
1. Navdušeno pozdravlja uašei hrabre čete, posebno naše junaške j si bske in hrv atske brate, iu sc jim iskri no zahvaljuje, da so s svojim n« ttndržnini. napadom #iztrgale ve lik d« l slovenske Koroške z nje-.i»iii glavnim mestom Celovcem in z našo Gospo Sveto ter tako osvo-L- dile na lW.OtX) koroških Slovencev izpod nasilstva.
Z. Zagotavlja aaše še neosvobo-tj-ne in zatirane brate na zapad-;	Koroškem, na Goriškem,
Kranjskem, v Trstu, v Istri, na Heki, v Dalina-iji iu Prekiuurju !• r še |»os*>bej one, ki radi svojega I o*r«>]ii6ga pi*eorisan ia ječijo v M-I čnikih iu beneških ječah ter unii-r.tjo v italjansk^m prognaiistvu, r.aših najlskivnejših stnipatij, na-v-ga najglobljega sočutja iu nase ueouiajljive zvestobe.
Najenergičneje protestira ]>roti vsakemu ogabnemu imperializmu iu VKiljeuemu komproursu. ki bi nas oropal nsše najlepše zemlje, nas odrezal od ur*;a. velik del našega naroda pa obsodil j v narodno iu gospodarsko smrt.
4.	Protestira proti temit, da bi smel o pripadnosti k naši državi odločati le na Koroškem, ne pa tudi ua Goriškem v Trstu, v Istr in v Dalmaciji.
5.	Izreka naši delegaciji n-* mirovni konferenci v Parizn, ti se Pod najtežjimi pogoji bori ne% polt- ljiv> za naše pravice, prisrčno zahvalo za njen trud In naše po-l»olno zaupanje v trdnem preprint: ju, da bo tudi nadalje bre-ob-
\m*> varovala praviea ia čast tro-
Predsedništvo deželne vlad-* se f naproša, da blagovoli to resolucijo 1 takoj sporočiti naši mirovni dele- ' jgaeiji v Pari/u ter zun nijenm mi- I init-trstvu v Belgrcdu.	J
i Državna rudarska šola v Celin.
I ne 1. oktobra t 1 s»» im otvo- ' •ril v Celju l 'ftnik šole za v/t'o 1.13 naraščaja i udsrskih p:rzuik«-v. Zulasilni termin poteče 15 avgusta t 1 Šola l > obsegala dva let-(uika ter b«> za dijake ustanovi jen intirnat. Snr.-jena.i pogoji b«di 1 •••■zirl.išeni v Uradnem listu. Pro-ispckli- bo izdajalo ravnateljstvo iM -st—a avgusta.
Prosta vozaja za mvalide
Nekega :nvalida ;e celjsko do polnilno poveljstvo v Celju klica-!o iz Ilristuika v Celje. Voinjo v Celje, k: je s-jd;ij tako draga, je im-ral ulogi invalid pla"at;. kara Ko je invalid zahteval p, vrnitev potnih stroškov, se ga je prav navadno zavrnilo. Na p^oš lil", da mu dajo vsaj prosta vež njo nazaj, pa se mu ;e i elo velikodušno reklo- ' (Je nimate denarja. pa pojdite peš naz^j!" — Ali je to prav. da mora invalid. službeuo klican, plačati vožnjo sam.t I^ep»j razmere!
Nov list v Cetinju.
Dne 1 ». junija je pričel izhajati v C«*tinjn v < inigori list "Narod na Rijec* , ki ga izdaja orgauizi-ruiia mladina te dežele.
AMERIŠKO DRŽAVLJAN- r SIVO ZA RUDARJE
Združenje vseh rudarjev, * United Mine Workers Union', ki ima na stotisoče. članov, mnogi izmed katerih niso naturalizirani, je obvestilo Urad za Naturalizacijo. ! Department of Labor, da se jc lotilo akcije v s vrh o naturalizacije) vseh svojih članov.
Ta akcija Unije ni važna le s stališča amerikanizacije, ampak jbo imela tudi za posledico man je število nezgod v rudnikih, kate- j re izvirajo v velikem obsegu iz | krivega tolmačenja predpisov ; vsled nerazumevanja angleščine. £ Unija bo poskrbela, da vsi oni ela- ] ni, ki ne govorijo angleški ob- > iskujejo pripravljalne razrede za i državljanstvo, ustanovljene od .i Urada za Naturalizacijo, kjer naj ] se uče angleški ter omeriške zgo- r dovine in vladnega sistema. ji
Predsednik Unije, Mr. Frank J. I Hayes je rekel:
"Splošno znano je, da velik del ■ naših članov uto ameriški držav- • Ijani. Da je temu tak«, je po mo. j«u mnenju pripisati dejistvu, da * n* doaedaj naša organiaaeija po-J šivala in podpirala tujerodnega | ] rudarja v dožfa ameriškega dr-i
* :
žavljanstva".
