< O b 8 e g : Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Ljubljani. — Gospodarstvo v gozdih nekdaj in zdaj. — Sadimo sadno drevje pravilno na stalno mesto ! (Dalje.) — Stroj za razdelitev gnojnice. — C. k. kmetijska družba kranjska. — Enketa o kmetskih razmerah na Kranjskem. (Dalje.) — Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domaeijah srednje velikosti. (Dal.) — Noe pred sv. Dnevom. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Ljubljani. C. kr. kmetijska družba kranjska bode v Ljubljani 17. maja t. i. dopoludne ob 9. uri na dvorišči gostilnice „zum baierischen Hof" na dunajski cesti po očitni dražbi iz državne subvencije nakupljenih kakih 4—5 plemenskih juncev in 1 par telic štajarskega (sivega) plemena prodajala. Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tište cene, za katero jo družba kmetijska kupi, in se prodá tistemu, kdor največ za-njo dá, proti temu, da jo 1) koj plača, in 2) se s pismom zaveže, jo najmanj dve leti za pleme obdržati. K tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski ži- vinorejci. Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 4. maja 1884. Gospodarstvo v gozdih nekdaj in zdaj. Pred 15 leti bilo je še veliko gozđov na Kranjskem, posebno na Gorenjskem in Notranjskem, v rokah grajščin, in kmetje so imeli pravico, drva in les iz enakih gozdov dobivati, pa le toliko, kolikor jim je odkazal grajščinski logar. Ker se pogostoma ni zađostno lesa odkazalo, bili so kmetje primorani, si les za svoje potrebe siloma prilastovati. V tem slučaji gotovo niso gledali na umno gospodarstvo v gozdih, ampak le na to, da so si naglo in lepega lesa prisvojili. Ako so jih pa grajščinski logarji zasačili, bili so občutljivo, v denarjih in z za-porom kaznovani. Imenovani logarji so deloma z opravičenimi zeló surovo postopali. Ker niso umeli jezika, katerega opravičeni govoré, nastali so med njimi večkrat pre-piri in poboji. In še zdaj imajo grajščine na Kranjskem logarje, kateri so slovenskega jezika le toliko zmožni, da kmeta nič ali pa ravno nasprotno razumejo in kolnejo deželo našo. Grajščine so gledale na to , da so jim gozdi veliko denarjev dajali, zategadel so „kar od kraja" les sekale in prodajale, to se vé, da v škodo opravičenim. ker so jim kasneje gole prostore za gozd ođstopile. Za nasadbo goljav se grajščine v tistem času niso dosti zmenile, še zadovoljne so bile, da so jim paše nekaj krajcarjev na leto vrgle. Po večletnem napenjanji so bili vendar gozdi kmetom oddeljeni in slednji postali so lastniki gozdov. Z vso silo vrgli so vse kmetje na gozde in jih jeli neusmiljeno pustošiti. Če je hotel kak okrajni glavar z gozdno postavo v roči vmes poseči, so djáli: „grajščine ravno tako delajo" in mož postave je odšel. Ko so umni rodoljubi to početje videli, pričeli so učiti ljudstvo. Pisali so o koristi gozdov v slovenske časopise, posebno v „Novice". In kmalu so gozdni po-sestniki sprevideli, kako neumno je gozd za več rodov vničiti. Jeli so v gozdih pravilno sekati, gole prostore nasajati, pašo skrčevati itd, Da je temu res tako, priča so tudi „Novice", katere so lánsko leto pisale, da so kmetje samo v dveh političnih okrajih na Notranjskem 200.000 smrekovih sadik nakupili in ž njimi gola gozdna tla posadili. Zdaj se ni več bati, da se bo Kras razširjal, kajti kmetje so spoznali korist gozdov in bodo sami za njih obstanek skrbeli. Nasprotno se pa nekatere grajščine na Kranjskem niso nič poboljšale in vsako leto v svojih gozdih več lesa posekajo, kakor ga priraste na leto. Opozorujemo toraj merodajne kroge na te „velike smrekove kukce;t in želimo ; da bi se tudi v tem slučaju gozdna postava pričela strogo izpeljavati! mesto ! Spisal M. Rant. (Dalje.) Ob nasadu sadnega drevesa na njegovo stalno mesto mora se pred vsem v sredo jame primeren, za-dosta močen in pripraven kol za podporo in oporo (dre- 148 Stro] za razdelitev gnojnice. Gnojnica je, kakor znano, hitro uplivajoča ? 1z- vescu) trđno in naravnost po konci prirediti. Spodnji konec kola, kar se ga v zemljo zabije in tudi še dalje gori za dobro péd nad zemljo mora se zavoljo večje trpežnosti dobro osmoditi ali opaliti. vrstna hrana rastlinam. Zaradi tega jo umen kmeto Tak kol pa ne sme nikdar preko drevesnega debla Valec pridno nabira in vporablja. Pri pravi vporabi med veje, ali pa tudi le tikoma do taistih na kviško posebno pri uže ozelenelih rastlinah ima nenavadnó moleti ; to pa zato ne, da se med guganjem drevesnega vrha po vetrovih lubad od njegovih vej ob kol ne od- drgne. Kol naj bode toraj na visokost za deci- metra krajši, nego je drevesno deblo. Ko je bil přiměřili kol tako v jamo prirejen, paziti nam je pri nasadu drevesa, da je posadimo na nasprotno stran kola, od katere navadno najmočneji vetrovi prihajajo. To velja sosebno o krajili, kakoršen je naše Notranjsko kjer ob gotovih časili burja hudo in neusmiljeno raz- saja drugih, ozračno bolj mirnih se nam je pa v tem obziru nekoliko drugačnega pravila držati kar spodaj omenim. Nasad sam izvršuje naj se pa, ako mogoce ? po dveh osebali tako-le: Prva oseba naj z lopato ruševino, katera se je bila pri izkopavanji jame na posebni kup zložila, dobro razseče in drobilo razkosa ; iz te razdrobljene ruševine, ali pa iz rodovitne zemlje, katera bila je pri izkopavanji jame na drugi posebni kup izmetana, naj se ob kolu v jami priredi zložni in za- closta visok liribček, na katerega se potem drevesce ^ammumrnm*■■■■^■■■■■■1 IHHÉ , naj Ré z postavi. Med tem, ko prva oseba jamo prireja, druga oseba drevesce za nasad pravilno obřeže, vrši se na korenikah in v vrhu. Prirežejo naj se vse poškodovane in nepravilno rasteče korenike v neko- liko poševni men od spodaj na vzgor /, nikdar pa ne v nasprotni \ men, a vse bolne naj se pa popolno odstranijo. Ravno tako morajo se tudi posamezni po-ganjki v drevesnem vencu za eno tretjino prikraj- šati ; ta rez naj se vselej izvrši nad krepkim lés-nim