Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 27.
V LJFTUJANI petek. 3. februarja 19?S.
Posamezna številka Din 1*— LETO V.
Izhaja v9ak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvHAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo*
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633,
Ova bloka.
Po dolgem obotavljanju se je na vse zadnje demokratski klub vendarle povzpel do odločitve in se izreikel z večino 14 glasov za Davidovičevo stališče. S tem je konec onega nesrečnega kuoiktator-Stva, ki so ga demokrati več ko pol leta raz\'ijali na škodo celote in rednega parlamentarnega delovanja. In to je prvi dobiček glasovanja v demokratskem klubu.
Še večji dobiček pa je v tem, da je sedaj podana vsaj možnost, da pridemo tudi v Jugoslaviji če že ne do dvostrankarskega sijema, pa vsaj do sistema dveh bloikov. Gnupacdja obeh blokov se sicer ne bo izvršila toliko po načelnih razlikah, kakor pa vsled boja za oblast. Toda že samo dejstvo, da sta tu dva bloka,, mora slej ali prej prinesti tudi progra-maiifino razčiščenje nad strankami.
Tega se zaveda zlasti 6pozicija in zato skuša na vsak način sebe predstaviti kot edino pravo zastopnico demokracije, naprednosti m vseh ostalih lepih 'pojmov. Koliko je vse to zagotavljanje tudi utemeljeno, je seveda drugo vprašanje, ker do danes še nismo nikjjer zasledili dokaza o demokratizmu g. Pribičeviča in tovarišev. Nasprotnih dokazov pa več ko dovolj!
Pa tudi v drugih ozirih smo še silno daleč od programatičnega razfiiščenja. Zgodovina zadnjih deset let pozna g. Pribičeviča le kot centralista in Jugoslovana, Radiča kot proticcntralista in sa-mhorvata, Davidoviča kct tipičnega zastopnika meščanstva, Jovanoviča pa kot ekstremnega zemljoradnika. Vsak od teh štirih tvorcev novega bloka pa zastopa obenem čisto svojo pokrajino. Pniibičevič lirvatsfke Srbe, Radič Hrvatsko, Davidovih Srbijance in Jovanovič najbolj zapostavljene srbske kmete. Absolutno nemogoče je zato reči, če bo iz te nove grupacije tudi nastala kristalizacija pojmov in če pride tudi do enotne linije. Sedaj, ko veže vse štiri parlamentarne šefe samo skupen odpor proti radikalom, je seveda enotna linija lahko dosegljiva, druga pa je stvaT, ko naj enotno linijo pokaže tudi delovna vlada. Tedaj pa morajo posebnosti vsake hvalisane stranke priti na dan in šele tedaj se bo pokazalo, če so zastopniki levega bloka sposobni za gradil en kompromis.
Zato smo z vso pravico grajali načelno nejasnost seljačke demokracije in vse drugače bi bila jasna danes situacija, če bi javnost vedela na kakšnih načelih sloni novi blok. Par lepih besed o aktualnih nadlogah vendarle ne zadostuje, ker na vse zadnje ni v vsej državi niti enega volivca, ki ne bi znal povedati cela poglavja o napakah naše uprave. Za presojo pravilnosti nazorov pa ne odločuje negativna kritika, temveč edinole pozitiven program. Tega pa do danes še ni podal v Jugoslaviji nihče.
Glasovanje v demokratskem klubu pa ima še eno dobro stran. Vsa naša notranja politika je bolehala vsled tradi-cionalenga nasprotja med demokrati ter radikali. Kakor smo se šli in se še gremo — v znaku naprednosti! — Stlovenci liberalce in klerikalce, tako so se šli v Beogradu demokrate in radikale. Ne zaradi kakih načelnih razlik, saj so demokrati in radikali skupno izglasovali vse naše najvažnejše zakone, temveč le vsled vHj.ift za r bi asi
Zaradi tega boja je, nastal tudi novi blok, ali razlika je m tem, da bo sedaj apel na volivce malo širji in da ne bo boj >ned demokrati th radikali le ttbi-janeka; zadeva. Naša pbHtika se bo ven-Sirtie "tt(oWa pričeti gibati na temelju enakopravnosti vseh državljanov.
Demokratski mioistri demisijnnirali
Dr. Spaho ne odstopi.
Beograd, -3. febr. Včeraj dopoldne je Velja Vukičevič ob 10. prišel v svoj kabinet. Tam so ga posetili ministri Ceda Radonič in Vlajko Kočič, kesneje pa še dr. Mehmed Spaho, ki je pa ostal le kratek .čas pri njem.
Ob istem času so se pri dr. Voji Marinkoviču zbrali demokratski ministri in oni demokratski poslanci, ki so glasovali proti Davidovičevi resoluciji. Posvetovali so se do 12. in potem sklepali o ostavki demokratskih ministrov.
Po tej konferenci so poslanci izjavljali novinarjem, da je bila na konferenci preoitana motivacija ostavke, ki jo je sestavil dr. Marinkovič. Ostavka bo sedajle izročena predsedniku vlade.
Pod vplivom radikalov, ki podpirajo današnjo vlado, so demokrati vladne struje izjavljali, da stojimo pred možnostjo volilne vlade ali pa pred razkolom demokratske stranke.
Po demokratski konferenci je dr. Veja Marinkovič odšel k predsedniku vlade. Velja Vukičevič ga je takoj sprejel. Vo-ja Marinkovič mu je izročil pismeno ostavko demokratskih ministrov. — Marinkovič za tem ni hotel dati novinarjem nobene izjave.
VUKIČEVIČ NE DA NOBENE IZJAVE.
Beograd, 3. febr. Kakor so v kabinetu dr. Voje Marinkoviča živahno razpravljali, tako je bilo prav živo tudi v kabinetu Velje Vukičeviča. Predsednika vlade so posetili skoro vsi radikalni ministri, pa tudi mnogo poslancev. Vukičeviča je včeraj dopoldne posetol tudi dr. Ninko Perič’, ki se je prišel informirat o političnem položaju. Predsednik vlade je ob 11. šel na dvor, kjer je ostal do 11.45.
Na vprašanje novinarjev, ali bo podal ostavko, je Vukičevič odgovoril: »Pa zakaj? Čakam, da bom videl, kaj bodo napravili oni. Borno že videli.«
Za tem je odšel Vukičevič zopet v svoj kabinet in je še naprej sprejemal politične osebe. Ob 13.30 je odSel iz svojega
kabineta in je na vprašanja novinarjev odgovoril: »Dobil sem ostavko demokratskih ministrov!^ — »Ali bo vsa vlada podala ostavko?« so ga nato vprašali novinarji, na kar je odvrnil: »Rekel sem vam že, da sem od demokratskih ministrov dobiil ostavko. Sedaj grem pa domov.«
Beograd, 3. febr. Velja Vukičevič je bil včeraj od 4.40 pa do 5.20 na dvoru. Ko se je vrnil od avdience, je rekel novinarjem: »Zapustite me, prosim vas. Ničesar vam ne morem povedati, dokler ne izidejo uradne novine.« Nato je odšel v svoj kabinet.
Tudi dr. Marinkovič je bil popoldne v svojem kabinetu.
Beograd, 3. febr. Včeraj pcpoldne je dr. Korošec vnovič poseti1! Vukičeviča, toda o svojem posetu ni hotel dati novinarjem nobenega pojasnila.
MOTIVACIJA OSTAVKE.
Beograd, 3. febr. Ko so dr. Marinkoviča prosili, naj pove, kakšna je motivacija ostavke, je izjavil, da ne more dati no-nobene motivacije, dokler ostavka ne bo sprejeta. — Kakor se doznava, je motivacija prav kratka. V njej je rečeno, da so bili demokratje v sedanji vladi tako v volilni kot v delovni — po zaupanju svojega Ijlu^a. Program današnje vlade je odobril narod tudi pri volitvah in demokratski poslanski klub. Ker pa demokratski poslanski klub sedaj drugače gleda na položaj in ker večina kluba misli, da ta vladni program, ki ga je narod odobril, ni izvršen, dajejo demokratski \ ministri svoje položaje na razpolago in podajajo ostavko.
1 SEJA SELJAČKE DEMOKRACIJE.
l V narodni skupščini se je včeraj vršila skupna seja kmečko demokratske koalicije, na kateri sta Štefan Radič in Svetozar Pribičevič poročala o ustanovitvi izvršilnega odbora združene demokracije kakor tudi o trenutnem političnem položaju.
Vladna kriza Sele po sprejemo davčnega zakona
Beograd, 3. febr. Po zanesljivih informacijah se je Velja Vukičevič baje odločil, da stopi vlada danes — četudi okrnjena — pred parlament in tam omogoči izglasovanje davčnega zakona. To se spravlja v zvezo z zahtevo Ljube Davidoviča, ki je na seji demokratskega kluba že po glasovanju o resoluciji prosil vse poslance neglede na to, kako so glasovali, naj v parlamentu vsi glasujejo za novi davčni zakon. .Do otvoritve vladne krize bi torej prišlo šele danes popoldne ali jutri — tako saj je izgledala situacija sinoči.
OSTAVKA DEMOKRATSKIH MINISTROV ŠE NI SPREJET^.
Beograd, 3. febr. Sinoči ob 5.30 je šel na dvor. dr. Voja Marinkovič. Ko je ob
7.	odhajal z dvora, je na vprašanje no-
Ni pa rešeno, da tudi vladni blok ne bi mogel pričeti z izvajanjem te politike. Dr. Korošec in dr. Spaho sta na vse zadnje drugače dokazala, da sta za enakopravnost ko Pribičevič in Radič. In Jovanovičevo krilo v radikalni stranki ni nič manj odločno zastopalo bratski sporazum od Davidoviča.