United Mine Workers "Journal * *. glasilo unije, piše glede te akcije: *'Cim bolj bo tujerodui rudar znal angleški in poznal ameriški vladni sistem, tem boljši državljan l»o on postal".
Akcija predsednika Haves-a je zaprieela lani na letni konferenci Združenih Radarjev. Tedaj je bil sprejet njegov predlog, s katerim h- je spremenila konstitucija organizacije v zmislu. da mora vsaka lokalna unija 'imenovati poseben odbor za amerikanizacijo. Ta odbor mora na vse načine po-vspeševati dosego državljanstva med tujerodnimi rudarji. Na vsaki seji lokalne unije se bo med dnevnim redom vprašalo: "Ali ;ti člani, ki niso še ameriški'državljani T"*
V nobeni drugi organizaciji ni mogla taka uredba biti večjega n hitrejšega vpliva, kakor ravno v rudarski organizaciji. Naravna koncentracija v rudarskih naselbinah le povspešuje hitro in u-spešno akcijo. Pa tudi v nobeni diugi organizaciji ni bila tako u-redba bolj potrebua. Rudniška industrija zaposluje večji odstotek tujih delavcev kot vsaka druga industrija: življenje rudarja pa je v največji nevarnosti, ako -e on strogo ne ravna po varnostnih predpisih. Kjer rudar ne more razumeti instrukcij. izdanih v njegovo varstvo je nevarnost za njegovo življenje in zdravje naivnost mnogo večja.
Po« I predsednik subdistrikta št. -"». v Ohio, Mr. Frank Ledvinka, je odločno zato da mora vsak ru dar v njegovi uniji {»ostati državljan. Na redni konvenciji subdistrikta jc bila sprejeta resolucija da mora vsak tujec v uuiji vzeti prvi papir ali pa izgubiti člau st vo.
Naturalization Bureau dobiva dnevno poročila o novih priprav Ijalnih razredih za državljanstvo v, rudarskih naselbinah. Rudarji pozdravljajo z navdušenjem to priliko za naučenje angleščine in ameriških institucij.
Iii'1 bi izvedel za STANISLAVA in LKOMA ZUPANČIČ. Donu sKi iz vasi Loke št 29, občina •sv Jurij ob Taboru na Spod štajerskem. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njih naslov naj mi ga blagovoli naznaniti za kar se vnaprej zahvalim. ČY pa kateri izmed njih to čita, naj -e oglasi po očetovi prošnji 12 i starega kraja na mene: Carl Po šebal, Box 133, K;dston, Pa.
(19-21—7)
Had bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA ORAŽLM Pr.-d dvema letoma sva bila skupaj v MuMan, Idaho. 3le$eca februarja t. L mi ie zadnjič pi-s; l iz P.utte, Mont. Za njegov naslov bi rad izvedel, ker mo-lam dati njegov naslov na s.xl-111.jg. ko mi bo za pričo pri dobavi državljanskega papirja. Zatorej prosim cenjene rojake., uateri ve za njegovo sedanje bivališč«*. da mi posije njegov naslov. za kar že vnaprej zahvaljujem. Njegov naslov je bil v Lutte, Mont., 224 Shields Ave. Ako pa slučajno sam č»ta ta oglas, naj se sam javi svojemu prijatelju: Joseph Levstik, Box :it>3, South Fork Pa.
(11)-22—7)
Had bi izvedel za mojega prijatelja ANTONA K(»STEIJCA, po-domače Zalačnik, ter za J. KOCJANA, doma je iz Studenca pri Ljubljani. Obadva se seda i nahajata baje v Ca).m Citv. < 'olo. (.'e kdo ve za naslov, naj ga mi javi, za kar boui zelo hvaležen. ali naj se pa sama oglasita, ker jima imam nekaj nuj-nesa sporočiti. — Johii Bcdcu-( čič, 2^13 S. Lincoln St.. Chicago, HI.	(13-21—7)
KJE JI?