popkom, kateri na zvunaj moli, da se tako dre-vesni vrh na vse strani na vun lepo razvija in raz-rašča. Ako bi se pri tej rézi popki na znotraj pušcali, razraščal bi se drevesni vrh le bolj in naravno v gosti grm. Tudi ta réz mora se gladko v nekoliko poševni meri izvesti. Dalje se vse drugo nepotrebno popolno, glađko in pravilno odstraniti. Veje in vejice ne smejo se nikjer križati ili druga ob drugo drgniti se. mora iz drevesnega vrha tudi Ko sta tako obe osebi vsaka svoje prvotno delo v jami in na drevesu izvršili, položi se čez jamo ob BÉlHttUfeÉHHÉHiH pa kolu v ravni legi zadosta še bolje vžagani remelj. lolga ravna preklja ali Potem vzame druga oseba drevesce, ga ob kolu v jamo tako postavi, da pride korenični vrat tikoma ob zgornjem lici preko jame po-loženega remeljna; prva oseba pa prione drevesne ko- velik jimo. pliv ? če pr > E n a k ( nedosegljiv stroja za raz to je ? kom srno- o nač délit oje nje doseže se pa na z vporabo zgoraj gnoj isanega Glavne prednosti tega stroja so pa nasled.nje: Razdeli gnojnico popolnem enakomerno na ši rokost kakili i 2 metrov, česar tudi močan veter ne ovira. Nr Zamaši se ne nikdar. Dolgo trpi in je jako ceno. njim se jako lahko ravna. 1 veg Gena ije se na dogo zadnjega konca sodo old. 60 kr • • s o d o v e navije se kakor mogoče spodej na zadnjem d n u Cena gold r. 3. z dvojnatim petelinom, sicer se navije kakor prvi (posebno sposoben za škropljenje z vodo i. d., sicer kakor Nr. 1). Cena 9 gold Nr z dvojnatim petelino sicer se navije kakor drugi (sposoben tudi za škropljenje vodo i sicer kakor Nr 2.) gold Ta stroj se dobi po gori imenovani ceni pri „Land- und forstwirthschaftliches Bureau" A\ T ien III. Ungar- renine z dobro in rodovitno zemljo druzega kupa varno gasse. in skrbno tako zasipati, da med taistimi prav nobe-nega praznega prostorčeka ne ostane. Kjer se to z lopato samo izvršiti ne dá, naj se z rokami pravilno . kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dné 4. maja 1884 izvede in nadomesti. Oseba, katera drevesce přidržuje, naj je med tem opravilom večkrat malo gori in doli varno potrese, da se zemlja ob koreninah bolje vsede, Ko so bile korenine enkrat z dobro in rodovitno zemljo pod vodstvom g. barona Wurzbacha. Navzoči: tajnik na vse strani zasute in zadelane, naj se rahlo in na Pire in odborniki gg. Brus, Detelja, Jerič, Kastelic lahko okolo drevesa zemlja pohodi ; ne pa v pomenu poteptá", kar je še dandanes pri domaćih sad- j » besede jerejcih le pregostna slaba navada Murnik, Neweklovski, Robič, JUiyJVi" V-O ^^ ^-"«-V WAlAWt* UU V CtVACt , to je, VAC* iCCVllV posajeno drevesce tako rekoč „oplešejo" in zateptajo. (Konee prihodnjie.) da ravno Sou van, dr. pl. Wurzbach. Ker je na dnevnem redu obravnava državne podpore, katero se ima prositi za leto 1885., povabljeni so bili k seji zastopniki deželne vlade in deželnega odbora. Prvo zastopa gosp. vládni svétnik Avgust pl. Wurzbach. deželni odbor Murnik. pa gosp deželni odbornik Tajnik Pire poroča v imenu odseka za splošne reči o potrebni subvenciji za 1885. ? za katero hoče 149 glavni siti. odbor pri si. ministerstvu za poljedelstvo pro-Is a sveti odseka za splošne reči sprejmejo se z nekaterimi malimi prenaredbami, ter se sklene si. ministerstvo za sledeče podpore prositi: Kmetijski poduk: stipendije po 300 gold, skozi leta takim ki hočejo obiskati katero višo gospodarsko šolo ; toraj za leto 1885....... subvencijo podkovski šoli . . . . štipendij po 50 gld. za učence pod- 900 gold. 1200 » 400 600 kovske šole......... 2 stipendiji po 300 gld. za kranjske. slušatelje dunajskega živinozdravni- ri zavoda....... • za nakup kmetijskih strojev in kme-tijskega orodja, koja imajo služiti v poduk, posebno pri potnem pre-davanji ..........400 za potna predavanja o mlekarstvu .........500 » in vmoreji......... za razširjevanje umnega kmetijstva, potem tiskanih razprav, knjig, knji-ic itd., posebno v podporo đružbe- » ej nem listu „Kmetovalcu" 800 Dalje se prosi si. ministerstvo, da blagovoli kot vsako leto, tako tuđi leta 1885. deželno vino- in sad-jerejsko šolo na Slapu izdatno podpirati. 2. Kaz stave: Za pokrajinsko razstavo 1. 1885. v Postojni 1000 gold. . Melioracije : premije za umno napravljena gno- jisca ........... premije za izgledne saune sušilnice 300 300 premije v zboljšanje pašnikov pla- nin itd........... 400 podpora za izsuševanje in namakanje zemljišč..........400 4. Posebna rastlinoreja: za nakup pravega semena ruskega lanú nakup dobrega, čistega deteljnega 500 semena 300 za povzdigo sadjereje in v podporo družbenemu vrtu ....... 1000 5 Gozdarstvo 200 6000 1000 500 Za premije pogozdovanja itd..... . Živinoreja: za nakup dobre plemenske goveđi . za podporo na novo ustanovljenim mlekarskim zađrugam..... za nakup ukviških plemenskih ovnov podpora čebelarskemu in ribškemu društvu........ . . za razširjevanje dobrega kmetijskega orodja........... Centralni odbor se razgovarja o večstranskih poda naj se tudi kmetijska družba pridruži petine železnice v 200 400 živih ciji na državni zbor za sprejem sevei iVova postava. Razjasnilne opombe vladine nacrtu po stave dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) Tabela V. Spremembe v posestvu in pa obremenenje vsled pogodeb. Leto Število pogodeb Vrednost posestev Nova 1 bremena iz kupnin % novih bremen od vređnosti 1872 148.157 233,149.267 1873 153.466 249.809.836 - — 1874 159.289 235,356.305 - — 1875 149.722 218.518.926 / - — 1876 148.450 203.408.604 1877 157.237 206.521.049 1878 151.516 188,300.632 31,349.195 16.G 1879 147.707 182.415.446 30,135.564 16-5 1880 156.545 205,540.947 31,400.927 15.3 1881 169.063 205,951.593 33,414 656 16.2 Skupaj Počez 1,541.152 154.115 2.128,972.605 212.897.260! i 126,300.342 31,575.085 i MM Pri kupninskih zastankih kaže se za štiri leta ? za katere so številke znane i poprec odstotek vred nosti prodanih zemljišč od 16.1, pa je opomniti velik del posestev posestniki