Dva bloka sta tu, dve skupini se borita za oblast, če sta pa tu tudi dve politiki, se bo šele videlo in tedaj bo šele mogoče odgovoriti na vprašanje, kateri blok ima boljšo politiko. Samo bojimo 6e, da bo mogoč odgovor na to vprašanje šele pozno — zelo pozno.
vinarjev, kaj je novega, dejal: Jaz sem slab vir za informacije.« Na vprašanje, ali je že sprejeta ostavka demokratskih ministrov, je odgovoril:	»Kolikor	jaz
vem, še ni.«
Beograd, 3. febr. Demokratski ministri so se zbrali včeraj popoldne pri dr. Marinkoviču. Dr. Marinkovič pa jih je zapustil in odšel vnovič k Vukičeviču. — Okrog 7. zvečer je k Vukičeviču prišel tudi dr. Spaho in z p ji m krajši čas kon-feriral. — Na to so tako demokratski ministri kakor tudi radikalski ministri, ki so bili zbrani pri Vukičeviču, nadaljevali svoja posvetovanja, četrt čez 8 na večer pa so se vsi razšli.
KONFERENCE.
Beograd, 3. febr. Velja Vukičevič je včeraj popoldne po svojem povratku z dvora sprejel več ministrov in radikalnih poslancev, ki so se prišli informirat o situaciji. Ob 6. jč prišel k Vukičeviču tudi dr. Korošec in se z njim dalje časa posvetoval.
ACA STANOJEVIČ V BEOGRADU.
Beograd, 3. febr. V Beograd je včeraj dopotoval Aca Stanojevič, ki se je včeraj popoldne sestal z Markom Trifkovičem. Na tem sestanku je bilo navzočih tudi več paŠičevcev. Kakor se doznava, se bo v teku današnjega dne vršil sestanek med Ačo Stanojevičem in Veljo VukiČe- f videm.	'	*•'	’
Beograd, 2. febr. Ob 5.30 se je začela seja muslimanskega poslanskega kluba. Na seji je dr. Spaho poročal o političnem položaju. Takoj ob začetku seje je preči-tal pismo, ki ga je prejel od dr. Voje Marinkoviča in ki se glasi: >Dragi Spaho! Danes ob eni popoldne sem ministrskemu predsedniku izročil ostavko, ki smo jo podali dr. Kosta Kumanudi, dr-Uija Šumenkovič, dr. Aleksander Miovič,, dr. Grga Angjelinovič in jaz. Ker srni)' stopili v vlado skupaj kot zastopniki »Demokratske zajednice«, smatram za dolžnost lojalnosti napram Vam, da se po tej poti opravičim, da smo bili primorani storiti ta korak brez dogovora z Vami in da smo Vas tako postavili pred dovršeno dejstvo. Pričakujem, da se boste strinjali stem, da nismo mogli drugače postopati, ko je bilo vprašanje obstanka dosedanje kombinacije postavljeno in rešeno kar samo v demokratskem klubu.
Pooblaščen sem hkrati od svojih tovarišev, da Vam v njihovem imenu izrazi m zahvalo za skupno delo. Zagotavljam Vas naših nespremenjenih kolegialnih občutkov ter uporabljam tudi to priliko, da Vam zagotovim, svoje visoko spoštovanje in iskreno prijateljstvo. — Dr. Voja Marinkovič.«
Na podlagi tega pisma je dr. Spaho takoj v začetku seje stavil klubu svoj ministrski položaj na razpolago. Toda klub je soglasno izrekel dr. Spahu zaupanje in ga pooblastil, da glede svojega ministrskega mandata ukrene, kar smatra za najboljše.
Beograd, 3. febr. Takoj po početku seje muslimanskega kluba je bil dr. Beh-men pri dr. Voji Marinkoviču in ga je obvestil, da je muslimanski klub soglasno izrekel dr. Spahu zaupanje na njeigo-vem dosedanjem delu in vodstvu politike. Zato je bilo sklenjeno, da dr. Spaho ne poda ostavke. — Dr. Spaho bo še ostal v vladi in počakal nadaljnega razvoja dogodkov.
TURČIJA PREVZELA INICIATIVO ZA BALKANSKI LOCARNO.
Berlin, 3. febr. »Vorwarts« javlja iz Smirne, da sta turška poslanika v Beogradu in Sofiji dobila nalog, pri tamoš-njih vladah preiskusiti teren za sklenitev balkanskega Locarna. Turška vlada misli sama prevzeti iniciativo v ten* vprašanju, ako bi našla ugodna tla v Beogradu in Sofiji. Turška vlada je mnenja, da bi bil balkanski Locamo najboljše jamstvo proti prodiranju Italije na Balkan in v Malo Azijo.
LAŽNIVE VESTI O RUSIJI.
Angora, 3. febr. Anatolska^agencija javlja, da nima turška vlada nobenega obvestila o tem, da bi bili sovjeti minirali obalo Feodosije. Turška anketa je ugotovila, da je ta vest spravil v svet britanski generalni konzul v Carigradu, ki je prvi o tem obvestil pristaniško prefekturo v Carigradu. Rusko poslaništvo kakor tudi trgovinska delegacija izjavljata, da jima o tem ni nič znano. Ruske ladje tudi še nadaflje plovejo mimo Feodosije, Sevastopola in Odese. Kar ee tiče vstaje v južni Rusiji, se o tem na Turškem sploh ne govori.
NETTUNSKE KONVENCIJE STOPAJO V OSPREDJE.
Rim, 3. febr. Popoldanski listi podčrtavajo neko vest »United Preese«, da je bil jugoslovanski poslanik v Rimu Rflkič nujno pozvan v Beograd, kjer bi se imel z dr. Marinkovičem poevetov#ii o ratifikaciji nettunskih konvencij. Pred svojini odhodom te Rima se je R»ki4 v tejsfcvari-baje dolgo razgovarjal z Mussolinijem.
Nota Male antante izročena.
V aredo so bile vendarle izročene glav-aemu tajništvu Zveze narodov note držav Male antante. Noti jugoslovanske in čeho-slovaSke vlade sta bili izročeni že dopoldne, Tomun.ska nota pa se je zakasnila. Obenem * notami so bile izročene tudi spomenice, Jd pa ne bodo objavljene.
Pad pa so bile note objavljene: V glav-dem je njih vsebina: Z ozirom na sklepe Sveta Zveze narodov z dne 11. XII. 1926, § 1. določb o predpisih glede izvrševanja inre-investiga.cjj-,kc pravice in na podlagi 2. poglavja od Sveta sprejetih predpisov .o istem predmetu, se predlaga v prigibu spomenica o dogodkih, ki so se odigrali na kolodvoru Monošter na avstrijsko - madjarski meji dne 14. I. 1928. Jugoslovanska vlada je mnenja, da treba ta dogodek popolnoma pojasniti, ker drugače bo omajano zaupanje v dejansko vrednost sklenjenih mednarodnih pogodb. Zato zahteva, od ukrene Svet Zveze narodov vse potrebno glede vojaške kontrole nad Madjarsko, kakor je že določena po
mirovnih pogodbah. Jugoslovanska vlada prosi zato, da pride to vprašanje na dnevni red prihodnjega zasedanja Sveta Zveze narodov.
S temi so podale države Male antante formalen predlog za uvedbo investigacijskega postopanja proti Madjarski. Je to prvi sličen predlog, ki je bil podan Svetu Zveze narodov. Zato pa je tudi še čisto nesigurno, kako ga bo obravnaval Svet Zveze narodov. Kakor je razvidno iz pisanja angleških listov ni verjetno, da bi Svet Zveze narodov v resnici odredii preiskavo iproti Madjarski. Svet Zveze narodov sklepa o predlogu z navadno večino. Ker je Italija sigurno proti preiskavi in najbrže tudi Anglija, za predlog Male antanto pa le Romunija in Poljska, je le malo upanja, da bi predlog držav Male antante prodrl.
Vendar pa je moralen pomen not in spomenice držav velik in zato je samo pozdraviti, da je do njega prišlo.
Sovjetski bluffl
Znano je, da so sovjetski mogotski mojstri sraklame in bluffa. Znano pa je tudi, da so S>Ue Potemkinove vasd že davno udomačene v Rusiji. Zaradi tega so pričeli nekateri domnevati, da je ves boj med sovjetsko vlado in >porioijo samo bluff in da je tudi spor s Trockim samo narejen.
Ljudje, ki to domnevajo, utemeljujejo svojo domnevo tako-le:
Znano je, da je v Rusija aa vse protirevo-lucioiuirje samo ena kazen in to: postavljene k zidu, ali kaJcor pravijo Rusi: k stenki, *li pa pregnanstvo na Solovjecke otoke, kjer -£afca vse pregnance gotova smrt.
Tudi Trocki in tovariši so bili optoženi im obsojeni kot proti revolucionarji in nekaj časa se je tudi govorilo, da bodo kaznovani ta-ko, ko vsi protirevolucionarci. To se pa ni •igodilo, temveč je bdi Trocki prognan v Tur-ikestan, kjer pa je dobil važno strankarsko službo. Ravno tako se je zgodilo vsem drugim opozicionaleem, Zinovjev in Kamenjev pa sta dobila celo vodilno mesto v evropski Rusiji in bila kmalu sprejeta tudi nazaj v stranko.
V oči pade tudi to, da se je Trocki popolnoma sprijaznil s svojo usodo in da naglaša, da se njegov spor z vodstvom stranke prav
nič ne tiče drugih ljudi. On je še vedno komunist in komunistična družina ni razbita.