Antonija Košak iz Št Ruferta prosi rojake v Clevelandu, da jj Nj>oi-oče o njegovem možu JANEZU KOŠAK, ki je »tanoval tu 8018 Marble Ave^ Cleveland. O Dobila je poročilo, da se je v li varni pred dvetq* letoma ponesrečil in da je tpaial k društvu sv. .Iai»«-za Krstnika štev. 37 JSKJ. Društveni tajnik je odgovori], da ni bil član tega društva. Odgovor 1 naj se pošlje na: Leo Štrukelj, 1& Kldcrts Lane, Brooklvn, N. Y. (18-22—7)
■■.fmmmmmmmmmmmmmmmmmmm KOJAKZ, MABOCAJTS SB KA • QUUI MAJtOPA", WM&Mn SLOVXUKI DIlHUi T m dežatail
mmmmmmmmmmmtmrnrnrnmrn
lhVoi svojega prijatelja JOHNA VATOVEC, doma iz Javorja pri Novemgradu 11a Primorskem. Ker ne vem, kje se s«-daj nal.a-?.*», zato prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, da mi naznani, ali naj m- pa sau« zirlasi. ker mu imam nekaj zelo važnega sporočiti. — Joseph Sluga. 15247 Saranac Rd„ Ctrtlinwoo«!. »'leveland, Ohio. (18-21—7)
Iščem svojega brata JOHNA OR-M0V>EK, doma iz Kukcuber-ka na Dolenjskem. Prejel sem pismo iz stare domovine ter u.u imam nekaj zelo važnega poročati. Zato prosim, da se mi javi ali pa če kdo ve za njegov na-«iov, da mi naznani. — Anthonv »'Jrmovšek, 15*525 Saranac Road. Collinvvood. Cleveland, Ohio. '8-21—7)
Had bi izvedel za mojega stri »a MATIJO UI.I.JAN, doma iz Za l«ic pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov nasVjv, naj mi naznani, ali ne j se pa sam oglasi ker mu imam n^kaj važnega poročati iz stirega k**aja. — John Uli jan, Box 541, >Ct. Jevvett. Pa (18 21—7)
Kje je moj svak J PRVE,! P K t KK ? Doma je iz Višnjegore 11:1 Dolenjskem. Pred 5. leti jc bil v Miunesoti, kje se pa zdaj nahaja, mi ni znano. Piositn >*enj. rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi natinaui, ali pa naj se sani zglasi, ker 11111 imam /'•-le važne stvari poročati. — Mrs. Ivana Skiobut 'prej ZaletelV 1\ O. llor 215, Euelid, Ohio (13 21—7)
DOGARJI,
ki žeiiie najbo!.i«i g izd in Jelat za vtčj» plačo, ki vte jo kdaj še imeli, pridite 11:1 naše otroške in <*-i!.. nm h: se mu ne bo dopadlo bomo plačiili stroške nazaj. Potrebujemo sto dobrih dogarjev za d-i iti Pipe Staves in Claret-s. Delo za dolgo časa. — 0«eehee Val ley Staves & lleadiii«? Co.. Ro« kv Ford, Ga.	(17-23—7 »
Rad bi izvedel za mojega brrta ANTONA ZIDARIC, doma r/ l.ačie ua Primorskem. Prosim, tiagi pnjutelji, če kateri »e z -njegov naslov, naj mi naznani, ali sam čita ta o^las. nai se oglasi sam. — Joe Zidarich, i»f!x o', liou-arho. Colo.
John Ves išče svejega 1 ratei FRANKA VESA kateri je bil pred 4. leti v Ricbmondu, W. Va. Prejel sem pismo iz stare domovine tor mu imam važne stvari poročati. Kateri za njegov naslov, naj mi ga na znani, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. — Jjhn Ves, 60 — 34. St., Cicero, III-	(17-19—7)
Rad bi izvedel za naslov mojega svaka JOŽETA MOLAN. Doma je iz Aniovasel. tara Art če pri Brežicah ob Savi na Sp. ?ita,.er-skem. Prosiiu cerjene rojake, če kaieri v»: za njegov naslov, naj mi javi, za kar mu boui zeloi hvaležen, ali pa če sam čita ta oglas, naj m; mi javi. imam mu nekaj važnega sooročiti. — Jo seph Zotvič, 1S01 AV. 21. St., Chicago, 111.	(17 19—7)
iiad bi izvedel za naslov mojih dveh prijateljev JOŽEFA ŽUŽEK. doma iz Jurčič pri Šent Petru, ter JOŽEFA BOŽIČ po domače Marjančrič iz Sabonj pri Podgiitdu Prosim vas, dragi ro-jaKi/ «*e kateri ve, liqj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa -talna ogl.tsita. — Aloysius Kolih P...* 142. St Marvs Pa
[.\id bi izvedel, kje se nahaja AS• KIX JANKOVIC, doma iz Ro-
i:r š-t. 11 pri Materiji. Onjene r»»jak«; prosim, če kdo ve zanj, naj ir.t naznani njegov nasle-v. ali naj se sani oglasi, ke; mu imam naznaniti važne stvari, ki s«» njemu v korist. — Frank Roščan, Bos 4. Kellettville, Pa.