je ta vrsta izročitev ? izročé všteta da za čas življenja, kupne pogodbe, te ste iz tega se tuđi pojasnuje ,* zakaj je število sprememb v posestvi tako visoko, obremenenje pa pri- m erom a malo. Nove dolgove, kateri drugače nastanejo, kakor pri premembah posestev med živimi ali za slučaj smrti za leta 1878—1881 sleđeča Tabela VI. Novo obremenenje izvan prememb v posestvu Leto 1878 1879 1880 1881 Nova bremena: 121,720.040 gold 119.615.920 133,782.164*) 12,135,557 n » 55 Skupaj 496,473.696 gold Počez 124.118.424 Pri tem pa je opomniti, da je veliko tukaj nave-dřžavno oskrbovanje. Po đaljši debati sklene glavni denih posojil sprejetih zato, da se ž njimi poplačajo odbor z većino glasov, samostojno odposlati peticijo onj deleži in đedšine, katere so pa navedene v prejš-na državni zbor, da naj se severna železnica sprejme tabelah, toraj odpade velik del. takoj v državno oskrbovanje, in le, ako proti tem od ločno govorijo državni interesi, brezpogojno do ja (Dalje prihodnjie.) na 1904 (Kon prihodnjie.) * Med temi nad 15 milijonov po večkrat zavarovanih dolgov. * t 50 ftarodno-gospodarske »tvari. Enketa kmetskih razmerah na Kranj skem. (Dalje.) Poročevalec dr. Vošnjak zavrača ugovore in po vdarja potrebo, tudi za kmetski stan določiti nekak „minimum nek. nasvet Vošnjakov, „da se kmetski domovi in sploh kmetska posestva pri eksekutivni dražbi ne smejo prodati pod polovico cenilnega zneska". Pri vprašanji, ali naj imajo občine predpravico, da prevzamejo kmetski dom za tisto ceno, za katero je bil pri eksekutivni dražbi prodan. priporoča poročevalec dr. Vošnjak, da naj se jim pripoznava ta pravica. S t e r b podpira ta navset, ker bode ta na najsilnejše potrebe za njegov . obsta- prebivalcev čin občini mogoče se ubraniti neljubih na novo došlih ki bili morda občinam na kvar Razkosovanje je tako siluo, da se ceio lastnina priporoča, da naj se ta pravica občia raztegne TÍr/\r>íTii/\ TT^ATf A m r\ r* f f\ r\ a rl a Iru a / J \ f n a tf a! in a irrtn iw a f a 1 r a a a Anf rr a TA \T ^ X _ • ^ \ _ _ hiš razkosuje. Ugovor, da s tem pade kredit, ne veljá, na vsa kmetska posestva ker bo smel lastnik še zmirom dolgove delati do neke s tem nasvetom in Dr ploh njak se strinja meje ? kdor je pa zadolžen čez dve tretjine, je gotovo nasvetu g Deva razširj konečno soglasno obveljá njegov po predio zgubljen. Pri glasovanji se v načelu večina 27 glasov čine naj imajo predprav [/.VUWQ , O^ ^itlOI . da prevzamejo kmetski dom ki se glasi Ob od 42 izreče za to, da bi bila za deželo Kranjsko želeti in sploh vsako kmetsko posestvo za tisto ceno, za ka tero je bilo pri eksekutivni dražbi prodano Dr. Vošnjak tem poroča v tretjem oddelku ustanova kmetskih domov. Gledé druzega vprašanja, ali naj se vpisovanje kmetij med kmetske domove prepušča prosti volji last- programa nikovi ali naj bo obligatno, priporoča poročevalec dr. posestvih. Iz dotičnih izkazov je razvidno, da je \ Vošnjak, da naj se imajo vpisovati uradno ali obli- ženih 59,759.100 gold. Nekateri so uže poplačani namreč o hipotekarnih dolgovih na kmetskih knj a gatno, ker se naši kmetje boje hoditi v kancelije, in bi ne še zbrisani, ali vendar ostane še toliko dolgov, da se jih prostovoljno morda vpisalo komaj kakih 200. obresti od njih iznašajo okoli 1,200.000 gold, na leto. Občinski zastop naj zaznamova zemljišča, ki naj se vpi- Ako se tej svoti prištevajo davki v znesku 1.107.000 šejo, in uradnije naj to storé same ob sebi. Dr. Sterbenec podpira ta predlog, ker je res gold znašajo stroški 2,307.000 o old in ostajalo bi od kmet jako počasen, in se nahajajo v starih vedno vpisani ljudje, ki so uže davno umrli. knjigah se Dr. čistega katastralnega doneska, ki znaša 2,815.000 gold le kakih 50S.000 gold beti. da se do čistega doneska daj knjiženi dol Treba je skr bodo pomnožili 'VUUU ' ) «V V.IA, » V.***»**. ~ ^ . ».TVV.A, ^^ V-IVJ ^ KJ.IA.J I UUJliUUl UUljj'J » 1 U\J(J.\J jj U LU. LI • J it LU ^ Namorš omenja, da bi se lastniki stavili pod osKrb- da se bodo prihodnji kolikor mogoče zabranjevali. ia da ništvo občin, da bi se s tem silno omejila njegova svo- se bo kmetu na kak način pomagalo. kedar potřebuje " .. - . On toraj nasvetuje: „Na kmetska posestva boda 5 zato on priporoča prostovoljno vpisovanje. denarj Gosp. Ogulin povdarja, da bi se s tako postavo le se ne sme več dolgov hipotekarno vknjižiti, kakor znaša zopet ponovila leta 1848. odpravljena postava; on toraj dvanajstkratni čisti katastralni donesek." oporeka uradnemu vpisovanji. Gosp. Dev omenja i Gosp Ogulin predla da naj se kmetskim pre Dr S da bi se moralo v zemljiščni knjigi zaznamovati, katera bivalcem vzame pravica inenjice podpisovati zemljišča so kmetski domovi, ter priporoča nasvet Vos- beiiec omenja, da je protislovje, se potegovati za njakov. Detela ugovarja, da bi se posestnikom obodo lastnikov vzela pravica do njihovih posestev, zato priporoča pred- tep potem pa jo omejevati Gosp zoper omejitev, ker bi bilo ljudem sicer ne log Namoršev. Pri glasovanji se z veliko večino sprejme mogoče shajati. Pri glasovanji se sprejme predlog Voš- , vi», —j wv, njakov z vsemi glasovi proti edinemu gosp. Ogulinu, sestnika prepusti, ali svoje zemljišče dá kot nerazruš- Njegov nasvet o menjicah pride na vrsto pri tretjem predlog Namoršev da naj se prosti volji vsakega po proti edinemu gosp ljivi dom vknjižiti ali ne. Pri vprašanji, koliko dolgov se sme vknjižiti na vprašanji Drugo vprašanje se glasi Ali se naj ustanovila kmetski dom, omenja dr. Vošnjak, daje skoraj od- deželna hipotekama banka z namenom, da skrbi za več v daljnih točkah govoriti, ker se vknjiževanje pre- pušča prosti volji. Dr. Namorš povdarja, da bo amortizacijo sedanjih hipotekarnih dolg ravno takim prav, ako se določi dotična svota. Dr. Poročevalec dr. Vošnjak povdarja, da je to šanje silno težavno da Vošnjak vsled tega predlaga, da naj se na kmetski predno se kaj določi. ter meni, naj danes ênketa