Iz vsega tega sklepajo nekateri ljudje, da je bil ves spor med večino in opozicijo od komunistov samih samo aranžiran, da pridobe za sebe evropsko javnost. Sovjetski voditelji namreč vedo, da mora dobita Rusija tuje posojilo, ali pa vse propade. Sovjetski poslaniki v tujini so naenkrat javili Moskvi, da Rusija ne dobi posojila, dokler ne zavlada tam demokratični režim. In zaradi tega so komunisti aranžirali ves spor z opozicijo in ni slučaj, da so bili v opoziciji ravno najbolj znani komunistički voditelja, ki so jih komunisti s pravico imenovali staro gardo revolucije. Ta garda je bila odžagana in sedaj more klicati Moskva zapadnim kapitalistom: Glejte, novi časi se bližajo. Najbolj ekstremni komunisti so odžagani, dofim je je desno krilo, ki je orientirano v (kmečkem smislu, na vladi. Ustvarja se temelj za sporazum in kmalu bo tu podlaga za dem. vlado. Toda vi, kapitalisti nas morate podpreti in nam dati denarja, da lahko čisto potolčemo ekstremno o pozi c>i jo in potem je demokratična Rusija samo še vprašanje časa.
To je vzadje sovjetskega bluffa z opozicijo in treba priznati, da je vsaij možnost takega bluffa podana.
Politične vesti.
r= Odločilno glasovanje v demokratskem klubu. V sredo so se nadaljevala pogajanja v demokratski stranki, da bi se končno vendarle mogla sestaviti resolucija, za katero bi mogli glasovati vsi demokratski poslanci. Ta prizadevanja pa so bila popolnoma brezuspešna in rvečer ob šestih so bila vsa pogajanja razbita. Nato je Davidovič otvoril 6ejo aemokrate&ega kluba in prosil, da klub o njej takoj in poimensko glasuje. Posl. Vlajič je nato prečital resolucijo in po sedmi uri zvečer je bil znan rezultat glasovanja. Od 81 demokratskih poslancev je bilo prisotnih 57, od katerih je glasovalo «a Davidoričevo stališče 36 poslancev, proti pa 21. Davidovi-toevo stališč« je s tem v demokratskem klubu zmagalo.
= Od Davidovima predložena resolucija se je glasila: Potem ko je bilo ugotovljeno, da je stanje v državi težko, slabo v pogledu pravnega roda, gospodarstvo v krizi,.aa so «eil deli naroda v nesreči in da tekom desetmesečne dobe današnja vlada ni donesla niti ene reforme niti olajšanja, je kongres demokratske stranke naglasil potrebo kon-fi ntranije narodne sile sploh in kot prirod-no pot k temu zbiranju, kateri grupaciji naj da demokratska stranka i delovno sposobnost, v prvi vrsti koncentracijo demokrat-
skih elementov. — Izvršujoč sklep kongresa demokratske stranke, zahteva demokratski klub, da:	nadaljuje in pospeši predsednik
kluba ljuba Davidovim pogajanja z vsemi parlamentarnimi skupinami z namenom, da ustvari možnost koncentracijske-vlade, ki bi zamenjala današnjo vlado, — da demokratski zastopniki v vladi v to svrho in zato, da se jasno vidi pravično razmerje in se olajša naloga, stavijo na razpolago predsedništvu kluba svoje položaje v vladi; — da predsed-sednik kluba nadaljuje svoja posvetovanja s predstavitelji seljačko • demokratske koalicije, katere načelna soglasnost o najnujnejših državnih poslih in o tesnem sodelovanju obeh klubov daje jamstvo za delovno sposobnost koncentracijske vlade. Tako izvršena soglasna izmenjava misli pred parlamentarnimi skupinami naj posluii kot podlaga za lormalno izvršitev koncentracije. Nagla-šujoč nujnost tega apelirajo poslanci demokratskega kluba ponovno na parlamentarne skupine, da s strankarskimi in osebnimi žrtvami, s katerimi nastopa tudi ta klub, stavijo sebe v službo naroda in vladarja in da dajo s svojimi najboljšimi silami vlado, doraslo tej nalogi, c = Kako so glasovali demokratski poslanci. Glasovanje v demokratskem klubu je po-
teklo tako-le: Ljuba Davidovič za resolucijo, Aca' Miovič proti, Andrija Radovič proti, Asent Rajkovič za, Božo Vlajič za, Grga An-gjelinovič proti, Velimir Ognjanovič za, Velimir Pavlovič proti, Benedikt Popovič za, Vice Kerepeši za, Voja Krstič za, dr. Voji-filv Zekovič za, dr. Voja Marinkovič proti, Dimitrije Bojadžijev za, Dragiša Matejič proti, Drag. Mirovič za, Drag. Pecič odsoten, Drag. Rajkovič za, Drag. Jonanovič odsoten, Dušan Jocič proti, DuSan Maksimovič za, Dušan Stevčič za, Kosta Kumanudi proti, Ko-sta Timotijevič proti, Krsta Markovič za,' Lazar Radivojevič proti, Maksim Gjurkovid za, Gjorgje Manojlovič za, Gjorgje Petkovič za, Gjorgje Popovič proti, Živojin Rafajlovič za, Ivan Ribar proti, Ignjat Stefanovič proti, Ilija Bulanovič za, Ilija Šumenkovič proti, Desidor Novakovič za, Jeremije Pavlovič proti, Milan Grol za, Milan Dimitrijevič za, Milan Ljubičič za, Milivoj Milivojevič proti, Milan Glišič se vzdržal, Milan Jovanovič proti, Miloš Gjorgjevič za, Mihajlo Kujundžič za, Mladen Nikolič za, Muhamed Begovič za, Škerovič za, Pavle čubrič proti, Pera Markovič za, Petar Milanovič proti, Petronije Popovič za, Radoslav Agatonovič odsoten, Dukanec Slavko za, Svetislav Vučkovič za, Muhamed Dubrovič za, Muhamed Begovič za, Slavko šečerov proti, Sava Zarič za, Djamil-beg Jašar proti, Mihajlo Dragičevič za, Šerif Bajram za.
= Še en poslanec za Marinkoviča. Za časa glasovanja je bil na dvoru poslanec Luka Jovanovič. Ko je slišal, da je glasovanje že končano, je izjavil: Ker sem bil v trenutku ko se je glasovalo o resoluciji odsoten, izjavljam, da se ne strinjam z resolucijo in da bi glasoval proti in da kot narodni delavec mislim, da ne morem sodelovati s Pri-bičevičem.c — S tem je pravilno razmerje glasov v demokratskem klubu 36:22.
= Po glasovanju. Takoj po glasovanju je dr. Marinkovič zapustil sejo in odšel k Vu-kičeviču, kateremu je poročal o poteku seje. Nato je prosil Vukičeviča, da mu da do jutri čas, da se pogovori s svojimi tovariši o ■ladaljnem postopanju. Vukičevič je na to pristal in prosil Marinkoviča , da mu odgovori do 10. dopoldne v četrtek. Takoj nato je zaprosil Vukičevič k sebi dr.a Korošca in po krajšem posvetovanju z njim in radikalnimi ministri odšel na dvor, kjer je bil takoj sprejet v avdienco. Obenem z Vuklčevičem je bil pozvan v avdienco tudi Marinkovič. Na dvoru sta ostala oba ministra do pol še-setih. Iz dvora sta se vrnila oba dobre volje, vendar sta odklonila novinarjem vsako izjavo. Drugi demokratski ministri pa so izjavili, da bodo podali ostavke, da pa šo ni določeno, kako bodo svoj korak utemeljili. — Značilna pa je izjava ministra dr. Spaha, da niso bili povabljeni na sejo demokratskega kluba in da tudi niso bili obveščeni o dogodkih v klubu. Na vsak način pa ostanejo v vladi.
= Kombinacije. Glasovanje v demokratskem klubu je seveda porodilo celo kopo kombinacij. Voditelji seljafike demokracije so bili seveda z rezultatom najbolj zadovoljni in njih listi pišejo, ko da bi bila sedaj Davidovičeva vlada sklenjena stvar. Ta optimizem pa je še mnogo prezgoden. Razmerje strank v skupščini je to-le: vladna skupina sestoji iiz radikalov (110 poslancev), Jugoslovanskega kluba (21), muslimanskega (19)) in Nemcev (6), skupaj torej 156 ali enega premalo za večino. — Davidovičeva skupina pa šteje 61 demokratov, pod pogojem, da ostane vsa Marinkovičeva skupina v demokratskem klubu, 85 poslancev seljafike demokracije in Nastasa Petroviča, skupaj 147 poslancev. Eventuelno bi se tem pridružil še socialistični posl. Petejan in bi štela ta skupina 148 poslancev. 9 zemljoradnikov in 2 federalista pa sta proti vsaki vladi in bi bila dana teoretična možnost, da vlada pade ni pa možnosti, da sestavi seljačka demokracija, oziroma Davidovič večino. Zato je naravno, da označujejo mnogi parlamentarni razpust skupščine in razpis novih volitev kot edino možnost.
= Zunanje politična debata r nemškem parlamentu. Ob priliki raaprave proračuna ministrstva za zunanje zadeve je ipodal Stre-semainn obširen ekspoze. Naijprej je nagla-fail, da ne more doseči Zveza narodov svo-jega ^ oLlja, če se bodo njene članice s posebnimi dogovori delile v več skupim. Ne sme nastati v javnosti mnenje, da je utemeljena varnost ene države na škodo varnosti druge, kakor da ne bi bilo najvažnejše, da se zasigura mir. Nato je Stresemann podal kratek pregled o že sklenjenih trgovinskih pogodbah in zlasti branil proti kme3ki zvezi trgovinsko pogodbo s Poljsiko, ki je bila odobrena od vseh strank v vladi. Nato je prešel na locannsko politiko. Smaitra, da tvori zbližanje med Francijo in Nemčijo temelj vse evropske politike. Obžaluje pa, da so vsled okupacije Porenja motorni dobri od-nošajii med Francijo in Nemčijo. Da bi dala Nemčija se nadaljne garancije, je skoraj šaljivo lin to tudi za Anglijo, ker to pomeni, da se ne veruje v nemško 'besedo, a tudi ne v angleško, ko pa Anglija z Locairnskim sporazumom jamči za varnost francoske meje. Odločno zahteva Nemčija izpraznitev Porenja in nikakor ni Nemčija pripravljena izkupiti to izpraznitev z novimi koncesijami.^ 9tresemann je imel s svojim govorom velik uspeh. — V debati je najprej govoril soc. dem. Breitscheid, ki je zahteval več demokracije v zunanjem ministrstvu, a odobraval politiko Stiresemanna, ker vodi ta k utrditvi miru. Tudi govornik naoionaleev e bil za Stresemannovo politiko, čeprav je tudi on zahtevali več reform v zunanjem ministrstvu.