(1719—7)
Kad bi izvedel za svojega svaka JOHNA HI.AJ. podom a če P-aš-tjan iz obCin^ Reč, Ltra. Pred eurni letom se je nahajal v Motley. Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, al; uaj se pa sni;, javi, ker poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja. Dan Gobic, Box 685, South Fork. Pa.	(17-19—7)
Iščem svoje sosede LAKNATvJE, FILIPA, SLAVKA in ANTONA KRI/, doma iz Cabra. ter MATIJO TURK, podomače Li-sar iz Gerova pri Čabru in JOSIPA STIMAC iz Pazarene. I*re<4 en:ni letini smo bili skupaj v Kin«*. Pa Prosim, .a sc mi javijo, ali pa če kdo ve. da jih opozori. — Anthonn Laknar. Box Oak Grove, In.
(17-19—7)
ISCE SE PBEMOGABJE.
Dobra plača, dober board, vedno ilobre delavske razmere, linijska majna. — Miller Coal t "o , Adrian, \V. Va.	(IS 22 -7;
Rad bi izvedel za naslov mojega očcia podomače pri Toma/ieu >; I.eskovca, p. V*šnja gere., !)o-lenjsko. Ako kdo ve za njegov naslov. 11:,j mi g:i javi, dr bi nagrado to, če pa sam bere tc vrst u-e. naj se mi javi, ke:* mu imam j;:z njegov sin nekaj važ-n«'gii. spoiočiti. — Frank Fine, Box 21)4, Gilbert, Minn.
(17-23—7)
J.iz spoJaj podpisana bi rada izvedela za tuvslov mejega sorodnika BLAŽ \ ŽN1DAK y< domače Žebovčev iz Gornjega Brnika pri Cerkljah na Gorenjskem ter za naslov moje prija-t-ljicc KATARINE SUŠNI K iz Radomlj i pri Kamniku. Prosim, če kdo ve za nju naslov, uaj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama ziilasita — Mrs. Catharine Krai (rojena Škohc). S K. Box 12-3, Export, Pa.
(16 22—7)
IŠČEM DOBRE DOGARJE
Imam dober les v Texas, ki leži visoko, dobra sturienčna voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta.
1 Max Fleischer, 258 Lewis St., _ Memphis, Tcnn.__
Rojakom v Cleveland, in sploh v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potnik
Mr. JAHKO FtdCO.
ki je pooblaščen pobirati naročnin« in izdajati pravoveijavna potrdila Rojake fro&imo, da mu gredo na roko.
TTmi« ...IU.« aiaa UkMula
Dr. LGRENZjJSl 644 Penn
^fiifWl 8LOTKHSEO fjt w
mvouči zDRAvmm	aveaae
mSimoom	Pittsburgh, P*.
...Maja stroka Ja adzavljcaja itatm ta kraalUk bol—al Jm
■iti vala botaa, da vaa oadravian bi nam moč ta sdiavfti M n lot MM pridobil poaateo afcufajo prt ■drtvljenjr MO&IS
WI,J« Mtarfei aastnpIJaaa fai msanlja la Uaa po Mm, M-lani v (rta. I^iadssja laa, hoteClM v koeteh, stara nam, MM Silili. MiMM, lato! v »ehnrjo, todlcmn, Jotnh M Moftm fMiti^ iihhIImi, katar, da to itlo, aadoho Ud.
sr UmMjmm V »oaMIJfcm, riOii tm poMIS Min afcrtml Sa a pwMw> V Mrsua, iMrtUk In mMSi 90 a ov SliiiijiljSa a M ■ ii lir, pfc '—SUH Nfea m« »inliiifc
PtTlORENZ, 644 tam, Ptttetarsk. Pi.