pra- treba še veliko preiskav, ■■■■IHiHHBSii iz- dom ne sme več dolgov hipotekarno vknjižiti, kakor znaša dvanajstkratni čisti katastralni donesek. Gosp. reče željo, da bi se ustanovila taka banka 0 podpira ta Lio, o u. u»uucijouai«iui v,iov, J. aaiciotuuui uuuvowu. v^ uguuu puupia ta H a O V 61 , vendar predla^, u£ 1 L P otep an omenja, da bi bilo prav določiti tudi obresti še sprejme dostavek, da vplačani denar ne zapade Gosp da naj se od takih dolgov, ki naj bi ne smeli znašati nad od- se stotkov. Vošnjakov predlog. Pri vprašanji, pod katero ceno se kmetski dom ne ■■■■^■■■■■PBEIPHHHIHVPHPa 'K0 obrok ne vplača, da se izkaz dolgov nareja uradno Pri glasovanji se soglasno sprejme da se zapadli zneski uradno izbrisujejo , in da bine bilo treba za to plačevati nobenih kolekov in pristojbin Gosp. Robič meni, da bo imela ta banka le po še - - - ' I" - —--J - 7 -------------------- ^ ^ • -»•« v v * ^ , VA.«, ^ v iiuunv vi* ^nu-u-w. iv sme eksekutivno prodati, predlaga dr. Vošnjak v so- men, ako se ne bo délai nov dolg. On nasvetuj glasji s predlogom, ki ga je Lienbacher stavil v držav- pristavek: Kedar se začne amortizacija vknjiženih dol nem zboru, da se pod polovico cene ne bi smeli pro- daj ati. gov ne sme kmetovalec na novo dolga delati na svoja Gosp. Ogulin meni, da to nasprotuje pra- posestva, dokler ni poplačan stari dolg u vicam upnikov in predlaga, naj se o tem vprašanji nič ne določuje, ampak prestavi na dnevni red. Dr. Ster- Pri glasovanji se sprejme dr. Vošnjakov predlog ki se glasi Želeti jo da se ustanovi deželna hipot benec podpira predlog poročevalcev, dr. Dolenec karna banka z namenom, da izvršuje amortizacijo na pa pritrjuje nasvetu gosp. Ogulina. — Dr. Vošnjak kmetskih toosestvih vknjiženih dolgov". Tudi dostavka omenja, kako pod nič se dostikrat prodajajo zemljišča, in meni,- da bo tudi za upnike bolje, ako se vsaj za polovico prodajo zemljišča, ako se ne morejo prodati dražje. Upniki, ki zgubljajo, so večidel ljudje, ki niso vknjiženi, ampak posojujejo denarje na oderuške obresti. Pri glasovanji se za Ogulinov predlog vzdigneta samo gg. Ogulin iu Dolenec, ter obveljá z ogromno večino Robiča in g. O gul se sprejmeta (Dalje prihodnjic.) j 151 Zabavne stvari. Noč pred sv. dnevom. Maloruska povést. Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški. Konec je poslednjega dné pred Božjim rojstvom. Vstala je jasna zimska noč; prikazalo so se zvezde; mesec je ponosno připlul na nebo, zato da bi svetil dobrim ljudem in vsemu svetu — in da bi vsakedo ve-selega srca koledoval *) in slavil Krista. Mrazilo je hujše in bujše, čim bliže je bilo jutro; za tega del je bilo tiho tako. da je člověk pod nogami škripajoči sneg lehko slišal pol vrste daleč. Ne ena tolpa vaških de-čakov **) se ni prikazala še kišam pod okna; le mesec je skrivaj gledal skozi nja v hiše, kakor bi bil hotel deve, ki so se gizdile, zvabiti, cla bi skoro došle na sneg, ki je kar cvilil pod nogami. Kar se iz nekega dimnika pripodé celi oblaki dima, ki so razgrnili se po nebi, v dimu pa je metlo k višku prijezdila neka ča-ral nica. Da je to treuotije Soročiaskega sodstva prisednik (assesorj na trojki (dreigespann) navadnih konj mimo pripeljal se v kosmato obrobljeni čapki, narejeni po ulanskem kroji, v sinjem tulupu (kožuh), podšitem s črnimi ovčinami, — prisednik z bičem, ki so bili spleli ga sami hudirji in ki je imel navado, da je z njim na-gaujal svojega kočijaža, gotovo bi bil opazil čaralnico, kajti Soročinskega sodstvenega prisednika ni okanila ne ena čaralnica. Popolnoma dobro je znal, koliko prascev ima katera gospodinja, koliko platna leži v katere kovčegu — in koliko obleke in domačega orodja je ta ali ta dobri gospodar v nedeljo zastavil v krčmi. Ali So-ročinski prisednik se ni vozil okrog, kaj mu je bilo do tujih okrožij, — saj je imel dosti delà v svojem okraji! Čaralnica je vsplavala visoko tako, da je v zraku bilo videti jo, kakor kako črno črto. Ali kjer koli se je prikazala ta črta, tam so zvezde druga za drugo ginile na nebu. Skoro je čaralnica nabrala jih polu rokav. Ble-stele so le tri ali štiri še. Nenadoma se na nasprotni strani prikaže druga črta: jela je širiti se, da ni bila več nikakoršna črta. Kak kratkovidec, da je na nos nateknil naočnike — velike, kakoršna so komisarjeve bričke (voz) kola, tudi ta bi ne bil spoznal, kakova prikazen je to. Spredaj • je bila popolen inozemec; tenka je bila, sukala se je neprestano na vse straní in ponjuhala je vse, kar je na vrsto došlo jej ; rilec je imela podoben naših svinj rilcem, okrogli črti ; nogi je imela tenki tako, da, ko bi bili starostini v Jareskovci, — da bi bili zlomili se jej 0 prvem kozačku. ***) Zadaj pa je ta prikazen podobna bila prav kakemu guberuiškemu odvetniku v moncluri; visel je od nje rep — tenek in dolg tako, kakor kakega sedanjega vladnega fraka škrijca; le po kozji bradi pod rilcem, po malih rogovih , ki sta jej dičila glavo , po barvi, ker ni bila nič snažnejša oc! dimnikarja, — po vsem tem je bilo lehko poznati, da to ni inozemec in odvetnik ne, temuč da je hudobec, ki bode še o tej pri-liki, poslednjo noč rogovilil po kasni zemlji, zato da bi v greh zapeljal poštene kristijane. Zjutraj pa o prvem vabilu božičnih zvonov na zorno sv. maso bode nemu-doma podvil rep in pobegnil v svojo peklensko propast. Hudir je prikradel se k mesecu in uže je bil stegnil *) Koledovati se pravi v Maloruski pod okni popevati pesni, ki jih imenujejo Koljadke. Pojó jih zvečer pred božjim rojstvom. Popevačem dajó raznega živeža in novcev. **) Belokranjsk izraz, dečak = mladenič. L. G. *'**) Kozaček je v Maloruskim narodu jako priljubljen ples. roko, da bi zgrabil ga; ali takoj je potegnil jo nazaj, kakor bi se bil spekel, posesal je prste, topotnil z nogo in zbežal na drugo stran meseca; a zopet je poskočil in roko potegnil nazaj. Poleg vsega nevspeha zvita hudoba ni ostavila svojega podjetja. Zapodila se je in