BALETNI VEČER.
Imamo balet, tako smo mogli po premieri v sredo z zadovoljstvom ikonstatirati in talko so dejali vsi, kd so bili ta večer v gledališču. Ze Valpurgina noč v Faustu je pokazala, da je prišel v naš balet nov duh, da se v njem pridno in vestno dela in da je v n'em tako zdrava ambicija, (ki more dati še lepše rezultate. V sredo zvečer je bil ta razveseljiv dokaz sijajno dopriuešen in upamo, 'da se bode sedaj nehalo tudi vse ono govorjenje, da nam je balet nepotreben, da je za nas le luksuz. Slaib balet, napredka nezmožen balet je v resnici le drag luksuz dn zato nepotreben, ne pa balet, M napreduje in ki je dokazal, da more podati ne samo nekaj dobrega, temveč tudi nekaj svojega.
Da moremo konstatiraftl vse to o našem ljubljanskem baletu, je predvsem zasluga gdč. Wisiakove in g. Vlčka in njima je turi i veljalo glavno priznanje publike. Toda iprri-zna/nje zaslužijo tudi vse članice in Člani baleta, ki so se v resndci potrudili in podali lepe in efektne plese.
Že deloma Ljubljančanom znane Mousorg-skega »Slike iz razstave« so pokazale vso lepo zmožnost našega baleta, da zna postaviti samostojne plesne kreacije paralelno z glasbo, kakor pravi g. VIček v svojem uvodu. Plesi, zlasti oni gdč. Wissia>kove im g. Vlfika so bili mestoma tako plastični in tako izraziti, da je vstajala pred gledalcem naravnost Harimannova slika. — Slika »Iz Jutrove dežele« je bila nad vse slikovita, polna življenja in bila v čast tako ■ komponistu Balažiči, ko avtorju Vlčku in vsem plesalcem. Posebno pa je ugajal tretji del večera »Impresije iz Music-Halla«. Tu je bil zlasti video napredek našega baletnega zbora in naše girite: gdč. Mohor, Japelj, Smrkolj, Jančar, Jakše, Brcar, Haberle in Pavšič so pokazale znanje, ko ga na Dunaju mnoge operetne girls ne morejo pokazati. Priznanje zaslužijo tudi v«i ostali, zlasti pa akrobati gdč. Smrkolj, Jakie in gg. Golorin in Eržen. — Ni treba še posebej omeniti, da je bil ples obeh baletnih mojstrov gdč. Wissdakove in g. Vlfika zlast i dovršen.
Uipamo, da bo naš balet še lepše napredoval in da bosta gdč. Wissiakova dn g. Vlček še nadalje posvetila svoje velike sposobnosti ljubljanskemu baletu ter postala zaslužena ustvaritelja slovenskega 'baleta.	Ž.
Ivan Hribar:
MOJI SPOMINI.
Od 1858. do 1810. leto.
22
Jan Ladislav Cern?.
Ha drugi strani sem bil pa odškodovan po prijetnem stanovanju, v katero sem priSei. Našel sem ga v prvem nadstropju neke hiše v Konviktski ulici pri TOletni ženici Mariji Svobodovi v prostorni sobi, ki je Kil« namenjena za četvero stanovalcev. Poleg mene je Stanoval tamkaj urednik nekega češkega finančnega Hala FrantiŠek Suda, tehnik B o h u m i 1 S t a n 6 k in osmošolec Josip M i k š. Suda je bil že starejši mož in se z nami nd veliko pečal; ostali trije pa smo si postali najboljši prijatelji in takorekoč eden brez drugega biti nismo mogli. Takratno naše prijateljstvo je pri BohumHu Statiku trajalo do njegove smrti; med mano in Josipom Mikšem pa se je ohranilo še, danes. — Ker emo biU vsi siromaki« plačevali smo si samo »bed. Za eajutrek je lapil vsak kozarec ali dva kozarca »večer nam je pa gospa Svobo^ova preskrbela
vsakemu pol hlebca kruha in vrček piva, ki je stal 6 krajcarjev. Ob tej večerji smo se pogovarjali, zbijali šale in moram reči, da smo bili jako srečni in zadovoljni. Poleg tega smo delali načrte za bodočnost. Jaz sem pripovedoval, da hočem na vsak način skušati dovršiti gimnazijo ter potem iti v ruski seminar v Lip-sko, da se pripravim za profesuro na Ruskem. To moje pripovedovanje si je Miikš tako k srcu vzel, da je po končani osmi šoli šel res v Lipsko in da. še sedaj pro-fesoruje na Ruskem v Novočerkassku.
- Pri banki »Slaviji« so bili tistotarat uradniki jako slabo plačani. Posel se je namreč zlasti v življenjskem oddelku, kjer se je forsiralo takoimenovano zavarovanje za vzajemno podedovanje, jako razvijal. Zato je bilo mnogo dela, fondov pa, ker je bila banka kot^ vzajemna zavarovalnica ustanovljena z bornim upla-čilom 3000 gld., jako malo. Le-ti so se'nabirali šele polagoma zlasti zato, ker je organizacija bila draga; vsled tega je uredništvo, katerega se je moralo mnogo najemati, bilo tudi borno plačano. Največje plače stalnih uradnikov so bile po 400, 500, 600 in 700 gld., uradniki z boljšo kvalifikacijo prejemali so po 900 in 1000 gld., višji uradniki pa po 1200 gld. Zato sem bil tembolj iznenaden, ko sem ob novem letu 1871 — pre-skočivši mnogo tovarišev s plačami 400, 500 in 600 gld. — bil imenovan za uradnika s 700 gld. plače; iznenaden tembolj, ker se mi je to zgodilo kot Slovencu. Bil sem seveda tega napredovanja nenavadno veeel in ker mi je višji stalni dohodek omogočal, spremeniti nekoliko način življenja, skrčil sem kolikor mogoče izredno svoje poslovanje v pisarni ter sem se ob večernih urah posvetil študijam, -f Pomaknitev v yišji plačilni razred je same pomenila, da moram popolnoma opustiti misel nadaljnjega obtelccrvanja šol. Začel sem' »e torej pri*-. | vatno uriti v šolskih predmetihj hajbolj pa sem »e |
pečal z literaturami slovanskih in nemškega naroda, potem a filozofskimi spisi Rousseau-ovimi, Kantovimi in Laplace-ovimi. Do dveh ali treh ponoči sem presedel včasih pri knjigah potem, ko sem ob devetih zvečer prišel iz pisarne domov. Da bi me ne premagoval spanec, kupil sem si samovarček in kuhal sem si črno kavo sam. Tudi sem se preselil iz Konviktske ulice v Jirchfife, na obed pa sem hodil na Betlemskč n&mčsti v gostilnico k Ježkfim, kjer sem se sestajal z vseučrli-škim profesorjem dr. Františkom Durdikom. — Z njim sem se rad razgovarjal o modroslovskih stvareh, pa tudi o dnevnih, zlasti o političnih vprašanjih. Še leta 1871 se mi je povišala plača na 800 in proti koncu leta 1872 na 1000 gld.
Videč moje naglo napredovanje v službi, je izpre-meriil generalni zastopnik ljubljanski Jan Ladislav Cer-uy prejšnjo svojo naklonjenost do mene v neprijaznost. Mož, dasi je sicer imel mnogo dobrih lastnosti, je bil vendar nekam plašljiv in si je morebiti mislil, da mu utegnem nevaren postati ter ga — kot Slovenec — kdaj izpodriniti. Zato je začel prodi meni intrigovati; za povod pa je porabil podlistke, katere sem iz Prage pod naslovom >Est deue in nobte, agitante calesdamis ilkx pisal v takratni tržaški list »Primorec« In v katerih sem v šaljivem tonu govoril o nekih straneh praškega življenja. Čem? je te podlistke porabil, da me očrni, češ, da jem češki kruh in da Šale zbijam iz češkega naroda. Poslal je v Prago vse številke »Primorca«, v katerih je smatral, da so obsežena žaljenja za češki narod. Ko je generalni tajnik Novšk njegovo pismo in pa »Pntmorčeve« podlistke prebral, moral se je na glas smejati. D61 je »Primorca« iz rok z besedami: »Kako smešni so ljudje, ki šal ne razumejo ih povsod strahove vidijo!« Pri tem ms je vzpodbujal, naj le še dalje pišem.	(Dalje	prih.)
Dnevne vesti.
— Odlikovanja. Bivši poveljnik 39. pp. Jovan N. Naumovič, veliki žuipam v Skopi ju, je bil odlikovan z redom Karagjorgjevičeve zvezde Ul. reda. Z redom Karagtjorgjevičeve zvezde II. reda sla odlikovana kontreadmi-rala Metod Koch in Viktor VVidkerhauser, z redom belega orla 5. reda višji vojni duhovnik II. razreda Dimitrije Jankovič, z redom sv. Save 4. reda veterinarski podpolkovnik dr. Ivan Keber, z redom sv. Save 5. reda orožniški podpolkovnik Alojzij Barle^ z zlato svetinjo za vestno izvrševanje službe kapetan ekonomske stroke Josip Sušnik in orožniški kaipetan Raimund Vatovec, s srebrno kolajno za vestno izvrševanje službe pa orožniški poročnik Anton Gorenjak.
