144
Kotiček gospoda Doropoljskega
Blagorodni gospod Doropotjski!
Z veseljem prebirava VaŠa ljubczniva pisma. Zanašaje sc na VaŠo dobrosrfnost. si dovoljujeva tudi midve Vas prositi majh-nega prostorčka v .Zvončku". Obiskujeva VI. razred osemrazrednice pri sv. Jakobti v Ljub-Ijani. Prihodnje leto bi obe radi vstopili v javno gimnazijo. Povejte nama, blagi gnspod, bo li to tedaj mogoče? Radi bi postali lekar-narica, oziroma doktorica. — Jskreno sc za-hvaljujeta z.i Vašo naklonjenost Vam vdani Ida RiiŽičkova in Jelka Marollova.
Odgovor;
Scveda lahko vstopita v javno gimnazijo, a prej morajo prositi Vajini starši c. kr. dc-Želni Šolski svet zh tlovoljenje, potcm pa mo-rata napraviti sprejemni izplt. Ker so to Žc dosegle druge deklicc, tudi Vama ne bo težko. Ena lekarnica, druga doktorica — o, vsa čast takim lepim načrtom! Treba je samo krepkc voljc in železnc v2trajnosti, potem že pojde! Saj ne stoji nikjer zapisano, da ne bi smela tudi naša dekleta naprtj! Zato le pogumnn na deio, da postanela kdaj — dobrotnici čto-veštva. Vcselilo me bo, Če mi bosta svoje-tlobtiD poročali o svojem naprcdku.
* SpoStovani gospod Doropoljski!
Na Miklavžev vcCer sem se vcsclila, da ml Miklavž kaj princse. Prinesel mi jc les rožiiev, pa sladkorja in dve figi. Tudi ne-dolžnih otrofičev dan sem se rnočno veselila, p:i ta dan je bil grd. kcr je bilo praf mrzlo. Sneg je padal z ncba, pa tnrzel scvcr je pilial, da je  bito joj  za  nas uboge otroČiČc.   Vcs
dan jt; padal. Bližal se je Cas. da bi nilo tr..ij. iti v šolo, ali sever je bil tako inočati, da nam jc nanescl snega n.i pot, da ni bilo'mo-goie iti v Šolo. — Staro leto smo kontaii i veseljem in zopct smo fčakali novo |eto hviila Bdgu, praf zdravi. Bog daj, da bi v novem k-tu delali gospodom uClteljem ve{« vcselje kakor dozdaj.
Sedaj pa ostanem VaŽa UvaleŽna utenka
Alojzija   Gorfenkova. Odgovor:
Ljuba Lojzika!
Pozabila si puvedati kraj, kjer si pisat* to pistno. Iz^ Tvoje pisave pa sklepam, da si doma na Stajerskem, in sicer tam kje blizu ogrsko-hrvaSke meje. Pa tudi veš, [z česa lo sklepam? Ker zamcnjavaš glasnika v in /. Pis.ila si namreč: pra/ namesto praf in /Ja-kali namesto i/čakali (učakali). — Vidiš, tako ima vsaka stvar svojo dobro in slabo stran, in tudi od slabega se lahko k.ij učimo, ako liočemo. [z Tvojih Uveh napak v pistnu sera doznal vsaj približno, kje j"c doni tnoje dobre Lojzike, ki prosl Boga, da bi v novem letu dclaii uSenci svojim učiteljcm veČ vesdja kakor doslej. Glej, Tvoji lepi proSnji se pri-družujem tudi Jaz s pripombo, da so dobrt otroci, li katerim se šteješ gotovo tudi Ti, veselje svojim učitcljem, staržern iti vsera dobrim ljudeni- — Tedaj visok sueg Ti }e zabranil, da nekaj Časa oisi tnogla v žolo. Seveda, zima in sntga napravljata otrokom mnogo neprilik, pa tudi mnogo veseljii. Poznam šolc v hribovitih krajih, kjer k-ži visok sneg vso zimo, in bi otroci po vet mescev ne mogli v Šolo, ako bi si nc znall pomagati. Pa veš, kaj napravijo? [)o]ge, tanke, štiri prste Siroke, na vsakcm koncu malo zakriv-ijenL' dtščicc, ki jili tmcnujcjo skije, si pri-vežtfjo na vsako nogo po eno, in Kt ph no-sijo tudi v mchkem. komaj padletn sncgu. Navzdo! pa kar drCijo z njimi po bliskovo. Pri vas seveda tcga nt* puznatc, Ker ni vi-sokili gora. Človck ima razum in trdno voljo; s lcmi preniaga najhvijše ovire.
Mnogo odgovorov smo morali zaradf ((-¦snega prostora izpustili tudi danes. Prosimo potrpljenja-   Vse pride polagoma na vrsto.