nenadoma z obema rokama zgrabila mesec. Pihala je in krivila se, pa iz roke v roko predevala mesec, kakor kak kmet, ki z golo roko ogelj vzeme v šako in nese v svojo lulo; naposled ga je naglo del v žep in bežal je dalje, kakor bi se ne bilo nič pripetilo. Nihče v Dikanki ni videl, kako je hudobec ukradel mesec. Občinski pisar, da resnico govorimo, videl je, ko je po vseh štirih bil přišel iz krčme, da je mesec, vrag znaj, zakaj, plesal po nebi, in rotil se je vsej vasi, da je res bilo to; a kmetje so odmajevali z glavami in posmehavali se mu. Pa kaj je bilo povod, da je hudoba učinila tako nezakonitost? — Nu, povod je bilo to-le: hudir je znal, da je djak *) bogatega Kozaka Cuba po-vabil na pojedino, kjer bodo: starosta (načelnik), sorod-nih djakov eden, ki je bil nadvladikinega popevaškega zbora ud v sinjem sjurtuku, pel je najniži bas, pa Kozak Sverbiguz in še nekateri drugi gosti; kjer bodo kutja, **) varenuha ***) in žefranova vodka, a še mnogo vsakojakih jestvin prirejenih gostom. Bogatega Kozaka hči, prva krasotica v vasi, odlo-čena je bila, da ostane doma, a rad bi jo bil pohodil kovač, ki je bil močan in prav velikan; tega kovača je hudoba črtila še hujše, nego očeta (duhovna) Kondrata propovedi. Kedar je praznoval kovač, pečal se je sè živopis-jem — in na glasu je bil, da je bil najboljši slikar v celi okolici. Stotnik L....ko, ki je živel tačas, pozval ga je v Poltavo, da bi mu pobarval leseni plot okrog doma. Vse sklede, iz katerih so Disanski Kozaki jedli svojo juho, odičil je kovač z rudečimi in modrimi cvet-kami. Kovač je bil pobožen člověk in često je malal svetniške podobe; še zdaj v T ... ski cerkvi člověk lehko vidi njegovega evangelista — sv. Luko. Ali njegovih umeteljnostnih proizvodov biser je obraz na desni strani v steni v tej cerkvi : ta podoba kaže sodnjega dne sv. Petra s ključema v rokah, ko hudobo izganja iz pekla: oplašena hudoba se meče na vse straní, ker ima svojo pogubo pred očmi, popřeje zaprti grešniki pa jo bijó z biči, s poleni, z vsem, kar jim prihaja pod roke. Ko je kovač mudil se s tem obrazom in malal ga na veliko desko, v tem je hudoba na vso moč trudila se, da bi ga zmotila: suvala ga je zadaj v roko, vzela je v kovačnici pepela — in posula je ž njim še mokro podobo; ali ne gledé na to je kovač dodělal obraz; odnesli so desko v cerkvo in vdelali jo v stěno pri oltarji, hudoba pa je prisegla, da se osveti kovaču. Le eno noč je še imel hudobec , da je porogovilil po krasni zemlji; a prav to noč je bil odločil, da vso zlobo zlije na kovača. Za tega del je ukradel mesec, nadej al se je, ker stari Cub, len in uže negibčnih nog, ne bode dal lehko premekniti se, da bi odšel izpod svoje strehe: bal se bode dalekega pota od doma do djaka (pevca) tem hujše, ker je ta pot držala na najzadnejši konec vasi mimo mlina, pokopališča in mimo strašne propasti. O jasni noči bi varenuha in žefranova vodka utegnila zmotiti čuba ; o tako temni noči pa bi Kozaka težko zvabil kedo od tople peči, ter odpeljal ga iz doma. A kovač, ki uže dolgo časa ni kaj složno živel ž njim, ne bi predrznil se, ter o njegovi prisotnosti pohodil hčer poleg vseh svojih moči. (Dalje prih.) i ■ i 1 9 *) Djak je prvi pevec v cerkvi. **) Kutja je iz riže jed, kuhana v medu. ***) Varenuha je vodka, zmešana sè sladkorom in sadjem* L. G. 152 Naši dopisi. Dunaja m ai a. Cesarjevič Rudolf in sinja Štefanija vrnila sta se z izhodnega potovanja na tanko po programu dne 29. m. m. popoiudne. — Cesar tisoči po mestih, trgih in vaséh vživajo za prvi zajutrnik žganje namesto gorke in tečne juhe, dobimo za odgovor, prince- da brez te pijače delati ne morejo na prostém zraku. V mrzlih dneh trdijo, da „šnops" ogreva telo v vročiui pa notranja toplina zunanjo přežene. Slišimo pa iz ust preselil se je v Schônbrunn, cesarica pa s hčerjo Vale- zdravnikov, posestnikov, tovarnarjev, častnikov in od rijo potuje še po nemških mestih in se je izrekoma v takih dijaškem mestu Heidelberg mudila dalj časa. Prvi ki imajo priliko opazovati take šnopsarje, ravno tuniu j i\ i i iu n | u ^iinau u^iiAUVttii L cl i\ VJ oilv [> ^ibl j tJ, la V 1 i v nasprotno. Žganje ali šnops ogreje telo samo tišti tre majnik pričel se je z lepim vremenom, popoiudne pa nutek, ko se posrka, a kmalu potem omahuje člověk, je huda ploha poškropila preobilni prah. Navadne Iz svoje skušnje pritrjujem, da na velikih marših, pri vožnje v Praterju tega dne vdeležilo se je zeló veliko žetvi, gojzdnem delu, pri stavbah in tesariji je kava vsakovrstnega občinstva. Zbornica poslancev imela je boljša nego smrdljivi šnops. Pritrdili mi bodo'vsi pri prvo majniško sejo minuli petek in na dnevnem redu tem delu nadzorujoči gospodje. da žganje omami debil je razun druzih manj pomenljivih reči tudi načrt ]avca, kava mu dá okrepčanje. nove pogodbe zarad severne cesar Ferdinandove želez- Naj omenim nekoliko o temu iz svoje lasfne skušnje : nice po predlogu vlade v prvem branji, tedaj samo vpra- Gozdni delavci morajo veliko trpeti. zla.sii v mrzlih šanje, jeli naj se dá predlog odseku v posvetovauje in zimskih dnéh. Ako hoče tak delavec sebi in svoji dru poročanje. — Ker se po splošni navadi ravnanja pri pr- žini potreben kruhek in opravo prislužiti, mora v dežji vem branji od desnice nihče ni vdeležil razgovora o tem Sûegu in pri najhujši zimski burji od zgodnjega jutra do poznega večera, dokler se kaj vidi, pridno delati, ker delo ima večidel na akord. Navadno se odpotijo gozdni i predlogu bila sta samo dva levičarja, Menger in Schonerer, ki sta vsak po svoje govorila proti pred- ÉÉ I I M Ê/Ê I Híjj^^^l Menger je kritikoval predlog z ojstnmi napadl delavci h kosilu ob 9. uri in pijejo žganje, ravno tako na* vlado, rekoč, da je videti, kakor bi bila pogodba 0 poludne pri povžitku kruha s pridavo obstoječo iz ne-dogovorila sama Rotschild in Pino in sklenil je s pa- koliko prekajenega mesa, klobás ali masla z sirom tetičnim klicem, naj