— Delavske in gospodarske zbornice so te dni prejele nažrt »Uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških obratov«, ki sta ga izdelala sporazumno minister za aoci-jaJno ,politiko in minister za trgovino in industrijo. Nažrt predvideva odpiranje trgovin ob 17. uri popoldne v sobi štev. 79 ijubljan-iije ob 7. uri pozimi in ob 8. uri poleti. Odlok ministrstva za sooijalno politiko štev. 350/IV. 1925 s katerim je bil uveden nedeljski počitek v krajih izpod 10.000 prebivalcev, se s tem načrtom ukinja. IV) tej uredbi bodo morali nameščenci, onih podjetij, ki imajo uvedeno takozvano angleško soboto, delati ostale dneve eno uro iznad normalnega delovnega časa. V trgovini je določen najkrajši delovni čas z 9 urami dnevno. V ■podjetjih, kjer je uveden 8-umik, se bo torej delovni čas podaljšal za eno uro. Uredba, id je razdeljena v dva dela — odpiranje in zapiranje obratov in delovni čas — v teh dveh delih kolidira med seboj. Obratovalni čas maša od 11 do 15 ur dnevno, delovni čas pa maksimalno 10 ur dnevno. Uredbo bi bi-bilo torej zelo težko po načrtu izvesti v praksi. O načrtu to uredbe bo razpravljala anketa zastopnikov gospodarskih in delavskih zbornic, ki se vrši dne 7. in 8. februarja t. 1. v Beogradu.
— število slušateljev na ljubljanski univerzi. Frekvenca na ljubljanski univerzi v zimskem semestru 1927/28 je bila sledeča: lltozofska fakulteta 381 slušateljev (318 rednih in 15 izrednih; ženskih slušateljev je bilo 64 rednih in 6 izrednih), juridična fakulteta 305 slušateljev (297 rednih in 8 izrednih, ženskih slušateljev je bilo 17 rednih in 1 izredna), medicinska fakulteta 82 rednih (od teh 5 žensk), tehnična 495 slušateljev (487 rednih, 8 izrednih, ženskih slušateljev 15 rodnih, 1 izredna), teološka fakulteta 98 slušateljev (97 rednih, 1 izreden). Celokupno Število slušateljev je torej iznašalo 1811 (1279 rednih in 32 izrednih, med temd 101 redni in 10 izrednih ženskih slušateljev).
— Avtomobilska zveza med Splitom in Mostarom. Kot poročajo iz Most ar a, se vzpostavi v kratkem med Mostarom in Splitom avtomobilska zveza. 8 tem se skrči potovanje iz M os tara v Split, ki je trajalo doslej do 12 ur, na 4 do 5 ur.
— Rezervni oficirji — člani ljubljanskega pododbora se opozarjajo, da se vrši 4. redni letni zbor pododbora v soboto, dne 25. februarja ob 20. uri v salonu restavracije »Zvezda« v Ljubljani, Kongresni trg 1. Even-iuelne predloge za dnevni red je poslati upravi pododbora do 28. februarja. — Uprava pododbora.
— Opozorilo. — Okrožno sodišče v Mariboru objavlja: Zadnji čas so slovenski časopisi opozarjali 'ljudstvo na delovanje ueldh inozemskih potnikov, ki so s pomočjo svojih tuzemskih zastopnikov razpečevali po .Sloveniji, zlasti po deželi takozvane »jubilejne sveteče križe sv. Frančiška«. Baje je hilo treba plačati 200 Din (25 Din pni naročilu, ostalo pa ob prejemu) iin hi bili zato feupoi deležni tudi dobrot 25 sv. maš, katere naj bi se opravile na priviiligiramem altarrju sv. Sebastjana v Rimu. Ker imena kupcev oziroma naročnikov križa podpisanemu sodišču tiiso znana se opozarjajo, da naj se jevjio na uajbližnjih žandanmerijškili stanicah in se izjavijo o tem, od koga so oni križ kupili ali naročili, kaj sejje napratm njim pni nakupu zatrjevalo’ o križu samem in o tern, da bi ee za kupce križa darovalo 25 sv. maš ter ali in v koliko so oni s tem oškodovani.
— Razpis služb m iniinjerje in geometre. Generalna direkcija državnih železnic raapi-sjue natečaj za več imženjerjev, geometrov in tehničnih uradnikov z absolvirano srednjo tehnično šolo pri centrali in sekcijah aa vzdrževanje proge. Sprejme se tudi več kon-traktualnih uradnikov in dnevničarjev. Za delo na terenu so določene .posebne nagrade.
— Za podpredsednika višjega dešelnega ■iodišča v Ljubljani je bil Imenovan dr. Vladimir Golja. Imenovanje odličnega pravnika na odlično mesto pozdravljamo.
— It sodniške službe. Za sodnike v •] ročiju višjega deželnega sodišča v so imenovani: avskultant dr. Fran Mohar in neravni praktikanti Franc Verlič, Josip Pfeifer in Jože Prijatelj.
— Ii poštne službe. Nastavljeni so za dnerv-ničarje: Z. Bračun v Brežicah, J. Simonka v Dolnji Lendava in Fr. Kastelec v Novem mestu. — Premeščeni so: >pb. ur. 4-II AnJoa Pirc iz Planine pri Rakeku na Ljubljano 1; pb. ur. II-5 Iva Bezlaj z Ljubljane 1 v Planino pri Rakeku; pripr. III-4 M. Korošec iz Zagorja ob Savi v Tržič in Lj. Bajec iz Kočevja v Litijo; zvan. 3. skup. Iv. Parkelj z Ljubljane 7 na Ljubljano 1, slui. 2. skup. Jos. Zevnik z Ljubljane 1 na Ljubljano 2 in dnev. J. Brate ta Rogaške Slatine na Beograd 2. — Odpuščena je pogodbena poštarica A. Klobasa v Ivapjcin. — Umrl je upravnik II-2 L. Joseok na Mariboru 1. — Poroke: pogodbena poštarka v Sv. Juriju v Sov. goricah M. Bauman ee je poročila s trgovcem M. Kocbekom. — Pogodbena pošta Šenčur pri Kranju je po pravilni uvrstitvi padla iz II. razreda 1. skupine v III. razred I. »top.
— Starokatelliki podere* v Dahnadji. Don Vjaraalav Knužičanlč v Splitu (je iantopil iz rimskokatoliško cerkve ter prestopil iv Staro-
katoliško. Takoj po svojem prestopu je odpotoval Kružičanič v Krapanj, kjer je prevzel gtarokatotiško župnijo. Kot poročajo, bo zavzelo prestopanje iz rimsko-katoliške cerkve v starokartoliško v kratkem velike dimenzije.
— Fuzijoniranje dveh angleških listov. Kot
poročajo iz Londona se bsota angleška lista »VVesrtniinster Gazeftte« 'in »Dadly News« fu-zioniraila.
— Mussolinijeva avtobiografija. Kot poroča »Daily Maik, je pričel pisati Mussolini avtobiografijo. Doslej je zdiktiral strojepiski 10.000 besed. Avtobiografija bo obsegala 100 tisoč besed.
— Maršalu Joffre-u so zvišali najemnino. Maršalu Joffre-u je zvišal lastnik hiše, v kateri stanuje najemnino od 10.000 na 60.000 frankov letno. Večina pariških listov zoper to odločno protestira.
— Samomor 12 letnega dečka. V Crikive-nici se je ustrelil te dni 12 letni učenec I. razreda meščanske šole Oskar Manesfar. Fr-kovca je gnalo v smrt dejstvo, da je prinesel domov slabo šolsko izpričevalo. Dečko si je pognal kroglo v sence. Po 12 ur trajajočem tbpljenju je izdihnil.
— Samomor 72 letnega starca. V Varaždinu se je vrgel te dni v Dravo 72 letni Na-tan Kurslner. Vzrok samomora splošno spoštovanega moža je bila neozdravljiva obistna bolezen.
— Falzificiran dvodinarski novec v Osijeku. Te dni so našli v blagajni mestne cestne železnice v Osijeku ponarejen dvodinarski novec. Novec je prav dobro ponarejen. Policija ga je poslala finančnemu ministrstvu.
— Krvava lovska večerja. Te dni so priredili kmetje-lovcd v Szegedinu skupno večerjo. Pri večerji so se možje skregali in stepli. Klali so se z noži. Dva udeleženca sta mntva. Pet kmetov je bilo aretiranih.
— Katastrofalna eksplozija v Bostonu. V Bostonu se je pripetila te dni v tajni destila-oijd žganja v Meti neke hiše sredi mesta katastrofalna eksplozija. Hiša je zletela v zrak. Pri tej priliki je bilo šest oseb ubitih, večje število pa težje ali lažje ranjenih.
— Katastrofalen vihar ob Azovskem morju. Te dni je besnel ob Azovskem mor ju ciklon. 60 sani z ljudmi in konji vred je zletelo v morje.
— Nezgoda posebnega vlaka predsednika Irske. Iz Ottawe poročajo: Posebni vlak, s katerim se je vozil dne 1. t. m. predsednik Irelke Cosegrawe, je skočil 40 km od Ottawe s tira. Voz, v katerem se je vozil Cosegirawe, ni bil poškodovan.
— Najdeni ostanki angleškega aeroplana. Iz Londona poročajo: Na obali otoka Asta-ros-a so našli te dni ostanke aeroplana z značko SRS. Iz značke je razvidno, da gre za angleški aeropdan.
— Parnik »S 3« najden. Kot poročajo iz Washimgtona, so pogrešani parnik »S 3«, glede katere se je domnevalo, da je ponesrečil, našli. Parnik je nepoškodovan.
