Sodobna poljska poezija Bartlomiej Majzel Pesnik, rojen leta 1970. Živi in dela v Katowicah. Objavil je dve knjigi: Črvivost (1997) in Smuk (2001). Bil je nominiran za nagrado revije Politvka. Objavljal je v mnogih revijah na Poljskem. Njegove pesmi so bile prevedene v slovenščino in angleščino. Dama opazujem polomljeno garnituro gledam ozračje nočnega državnega udara na komarje in lovljenje metuljev zjutraj sem našel ostanke figur v predalu in še enkrat bi rad obnovil to vojno na šahovnici. nekaterih pravil se spomnim: ne morem se premikati nazaj ne morem prek polj Al in H8 če ne bom udaril bom izgubil življenje a kaj če ga žrtvujem? namesto da stojim ure in ure na mrazu in goltam tabletke vetra namesto da čakam na tovornjake ki bi me še letos zapeljali na jug bi lahko prespal nekje kamor ne bi segla svetloba teh utripajočih luči. toda čemu mi bodo sanje brez prividov? kaj bom potem rekel drugim ženskam in moškim Sodobnost 2005 I 252 Sodobna poljska poezija katere barve? katere poteze figuric? več tednov sem se poskušal vrniti nemara proti središču ali spet tja če se govori o vrnitvi se je treba resnično vrniti, kaj nam bo sicer pomagalo lažno hrepenenje? Prva nepornografska pesem Vso zimo sem v zvezek risal ženske ki sem jih potem razstavil po sobi kot akademski slikar nekaj ur sem jim govoril kot minister z vznesenim glasom, potem sem jih s stopali božal po narisanih podbradkih in prsih. Upodobljene ženske so se ob koncu dneva začele prevračati vznak, večer nas je zasačil med glasnim stokanjem v prav takšnih drhtečih položajih kakršne sem - za njih ne vem -razbiral iz stisnjenih ust. Moja pohajkovanja tako pač mora biti bližajo se prazniki in najbrž spet nihče ne bo opazil da se je zgodil čudež - zobje mi niso izpadli. nihče mi ni pljunil v obraz. prečkal sem ulico in uspelo mi je. tekel sem na vlak in pritekel sem. na ženske sem gledal kot na češplje. med zasledovanjem upognjene veje sem spremenil smer pa vendar se še vedno zavedam da tako pač mora biti. Ljudje se razhajajo porivajo svoje trebuhe v velike vlake ki bodo izginili za prvo tančico smeha, a saj se pravzaprav nič ne bo zgodilo Sodobnost 2005 I 253 Sodobna poljska poezija čeprav se bo zgodilo veliko. ti in tvoje molčeče prsi. reka in njeno mršenje lasišča. muha in komar. skupaj in ločeno. umetnost biti srečen s samim seboj. po številu eden. količinsko sam. v prvi osebi ednine. a tako pač mora biti - beseda potem krik ki vedno pride pozneje in nikdar hkrati obstajati mora upor da bi napočila sprava in biti mora jeza da bi se rodila ljubezen. Kraji kjer sanjajo ščurki ta naša žaltavost. telesa so nameščena v mrtvo grenkobo, žaltava drevesa se skrivajo pod skorjo, trpko se je namakati v spominu, spomin pa je povorka imen: tu je živel premisl tam je visel karol tako se je parila agnieszka tu gaje žlampal viktor tukaj pa je najbrž kavsala malgorzata tam o prav tam seje bogomil poskušal ljubiti z aldono. in tako se tresemo pijani, tresemo se osamljeni, naših imen niso vzeli, naša imena so prazna kot garaže, treba je žaltavo vzdržati, zasesti celo deželo, ki se ne bi smela upirati. Naj povem da sem preveril, vse mrtve kraje. Sodobnost 2005 I 254