se zapiše k temu predlogu: in » to je pijejo zopet žganje in potem potrpé do večera. Mislite, predložila zbornici ona vlada, ki pri vsaki priliki trdi, da je to prava hrana za te delavce? Leta 1874. bil da hoče braniti revne ljudi proti bogatinom/' Sem k stavbi nekesa mosta čez Donavo odooslan. Na- še ojstreje, toda pred vsem proti levičarjem, judom potii sem tje blizo 80 vsakovrstnih delavcev, kateri so in judovskemu časništvu govoril je Schonerer, se ve da živeli različno. Ker so voditelji strank sovražili žganje, po svoji navadi, ne da bi si ne bil pošteno zasluži! s sklemla je večina delavcev namesto žganja jemati za svojo surovostjo predsednikovega klica ;;k redu Očital kosilo kave. In glejte! ta naprava se je dobro obnesla je časništvu dunajskému, katero sicer sebi prilastuje ia iep0 je bilo gledati zdravolične delavce izključno pravico, izražati javno mnenje v tem velevaž- buhlih šnopsarjih pa nem vprašanji, pa trdo molči, akoravno vse ljudstvo da te bode groza. pri za- leno in omamljeno vedenje i glasno kliče po pomoči. Ono judovsko časništvo pa Kava pri delavcih se dá na ta način vpeljati. Sle molči zato, ker je sprideno in kupljeno, kar je jasno herni delavec naj prinese seboj kotliček za kavo in pokazala zadnja sodnijska obravnava zoper „Deutsche zraven nizek piskerček, katere reči lahko celo zimo v Zeitung ali se potlej reče v clogovorih, da se časnikom gozdu shrani. Kavo pa naj v škatljici vsaki dan seboj plača samo zato, da sprejmejo oglasiia ali drugače, to vzame, in tako steklenico z mlekom. Vsaki dan naj je vse eno, ljudstvo tako ravnanje po zasluženji. imenuje gre eden izmed delavcev pol ure pred poludnem z kot podkupovanje. toliko zapustili zato, ker je un «'»b'*^^"1 "~~J-------uiuq, rwcvtvn vioi \j\jo u^ouj. ucuai v uuu iav^uc devah severne železuice, ampak zato, ker se je dal za pokliče naj druge. S tem se prične južna, pri kateri zagovornika podkupljenemu časniku „Deutsche Zeitg." ludi poslanca Koppa volilci niso ii£em po vodo k bližnjemu studencu, obesi ga potem bil drugačega mnenja v za- na drog, kateri visi čez ogenj. Kedar voda začne vreti î povžije sleherni tečno pijačo. katere vrednik je glasoviti poslanec Reschauer; kakor Nedvomljivo je toraj, da se dá kava ne samo pri Koppu, godilo se bode še mnogim poslancem, kateri ne poljskih delavcih, ampak tudi pri rokodelcih in po to-delajo za blagor ljudstva, ampak za judovske bogatine yarnah vpeljati. Bil sem leta 1875. za asistenta v to- in srednje dunajsko mesto ne bo imelo dosti manda- varni za železničue šine (Walzwerk) pri Dunaji, tov, da bi pospravilo vse one poslance, katerim bode tukaj ni trpel to varni vodja žganja med delavci. prosto dunajsko ljudstvo dalo nezaupnice. Naravnost Tudi nese! je toraj vsak delavec seboj pinico uže kuhane proti časnikarjem obrnjen zaklical je z vso močjo svo- kave. katero si je pri kosilu pogrel na peči ali na žr-jega glasu: Ni je gore tako visoke, kakor je moje za- javici. Moram reči, delo je bilo zeló težavno za vsa sramovanje proti nesramnemu judovskemu časništvu, za čega. Moral je delavec pri vroči peči za topilo železa gališko železnico podkupljeno je bilo z 100.000 gold., ali pa z vročiui železom pri stroji za izdeljavo šinj ve- poslušajte časnikarji tam gori, 100.000 gold., da se liko trpeti, toda en pozrkljej iz pinice pokrepčal je vtru- v časnikih ne zgubi ta številka. — Ko se je mnogo le- jeuega. Dovoljeno je bilo tudi, ženskam kuhano kavo vičarjev posmehovalo pri njegovem govoru, med njimi prodajati v ti itovami se ve da dobro. Akoravno je bilo posebno jud Wagner iz Bukovine, obrnil se je jezen delo težavno, vendar bili so delavci krepki in brihtni v zoper zasmehovalce rekoč: Ne posmehujte se, kedar go- tej tovarni. vorimo o tako resnih zadevah, izrekoma Vi g. Wagner, Tukaj na Nemškem zbralo se je „društvo zoper po se ne posmehujte, sicer Vam bom povedal, kje bi mo- pačenje vpijanljivih pijač a ■HP" piBBl Namen tega društva je na rali prav za prav Vi biti. Sploh pa je sklepal je vso moč skrbeti, da se šnopsarije (Gifthiltten) zmanj vsaii surov tepec (ungezogener Bengel), kdor se smeja šajo in namesto teh napravijo male kavarne, da dobi v takrat, ko čuje tako važne in opravičene prošnje vo- njih delavec zjutraj, kedar na delo gre, merico zdrave lilcev. — In tako je govoril to pot Schonerer zopet su- in cenejše kave namesto smrdljivega šnopsa. rovo pa potezaje se za ljudstvu dunajskému res ko- Prav dobro bi bilo, ko bi se duhovni in učitelji za ristno reč. krogih poslancev obeh strank se čuje ? da ta predlog vladin v zbornici nikakor ne dobi potrjenja. tako napravo zanimali in druge k temu spodbujali, da napravijo tudi pri nas na Kranjskem taka društva, da ljudstvo navadijo, da k zajutrku kavo ali juho povživajo Kremza ob Donavi^25. aprila. (Kaj je bolje za in smrdljivi šnops zapusté. Proč delavce žganje ali kava?) Ce očitamo delavcem, katerih s to žgano smradjo ! M. Jakša 15 J Notranjskega 5. maja. Dr. Ivan Gogola.) Kakor potresa grom zemljo, tako pretresla je dušo našo pretužna vest, da je neizprosljiva smrt ljubljencu našemu, biseru duhovenstva, očetu siromakov dr. Ivanu Gogoli pretrgala nit toliko nam dražega življenja. Res Ljubljane, (f Cesarica Marija Ana), sogroga rajncega cesarja Ferdinanda dobrotljivega, ki je umri pred leti, umrla je preteklo nedeljo dne 4. maja popoludne uri in 10 minut v Pragi v 81. letu njene starosti. Pokojna cesarica bila je hči sardinskega kralja Vik- ob je, da je bolehal uže skoro mesec dni, nevarno bolehal, torja Emanuela I., bila je rojena dne 19. septembra a vendar nada nas je tolažila. da okreva še ter s trdno, Poročila se je s cesarjevičem Ferdinandom po čilo močjo prevzame težavno pastirsko palico v roko in pooblaščencu dne 12. februarija 1831. v Turinu, osebno s čestito mitro na glavi vlada na preveliko, izvanredno pa dne 27. februarija 1. 