— Strogi obsodbi dveh šoferjev v Parizu. V Parizu sta se zagovarjala te dni dva šoferja radi prenagle ig neprevidne vožnje. Prvi je odnesel 14 dni, drugi, ki je povozil nekega pasanta ter ga pustil brez pomoči na cesti in jo odkuril, na tri mesece ječe.
— Aretacija človeka, ki je povzročil smrt 5000 ljudi. V Bremenu je bil aretiran te dni človek, ki je pognal leta 1917 po nalogu angleškega vojnega mamLstrertva v zrak pomorske hangarje v Alhomu v Olden/burgu ter povzročil s tem smrt 5000 ljudi. Možakar, čigar imena policija za enkrat še ne izda, je dobil za to 2500 funtov sterJingov nagrade.
Dr. Drč
se Je preselil v
Strossittayerjevo ulico št. 5 poleg otroške bolnice.
— Skoraj bi ga biH živega pokopali. V
Bratičih v Hercegovini se je pripetil te dni nenavaden slučaj. Kmet Jakov N. se je zgrudil aredi ceste, navidez zadet od kapi. Ljudje 90 ga skušali zaman obuditi k zavesti e tem, da so ga polivali z mrzlo vodo. Prepričani, da je mrtev, so ga položili svojci na mrtvaški oder. Medtem, ko so žena in otroci objokovali njegovo smrt, je jel kazati mrtvec nenadoma znake Življenja. Kmalu nato se je docela zavedel. Začuden je gledal prvi hip okoli sebe, noto se je pa dvignil in vstal. Žalost se je iapremendla v veselje: Jakov, ki je ostal od mrtvih, je dad prinesti iz Meti sod vina in ljudje so pili od večera do belega dne.
—- 16 ur ueprenehoma plaval. V športnih krogih znani plavač Novotay v BratisOavi je plaval te dni v nekem bazenu 10 ur neprenehoma. Novotny se trenira v namenu, da preplava Rokovski preliv.
— Ljubavni sestanek moža in žene. Te dni se je pripetil v Splitu zanimiv slučaj. Neki poročeni gospod je iskal potom neke posredovalke damo, s katero bi se svobodno zabaval. Istočasno se je obrnila na posredovalko tudi njegova soproga. Posredovalka je aranžirala, ne vedoč, da sta gospod an dama mož in žena, med.njima sestanek v privatnem stanovanju. Ko je prišel gospod v stanovanje, je našel svojo ženo že v negližeju. Slučaj j« povzročil v Splitu mnogo smeha.
Dr. Alojzij Rakun dz neke kazenske poravnave; Krisper A., Ljubljana; S. J. Perger, Rogaška Slatina; Kotnik Avgusta, Radeče; po 50 Din: A rt en jak & Sosteritsch, Pinij, Bohinec Viktor, Ljubljana, Križanec Amalija, Zagorje ob Savi; Lebinger & Bergman, Litija; Dolničar & Richter, Ljubljana; Erjavec Fran, Novo mesto; Volk A., Ljubljana; Mer-genthaler Adolf; Kunc Alojz, Ljubljana; Jovan Ačimovič, Rakek; ing. Dukič i drug, Ljubljana; Ivan Furlan, Dolnji Logatec; F. Heinrihar, Škofja Loka; Josip Kobe, Novo mesto; Filip Ogrič, Novo mesto; Hranilnica in posojilnica, Prevoje. Vsem darovalcem najikrenejša hvala. — Odbor.
— Uspeh učiteljskega zbora v Zagrebu. Dr. Krenedič znani zagrebški kritik piše v Novo-slih o koncertu sledeče: Ne spominjamo se, kdaj bi bil po prevratu imel kateri zbor naše kraljevine tak uspeh kakor zbor slovenskih učiteljev. (Podčrtal in postavil na čelo poročevalec.) V Zagrebu smo vajeni koncertov odličnih domačin zborov, ,pa prav radi tega kritiziramo vsak vokalni nastop kar najatrožje. Če razmotrivamo znanje sloven-akih učiteljev, jim moramo priznati, da so umetniki prvega reda ... Ženski zbor je na veliki umetniški višini. Program slovenskih učiteljev je propagiranje modeme muzike, očito sodoben program ... Zbor slovenskih učiteljev je tehnično na višini, a v dinamiki zanimiv. Zatem piše o skladateljih in pesmih in nadaljuje: G. Kumar se s slovenskimi učitelji prav dobro razume. Zbor mu dobro pa-rira in poje po njegovih intenoijah ... Uspeh zbora slovenskih učiteljev je hil popoln in oni so resen faktor v razvoju naše zborne reproduktivne umetnosti ... Zbor slovenskih učiteljev bomo vedno radi poslušali. Enako in še lepše pišejo tudi drugi kritiki. Kakor je razvidno iz uvodne opombe g. Krenedida so presojali nastop zbora z izključno umetniškega stališča in je to spontano priznanje popolnoma objektivno. Zbor bo ponovil isti spored v Ljubljani v Unionu v pondeljek, dne 6. februarja ob 8. uri zvečer. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Naročiti jih morete tudi po dopisnici. Cene so običajne.
Kazglas.
SL0VESKA MATICA namerava za leto 1929 obnoviti »KNEZOVO KNJIŽNICO«. V ta namen vabi slovenske pisatelje, da ji pošljejo do 1. novembra 1928. leta rokopis poljubne pripovedne vsebine na običajen način: z geslom pri spisu in s svojim imenom v posebnem pismu.
V Ljubljani, 28. januarja 1928.
ODBOR.
Ljubljana.
1— XXXIX. redna glavna skupščina »Pravnika« 'bo v petek, dne 3. februarja t .1. ob 17. uri poopldne v sobi štev. 79 ljubljanske pravosodne palače.
1— Protestni shod proti izvedbi načrta »Uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin« je sklicala sporazumno z ostalimi organizacijami privatnih nameščencev »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije«, podružnica v Ljubljani. Protestni shod se vrši v nedeljo, dne 5. februarja ob 10. uri dopoldne v »Mestnem domu« v Ljubljana.
1— Letošnji občni zbor »KIoba ljubiteljev jamarjev« se vrši dne 15. februarja ob 17. uri v »Rože ah« v restavraciji »Union« v Ljubljani z Običajnim dnevnim redom. — Odbor
1— Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Vse prijatelje slovenske turisfcike opozarjamo na zanimivo razstavo .planinskih motivov (70 po številu), katere je razstavil g. V a 1 e n it i n Hodnik. — V levi dvorani je razstavil tudi g. Miiha Maleš okrog 100 lesorezov naših znamenitih mož, (kateri so c. občinstvu na razpolago po izredno-nizki ceni po 50 Din. Vstopnina samo 5 Din. Odprto od 10. do 16. ure.
1— Slovenski učitelji in učiteljiee so sc združili v samostojen pevski Zbor ter se z •izredno veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo posvetili prelepi slovenski pesmi. Zibor šteje nad 70 pevcev in pevk in nastopi prvič v letošnji sezoni v pondeljek, dne 6. februarja 1928 Ob 20. turi v Unionski dvorana. Za svoj letošnji pevski nastop si je izbral dela ■slovenske modeme glasbe in na programu so zastopana skladatelji Adamič, Lajovic in Akeijanc s svojimi na(jnovejšiini pevskimi zbori, umetniško vodstvo je v rokah dirigenta Srečka Kumarja iz Zagreba. Zagrebški uspeh tega najnovejšega slovenskega zbora naim jamči, da bode ponedeljkov koncert v. resnici zanimiv in znamenit Občinstvo vabimo, da posedi ta (koncert v najve^jem številu ter tako pokažejo, da cenijo njihovo nle-'ineaato delo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
1— Gat»par Cassado, ki koncertira v Ljubljani v četrtek, dne 9. t. m. je rojen leta 1897 v Barcelona na Španskem. Njegov očo Jakob je bil izvrsten komponist. V svojem
8.	latu je prišel v Pariz kot učenec prvega svetovnega čelista mojstra C as salsa. Takoj nato je začel prirejati koncerte na Francoskem, v Italijd, Španiji in Južni Ameriki. Caasaido (je tudi izvrsten skladatelj ter je napisat več skladb v prvi vrati za čello in klavir. Že več let ga opremlja na njegovih koncertih ga. Julietta Gordigdani-Mendeslohn. Cassado je danes eden naj večjih svetovnih čelistov in kritike se izražajo o njem s posebnim navdušenjem. Pravijo, da je Cassado na •svojem instrumentu tako velik, da na. prvi mak osvoji vse poslušalstvo ter ga fasoimrira s svojo veliko umetnostjo. Pričetek koncerta je izjemama ob 7. uri. Vstopnice v Matični knjigarni..
t— Prva, repriz* baletnega večer« v Bub-‘JfzMd opari, ki' je pri premijeri teko ejaj-
no uspela, se vrši v soboto, dne 4. t. m. Repriza se vrši za abonente reda D.
1— »Danes bomo tiči.« To izborno Ne-etroyevo šrtiridejansko veseloigro uprizori ljubljanska draima v soboto, 4. t. m. ob osmih zvečer kot ljudsko predstavo. Veem onim, ki žele par uric prave zabave, priporočamo iposet. Da nastopi g. Rogoz s svojim učinkovitim kuipletom, je samoobsehi umevno. Cene znižane.
1— VIII. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se vrši letos od 2. do 11. junija. Še nas muči gospodarska onemoglost. Mislilo se je, da je Jbilo 1. 1926 v gospodarskem oziru eno najtežjih po vojni, pa je zaključek leta 1927 pokazal, da je bilo to leto še težje. Navzlic temu pa smo na najboljšem pot/u, da se otresemo te moreče gospodarske dipre-sije. Mi delamo! Delo in složnost nam bosta pomagala, da se rešimo težke more, ki se imenuje kriza. Vsak zaveden podjetnik vč, kaj pomenja delo baš Ljubljanskega velesejma v sedanji dobi težkih finančnih razmer in splošnega gospodarskega zastoja, on ve, kaj mu nalaga ozar do sebe in do splošno-sti. Bolj kot kedaj preje se čuiti v današnjih razmerah potreba po obstoju čisto gospodarske ustanove, v kateri naj se najbolje odraža splošno ekonomsko stanje naših krajev, pa tudi speoijelno stanje poedinih gospodarskih panog. Taka ustanova je naš Ljubljanska velesejem. Vendar njegovi uspehi niso odvisni le od dela uprave, ampak v prvem redu od zavednosti naših gospodarskih krogov ja ajJb čuta solidarnosti. Ti morajo delata z upravo velesejma ramo ob rami. S tem bodo služili sebi, pa tudi 9plošnim gospodarskim interesom naše domovine. Le v skupnem delu, v enotna gospodarski fronti je naša moč in naša rešitev. Visi so povabljeni na sodelovanje in v interesu naše gospodarske moči in ugleda je, da se povabilu odzovejo.
1— Koturaški Save* kraljevine SH8 sklicuje za soboto, dne 4. februarja t. 1. zvečer ob pod 8. uri v restavraciji »Zvezda« sojo z znakom glavne konference delegatov,'kolesarskih (klubov in društev, včlanjenih v Savecu. Na seji poroča glavni tajnik Koturaškega Ša-veza. Dnevni red: 1. Delo koledarskega Sa-veza v letu 1928. 2. Stališče Saveiza nasproti klubom mariborske oblasti. 8. Zunanji položaj našega kolesarskega športa. 4. Debate o teh točkah in zaključki in 5. Eventuahje. Konferenca se nadaljuje v nedeljo istotam ob 14. uri. Obvezno za vse, v Savezu včlanjene kolesarske klube in društva, kateri naj sigurno pošljejo svojega delegata. — Kotura-ški Savez SHS.
IZ PISARNE MESTNEGA ODBORA NARODNE RADIKALNE STRANKE V LJUBLJANI, W0LF0VA ULICA ST. 1/1.
Obveščamo svoje člane, da eo nove članske legitimacije izgotovljene. Vsak član .prejme svojo člansko izkaznico pri svojem pododboru. Stare članske »kazalce eo ? današn&u dnem razveljavljene. Razloček med Marta! in novimi legitimacijami je viden. Na novih je namreč vtisnjena letnica 1928 in sicer v agoimjem vogalu na desni strani nasproti številke izkaznice, pečat mestnega odbora je pa pritisnjen pod sliko pokojnega šefa stranke g. Nikole P. Pašiča. Kdor se ne more izkazati z novo člansko legitimacijo — ni naš član. •
Priglase za vstop v našo stranko sprejema raz v en pododborov tudi naše tajništvo, ki jih nemudoma izroča pododboru v sklepanje.
Mestni odbor NRS v Ljubljani
dne 1. februarja 1928.
Predsednik:	Posle	vodeči	tajnik:
Dr. Vladimir Ravnihar. Ivan Petrič.
OTON ŽUPANČIČ, ČASTNI MEŠČAN MESTA KAMNIKA.
Občinski odbor mesta Kamnika, je na seji dne 30. januarja t. 1. na predlog župana dme-velikega pesnika in pisatelja Utona Zupančiča svojim častnim meš&iiom. l>ton Zupančič je več let redno prihajaj v •poletnih mesecih v Kamnik, kjer je dobival ob pogledu na naše vedno lepe planine novih utisov, kjer je snkail v svojo globoko dušo ideje in ustvarjali svoje nesmrtne umotvore! V našem sdcer tahem in mirnem gorskem kraju uživa naš števni pevec vsesplošno ljubezen in spoštovanje, zato nvu je baš naše mestece izkazalo kot prvo tudi javno najvašjo čast!
Novemu častnemu meščanu žehmo, da bi še dolgo vreto let prihajal med nas krepit si zdravje in da bi še dolgo pel v čast in ponos našemu milemu narodu.
Živel naš Oton Zupančič!
IZREDNA GLAVNA SKUPŠČINA I ZVEZE INDUSTRIJCEV.
V sredo dopoldne je bila izredna glavi skupščina Zve2e industriijcev proti uved raznih novih oblastnih davščin.
Skupščino je otvoril mesto zadržane) predsednika Dragotina Hribarja indiBtrii lec Fran Bonač.
Za overovatelja zapisnika je naprosil c Pavlina in indurtrijca Lenarčiča.
Po (počastitvi spomina umrlih članov je Bonač govoril v davčnem bremeinu, -ki tla ■industrijo.
Naša industrija se nahaja že več let v tel bonhi za svoj obstanek. Javne davšrine in s cfjaiaa bremena presegajo mejo anosJjdvos Carinska zaščita, katero je vsaj nekateri panogam naše industrije nudila nova avt norana carinska tarifa, se % vsako trgovi ako pogodbo znižuje.
Pereči problem izenačenja davkov le i 0 aepasroddih davit (že peti!) je bdi šele te dna stavljen na dne od red Narodne skupščine, Obžalujemo, da jubilejnem 10. Jetu ujedkvjenja davčna br Reneje ni*o enakomerno razdeljena n* vi pokrajine naše domovine.'
_a	^	(predi egano pav«
nje prispevka *a nezgodno zavarovanj«. Pr
metni minister pa v Narodni skuip&Sni. napoveduje zvišanje.iprevoane tarife na fprein-og in druge surovine, kar nam je grozilo že lami.
V tej neugodni perspektivi -so našo slovenska industrijo prizadela še nova težka bremena. Ker delegirani krediti, ki jih je preneslo finančno ministrstvo na oblastne samouprave, niso zadoščali za pokritje nameravanega delovnega programa, so se odločile oblastne samouprave, da sežejo po novih davščinah, dokladah in taksah. Med' temi so bile sklenjene davščine, ki najgiobje zadenejo (produkcijski proces v naši industriji in podražujejo produkcijo.
Zato je namen našega zborovanja opozorili merodajne faktorje na vso resn-cst in težavnost položaja, v kartereon se nahaja naša industrija, (kateri naj se nudi potrebnega miru in »tajnosti, da ho mogla vzdržali in preboleti sedanjo gospodarsko stagnacijo in vadržafti svoje pozicije.
Temu govoru je sledilo obširno poročalo I. tajnika Zveze industrijeev inž. Šuklje-ta o predmetih >I>ržava, oblasH in goapodaistvo-s in specijelmo »ljubljanski in mariborski oblastmi -proračun«. Navedel je nekatere posebno vidne .postavke iz proračunov tinvoSke, split-sikfe, tualanske, travniške in zagrebšlke oblasti, kjer imajo nove takse večinoma značaj izvozne carine.
Svoj govor je aaMju&l inž. Šuklje z resolucijo, ki jo je glavna skupščina soglasno odobrila.
Dalje so se g-ovorili:
Zastopnik Central« industrijskih korporacij v Beogradu dr. Cvetko Gregorij, ki je iz-raizil solidarnost srbijanskih industrijalceiv s slovenskimi tovariši. Nado je pojasnil s točnimi številkami ipodprto stanje našega narodnega gospodarstva, državnih dolgov itd.
Predsednik zagrebške Trgovske zbornice Vladimir Arko se je ha vil v svojem govoru z raalafnimi taksami in oblastnimi davščinami, ka so si v posameznih oblasteh tako zelo različne. Tako maša m pr. v ljubljanski in mariborski oblasti oblastni davek okrog 65 dinarjev m hektoliter, v zagrebški oblasti pa 240 Din.
Govoril je še ravnatelj tvomioe za dušik v Rušah Anton Krejči, ki je najprej podal stvarni popravek glede raznih vesti, ki so se širile v zadnjem času po Sloveniji, češ, da je prenesla tvomica v Rušah svoj sedež v Beograd z namenom, da se izogne plačevanju Oblastne taikse na potrošnjo električne struje. Sedež tveroice je še vedno v Rušah.
Zastopnik mariborskega oblastnega odbora Marko Kranjc je v krajšem govoru pojasnil oblastne finace in sestavo proračuna.
Nato je zaključil podpredsednik izredno glavno sku^pščino,	.	*
SKLEP IZREDNE IN ŠIRŠE SEJE CENTRALNEGA ODBORA UJNŽB OBDRŽALE 29. JAN. 1928 V BEOGRADU.
Centralni odbor UJNŽB je na svojii plenarni setjii obdržani dne 29. januarja v Beogradu soglasno ugotovil: da postaja ekonomsko-so-ciijalni položaj vedno težji in neanosnejši Čeravno je ibik) dosedaj Ob mnogih prilikah obrazloženo tako gospodu mindlsru za promet, kakor tudi ostalim merodajnim faktorjem to težko stanje naših železničarjev in (brodarjev z brezštevilnimi preilogi in resolucijami lin pokazano na potrebne mere je Centralni odbor UJNŽB kcnšitatiral, da se okmejo železničarjem in brodarjem tudi dosedaj z zakonom žagaran.iraae pravice.
In čeravno je prometni minister pred kratkim izjavil predstavnikom Centralnega odbora UJNŽB, da bo uveljavil in sprovedel vse opravičene zahteve železničarjev in brodarjev, ki na tangirajo finančnega efekta, je takoj .potem predložil in sprovedel skoz finančni odbor spremembo čl. 93 zakona o državnem prometnem ooebjoi znatno redukcijo letnega dopusta.