1831. na Duuaji. Cesar Ferdi- veselje vseh Kranjcev vseh Slovencev vseh pokrajin nand umri je 29. junija 1875. ) in ko sta bila do tod mnoga, mnoga leta obširno vladikovino našo. Ali to- oba najradodarnejša clobrotnika ubogih, dobrodelnih na- lažilna nada nas je goljufala, usoda je hotela, nerazum- prav in cerkvá, prizadevala si je cesarica po smrti ce- Ijiva nam volja presvetega Boga je bila , da se ne iz polni vroča, goreča želja naša temveč, da ga umori božnostjo še povekšati. sarjevi svojo dobrotljivost združeno z veliko, verno po- v neizmerno žalost našo neusmiljena Morana. Rodil se je 22. junija leta Zato po pravici obžalujejo vse dežele avstrijske dr- v Kranji, kjer je žave smrt dobrotljive in pobožne cesarice, posebno pa dovršil tudi ljudske sole, a srednje in bogoslovske v ubogi in dobrodelne naprave vseh naših dežel. Sko- Ljubljani. mašnika posvečen 30. j ulij a 1850. v raj ga ni clobrodelnega zavoda, ne cerkve tudi po slo- tretjem tečaji bogoslovja, šel je leto pozneje na Dunaj venskih deželah, katera bi ne obžalovala v rajnki cesa- v Avguštinej; od tu vrnil se je 1856. kot doktor sv. rici tudi svoje velike dušne dobrotnice. In taKo bode pisma v Ljubijano. Pastiroval je kot duhovni pomočnik po vsi naši državi spremljal smrt dobrotnice cesarice na Vrhniki, a uže 1. 1858. dekretiral ga je tedanji kne- iarije Ane le en glas hvaležnosti in britke žalosti, ka- zovladika Anton Alojzij Wolf za stolnega kapelana in teri bo polajšalo prepričanje, da so rajnko dobrot- nemškega govornika v stolnico ljubljansko. po- zneje napravil je izpit za profesorja verozakona in pod- učeval ta predmet skoro celih 23 let od 1859. do jeseni leta 1881. Tedaj imenovan je bil častuim kanonikom in ravnateljem klerikalnega Ijubljanskega semi-nišča, a leto potem pravim kanonikom stolnice ljubljanske. Kaj je storil pokojni kot kapelan, kot profesor, vodja v Álojzijevišči in v duhovnem seminišči, kot kanonik, ves čas kot eden najizbornejših cerkvenih govor- nikov v škofiji naši, to obširno in vestno sedaj opi sovati nam v tem přežalostném trenutku pri najboljši volji ni mogoče in tudi prostora nimamo na razpolago. Zato kratka naj bode izjava naša ta, da po v sod je bil on najboljši mož na najboljšem mestu. bogatim umom svojim združeval je neprestano pridnost svojo neumorno — zato dosegel je trud njegov povsod sad zaželeni in nabral si toliko dobrih del in zaslug neprecenljivih, kakor ne kmalu eden mož njegovega pokliča. Vsa ta delà globoko ukoreninjena so vsem onim presrečnim, katere podučeval je on, vodil ter občeval ž in ozna- • » nj mil ta duh plemeniti, značaj zlati nuje jih vsem ustno poročilo ter oznanovala jih bode poznim unukom našim povestnica Kranjske, katera jih in če jih še ni, jih bode debelo s pismeni najkras- nejšimi zabilježila v knjigo svojo. Izlasti pa „monumentum perenne" mu je postavila goreča, dejanska njegova ljubezen do revnih sirot, ka terim je bil v pravém pomenu besede 55 Oče u Vse svoje posvetno bogastvo, vse premoženje daroval je njim 5 řešil jih telesnega pogina 5 a tudi večnega 5 da kar svedoči, da je ustanovil in sezidal skoro se svojim pre-moženjem „Collegium Marianum" — zavod , v katerem se zapuščeni otroci telesno preskrbljujejo, a tudi pi.tajo s hrano moralično. Ni čuda toraj, da se krči nam srce o smrti nje- nam vsem duhovnim in svetnim, bogatim in govi revnim tembolj, ker se je ločil od nas ravno v trenutku, ko ga je dobrotljivi vladar postavil na vzvišeno, prevažno mesto , na katerem bi bil skrbel izvestno kot najboljši oče za nas in vstvarjal nam sadov vsestran-skih. ker so sklepi Božje previdnosti prečudni, za srečo našo večno gotovo dobri, zato uklonimo se jim; za svojega ljubljenca, dr. Gogolo pa prosimo iz globo- čine duše svoje, da mili Bog naj ga živi tamkaj v vi-šavah nebeških ter diči z vencem rajskim vse vse večne čase. Med nami pa najblažji bodi mu spomin! meo spremila v nebesa njena dobra delà. Dr. Janez 5 kanonik stolnega kapiteljna Ijubljanskega 5 vodja duliovskega seininišca, vitez reda železne krone III. vrste, novoimenovan knezoškof ljubljanski itd. ? preteklo nedelj dne maja ob 3 4 uri zvečer previđen s sv. zakramenti za umirajoče. Rajnki Gogala rojen je bil dne 22. junija 1825 Po dovršeni gimnaziji v Ljubljani stopil je v bo o slovj 1847 mašnika posvečen 1850 in po itki suplenturi na ljubljanski gimnaziji podal se je v Avguštinski zavod na Dunaj 5 1856 doktor bogoslovj \ er je postal se v domovi pastiroval je na Vrhniki, potem v Ljublj Leta 1859. dovršil je izpit za profesorja veronauka za gimnazije m je postal stalni učenik vero nauka na ljubljanski višji gimnaziji, ob enem po stal je vodja Alojzijevišča, kateremu je ostal vodj; celih 19 let Ust je prav rajnki v Ljub Vincencijevo društvo in pribežališče za dečke Leta 1880. leto kasneji in pa vodj je dr Gogala častni kanonik in pravi Kanonik kapiteljna ljubljanske duhovskeg seminišča Neminlj minek pa si je post aj dr. Gog z si- rotišnico za dečke v Ljublj imenovano „Colle giurn Marianum". Leta 1883. odlikovan je bil rajnki z redom železne kr govo smrtjo razglasila se je vrste in teden pred nje-neuradno za vso našo deželo vesela novica, da so presvitli cesar podpi sali njegovo imenovanje za Ijubljanskega škofa. Zdaj pa, ko so vsi njegovi častitelji pričako vali uradnega njegovega imenovanja, blagoslovljenja in vmestenja za škofa, poklical ga je kralj nebes in zemlj sebi na lepše mesto je deležen neminlj ivega venca iz veličanih. Naj v miru počiva in večni spomin obranimo izglednemu duhovniku, očetu ubogih, ljubljencu cele dežele ! 154 — (Nepricakovana smrt) rajncega dr. Gogale. o kateri se je v Ljubljani vest razširila uže v nedeljo večer, po deželi pa v pondeljek, izbudila je povsod veliko žalost. — Mrtvaške liste izdal je stolni kapitelj ljubljanski in Vincencijevo društvo ljubljansko. — Sijajen pogreb bil je včeraj popoludne ob pol 5. uri. Vkljub hudega dežja, ki je bil celi dan in tudi med pogrebom, vdele-žila se je pogreba tako velika množica meščanov, urad-nikov, učencev in posebno duhovščine iz dežele, da se je prav jasno pokazalo, kako veliko častilcev in prijateljev je po vsej deželi imel pokojni naš ljubljenec in izbran škof ljubljanski. Tudi gledalcev bile so polne vse ulice, po katerih se je pomikal velikansk sprevod. — (0 bolezni rajncega dr. Gogale) izvemo sledeče: Znano je, da je bil pokojnik zeló duhovit in izvrsten govornik, letos in lánsko leto imel je v ljubljanski stolni cerkvi postne pridige, h katerim je prihajalo sila veliko najodličnejšega občinstva. Opozorujemo pa tudi na izvrsten njegov govor pri pogrebu pokojnega knezoškofa Widmerja v Kranji. Sicer pa je tudi drugod zmiraj rad in prelepo pridigoval in opozorujemo samo, da je na priliko med šmarnimi mašami prav rad dohajal na Do-brovo , kjer so domači in ptuji romarji te Božje poti z navdušenjem poslušali njegove prelepe govore. Pa tega ni bilo dosti: tudi v spovednici bil je on najgorečnejši in najneumornejši učenik in tako si je tudi kal zadnje svoje bolezni dobil v spovednici minuli veliki teden. Od onega časa ni zapustil več svoje sobe. — Za zdravnika imel je dr. Kovača, kateri ga je prej enkrat srečno ozdravil. — 0 bolezni ni se do zadnjega dneva nikdar čulo, da bi bila nevarna. Ko so mu zadnji čas dohajale čestitke zarad imenovanja za škofa, videti je bilo, da ga je to zeló vznemirjalo in najboljšim prijateljem je še zmiraj zagotovljal, da ima prijatelje, kateri ga bodo oprostili težkega bremena škofijskega. — Še minulo soboto ni nihče mislil na nevarnost, v nedeljo pa se je stanje tako nagloma na slabeje obračalo, da je bil poklican še drug zdravnik, dr. Keesbacher, zjutraj bil je rajnki, kakor vsako nedeljo pred obhajan, po ko-silu napravil je svojo oporoko in postavil poleg nekaterih volil za svojega dediča sirotnišnico „Marianum". Ob % 5. zgubil je zavednost in ob 3/4 9. uri izdihnil je svojo blago dušo, malo trenutkov pred še proseč duhovne pri njem stoječe, naj molijo za-nj, ker čuti, da bode zdaj umri. — (Vreme), katero je bilo le malo dni minulega tedna lepo, postalo je zopet deževno. Kmetovalcem ni moč dodelati spomladnega poljskega delà, pa tudi za jablane, katerih večji del je v lepem cvetji, je deževno vreme neugodno. — (Trijaški somenj v Ljubljani) bil je zeló živahen, živinska kupčija dobra, ker je zopet prišlo veliko vna-njih kupčev. — (C. kr. deželno-brambeno ministerstvo) namerava za 1884. leto nekaterih reči si po poti splošne konkurence osigurati. Med temi rečmi so tudi ovratnice, pred-pasniki, leseni vložki, odeja za konje, česala, kuhinjska posoda, čaše, vojne steklenice in lopate z držali. Pisave prošenj morajo do dne 15. t. m. do 12. ure dopoludne priti v roke c. kr. deželno-brambenemu ministerstvu. Natančneje se lahko izvé pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja, — Za umrlo cesarico Marijo Ano na- povedano je pri dvoru trimesečno žalovanje z navad-nimi spremembami. — Cesarju dohajajo od vseh strani države pa tudi od vseh vnanjih evropejskih držav milovanja in izrazi sočutja povodom smrti cesarice Marije Ane. Obe zbornici ste sklenili naprositi predsedstva svoja, da po primerni poti naznanite milovanje zbornic pri cesarju. Truplo rajnke cesarice je danes razpostav-ljeno v dvorni kapeli v Pragi, jutri bode tam mrtvaška maša in slovesen sprevod na kolodvor , v petek in soboto dopoludne bode mrlič razpostavljen na Dunaji v dvorni cerkvi, v soboto popoludne bo slovesen pogreb v kapucinski cerkvi, prihodnje 4 dni pa se bodo obhajale daljne mrtvaške maše in opravila. — Zbornica poslancev zborovala je včeraj in za govorom , v katerem se je predsednik z gorkimi besedami spominjal rajnke cesarice , ponovila se je skoraj razprava o severni želez-leznici, ker pred vsem dal je predsednik Schonererju še enkrat klic ,,k redu", nadalje se je skušal umivati Reschauer, po katerem je Schonerer tako neusmiljeno udrihal. — Dalje razpravljal se je dnevni red; prihodnja seja je v četrtek. Nemška. — Oni ljudje, katerim je miroljubna nemško-avstrijska zveza trn v peti in katerim sploh ni po volji, ako naša država pod sedanjo vlado ni v prepiru z vsemi sosedi, trobili so zadnje dni po časnikih, da se je Bismark pri naši vladi pritožil, da je sedanja vlada poljskemu narodu preprijazna, kar bi znalo postati nevarno tudi nemški državi, in ne manj ruski. — Tem govoricam nasproti izjavlja Éismarkov organ „Nord-deustche Zeitung" prav odločno, da je vse to izmišljeno. Španjska. — Poškodovanja pri železnicah in tele-grafih so se nadaljevala, nekaj upornikov prekoračilo je mejo francosko, kjer so bili potem internirani. Vse kaže, da se španjski vladi do zdaj še ni nikdar posrečilo, raz-djati gnjezda tamošnjih uporov. Ali se to zgodi vpri-hodnje, Bog vedi. Angleška, — Tukajšnji vladi uže preseda egip-tovsko vprašanje. Gledé konference velevlasti zarad Egipta ugovarjala je baje Francoska odločno temu na- sprotno, da bi se pečala samo z denarnim egiptovskim vprašanjem, ker ravno denarno vprašanje je v tesni zvezi z egiptovskim vprašanjem sploh. Množi se pa tudi nezadovoljnost angleških vojnih poveljnikov v Egiptu. Pomenljiv v tem oziru je telegram generala Go r dona iz Hartuma od dne 16. aprila, v katerem toži, da mil vlada ne pošlje nobene pomoči. — Dalje pravi, da bo Hartum branil, dokler bo moč in upor zatrl, ako moč, ako ne, pa se bode umaknil proti ekvatorju, vladi pa pustil neizbrisljivo sramoto, žrtvovati posadke v Senarji* Kašalj, Berbera iu Dongali, prepričan, da bode konečno prisiljena, ako hoče v Egiptu mir ohraniti, z velikimi težavami vničiti Mahdija. Žitna cena v Ljubljani 3. maja 1884. Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 12 kr. — banaške 8 gold. 40 kr. — tursice 5 gold. 20 kr. — soršice 6 gold. 70 kr. — rži 5 gold. 53 kr. — ječmena 5 gold. 20 kr. — prosa 5 gold. 53 kr. — ajde 5 gold. 69 kr. — ovsa 3 gold* 25 kr. — Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.