Pa čeravno je gospod minister za pr omet Se ob priliki budžoda za leto 1927-1928 uvid d opravičenost naših žalitev in umaknil iz finančnega odbora predlog svojega predhodnika o ukinjanju 20% doklade eksekuiivnemu osebju, je sprovedel pri finančnem odbo-ru znižanje te doklade eksekutivnemu osebju. j
Dočiim se na eni strani vodi najživahnejša i akcija za rešitev problema uradniškega vprašanja na nekatere kategorije držamnih \ uradnikov, ugotavljajo železničarjd in hrodar- ! ji, da so predlogi gospoda ministra za pro- ? met predloženi za finančna zakon za leto 1 1928-1929 uapenjeni naio, da se železničar- . jem in brodarjem otežkoči eksistenca z od- ! vzemcm 20% doklade in z redukoiio letnega dopu^a; dstotako se pripravlja tudi poviša- ; nje cen za (režijske karte za potovanje želez- j ničarjev ia brodarjev in njihovih družin ter . zmanjšanje draginjskih doklad.	j
Vialed tega apelira Centralna odbor UJNŽB ; na uvidevnost tako gospoda ministra za pro- J met .kakor klanov zakonodajnih teles in tudi ; vse organizirane javnosti, da preprečijo vsa- ( ko zmanjšanje in odvzetje z zakonom zaga-rairtiranih pravic železničarjem in ihrodar-jem.
Ako tudi tokrat ne najdemo razumevanja pri merodajnih fakrtorjih, bo Centralni od- , bor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev primoran vzeti v , razmotrivamje razpust organizacije.
Centralni odbor UJNŽB.
širite »Narodni Dnevnik«.
OBČNI ZBOR AEROKLUBA >NAŠA KRILA«.
V torek, dne 31. januarja 1928 se je vršil v Ljubljani občni zbor Aero-kluba »Naša krila«, ki je bil prav dobro obiskan. Zborovanje je oivoril g. ing. Mačkovšek, ki se je zahvalil za udeležbo g. ing. Kneževiču, direktorju državnih železnic, pukovniku Peto Ne-daljkoviou, zastopniku mestne občine ter zastopniku g. divizijskega generala Kalafato-vtiča. Naio je podal besedo tajniku kluba dr. Raipetu, ki je v svojem referatu povdarjal vse glavne momente iz dela v pretekli dobi, koncem pa predvsem polagal novo izvoljenemu odboru na srce, da se pobriga za ureditev ljubljanskega aerodroma, podaljšanje zračne proge Beograd—Zagreb do Ljubljane, ustanovitev strokovne šole za vzgajanje profeBi-jonalnega naraščaja v aeronavtični stroki ter oaivotvorenje velikega propagandnega deia za aviatiko v letu 1928. Po njegovem temeljitem referatu je bilo podano poročilo blagajnika kluba, ki ugotavlja, da znaša premoženje na premičninah okrog 70.000 Din. Za poročili upravnega odbora je podal g. ipukovnik Pero Nedeljkovič kot član revizi-j analnega odbora revizijsko poročilo ter predlagal blagajniku dr. Bercetu absolutorij s pohvalo. Predlog je bil soglasno sprejet Po 10 minutnem odmoru, da se udeleženci dcgavora glede kandidatur, je bil izbran 7.a poslovno leto 1928 sledeči odbor:
Častno predsedstvo: rektor ljubljanske univerze, veliki župan ljubljanske oblasti, divi-cijski general dravske divizije, direktor državnih železnic v Ljubljani, zastopnik predsedstva oblastne skupščine, župan mesta Ljubljane, predsednik TOIZ in starosta JSS. Za predsednika poslovnega odbora je bil izbran:	g.	ing.	Bevc;	za podpredsednike
pa: puk. Pero Nedeljkovi, puk. Dragan Ko-rais in ing. France Zupančič. Za tajnika dr. Stane Rape; za blagajnika dr. .Lado Lajovic; za odbornike pa: ing. Bulič, Zupan Milko, Soklič Emil, Stare Vendelin, ga. Zinka Ga-letova, ravnatelj Milan Cimerman, Josrip Zupančič, ing. France Slana, ing. Stanko Bloudek, notar Fran Tavzes, Osolin Josip in Vilko Pfechl. Za namestnike: Trček Stanko, Ivan Pozaršek, dr% Stojan Bajič, Adolf Černigoj, Janko Trampuš, Alojzij Kovač, Stanko Skodlar, Ivo Komar, Ante Gabrer, ing. Venceslav Koželj, Kunaver Karel, Čolnar Janko, Baldomir Milohnoja, Vekoslav Benko. Revizijsko odbor: dr. Rudolf Marn, direktor Anton Jug, ing. Janko Mačkovšek, dr. Ciril Pavlin, univ. prof. dr. Josip Plemelj. Namestniki: Peterlun Franc, Zakotnik Ivan, Orlič Milenko, Janko Blaganje, Rudolf Prešern.
Po izvolitvi je bil z velikim odobravanjem sprejet predlog tajnika, da se braojavno po-
zdravi Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra, Nj. Visočanstvo kneza Pavla in komandanta zavduhoplovstva generala Stanoj-lovi-5a. Občni zbor je končal v najlepši harmoniji s trdnim sklepom posvetiti se delu za čim uspešnejši razvoj aviacije tudi v Sloveniji.
TRETJI REDNI OBČNI ZBOR KOLESARSKEGA IN MOTOCIKLISTIČNEGA DRUŠTVA »SAVA«
se je vršil včeraj v gostilni »Kavčič v Ljubljani. Otvoril ga je predsednik Fran Batjel. ki je pozdravil navzoče in se spomnil tekom preteklega leta umrlih članov.
V svojem predsedniškem poročilu je opisal predsednik Batjel delovanje društva v preteklosti. Iz tega poročila je bilo razvidno, kako živahno in uspešno se je društvo udejstvovalo na športnem polju. Pri raznih dirkah so dcsegli društveni čJami prav lepe in zadovoljive uspehe. Drušrtvo je prirejalo tudi daljše izlete, ki so brli zelo dobro obiskani in so vsestransko prav lepo uspeli.
Po prečitanju zapisnika II. občnega zbora,, ki ga je občni zbor soglasno odobril, je podal izčrpno tajniško poročilo -tajnik Gregorčič.
Blagajnik Dolenc je prečrtal blagajniško poročik), nakar sta pregledovalca računov Li-ko*ar in Križnar ugotovila, da so vse knjige v popolnem redu in sta predlagala odboru absolutorij.
Podpredsednik Sirnik je v svojem govoru raapravljal notranja vprašanja društva in podal nekaj smernic za bodoče delo. Društvo mora pokazati vso svojo moč na letošnji mednarodni dirki Ljubljana—Bled. Tam naj se izbere članstvo v polnem številu, da manifestira tudi pred tujca za kolesarski šport. Ta dan naj bo praznik kolesarstva, kjer naj se tudi niz vije društveni prapor. Poleg petih društvenih dirk bi bilo želeti, da se dirkati udeleže tudi vseh prireditev pododbora, kakor tudi vseh medklubskih dirk.
Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Fran Batjel; odborniki Milavec Jernej. Rozina Ivan, Otrin Miško, Dolene Janko, Kirvik Vinko, Gregorčič Adolf in Cvelbar Karol.
Pregledovalci računov:	Križnar Ivan in
Likozar Anton.
Razsodišče: Barle Alojzij, Enaus Ivan. Martinc Ivan, Porenta in Besednik Djuro,
Dodatno so bili izvoljeni v odbor še zastopnika Slamič Mirko in SmHok Krvin ter zastopnice članic Batjel Fani, Slamič Dragiea in Stchničar Anica.
Natančen program za bodočo sezono je podal podpredsednik Sirnik.
Raznoterostim je sledilo srečkanje za Same in članice. Po zaključku občnega zbora so se vsi navzoči fotografirali.
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: „OROM“.	Talaloi* 2454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlfa vsa v to stroko spadajoto pasto najhltraja in pod kutantniml pogoji. Zastopniki drulbo spalnih vos S. O. E. sa aksprasna polHJko.
tiio^ind. XVA
JKr oD*
SE PRIPOROČA KfZA TISK VSAKOVRSTNIM^^ W. (/tiskovin ZA TRGOVCE, OBRT->2" r NIKB, INOUSTRIJCB IN URAOS.^ LASTNA KNJIGOVEZNICA.
Charlie Chaplin.
Tu sedi Charlie za svojo toalelno mizico, ter se pripravlja za nastop. Skrbno sd šminka obraz, si riše obrvi in brke, počasi in natančno brez oeira na čaa. Naito pogleda, ali so njegovi lasje še dovolj temno pobarvani, v naravi so namreč fce sivi, ter »i naitakne polcilinder na glavo. Potem vzame palčioo ter stopi pred ogromno zrcalo, ki je pritrjeno visoko nad vrati. Včasih gre ea par trenutkov v sosednjo sobo, kjer ponovi saan pred ogledalom priaore, ki jih ima igrata in nato odide na lice mesta.
Toda to mi Mr. Ch. Spencer Chaplin, multa-inižtijooar am elegamitni geulleman, bogati posestnik avtomobilov in prekrasne vile. To je Chairtie, poet Človeške bede in ponosni potepuh, ki se igra s evojo padHko in nabije v svc£ish veOSikilh čevijih.
Če mu delo ne gre ie rok, ter njegovi eo-trudnilki in soigralka igrajo svoje vik>ge slabo, tkalko da je ves pričeti Hita potavajijen, 'potem se vdaBih ssgodd, da Chapdm odide, ne da hi reiiel besede in ga ni par dni ali par tednov na pogled.
18. poglavje.
Charlie in njegovi posnemale i.
Ta njegovi slavni etudio v Brea aveniji, ki je glede tehničnih sredstev dn velikiosKd mnogo manjši kot ao etiudniji velikih ameriŠIkih di užb, toda v katerem Chaptonov genij vipri-
zarja mojstrska deia, je marsikateri igx-olec že skušal priti ter opazovati, kakor da ibi se dala prava umetnost kar meni nič tebi nač ukrasti! Ali pa kakor da bi si mogel Stavek gemijalnost izposoditi.
Pa tudi oni, kaiterem se (je celo posrečalo prestopiti prag študija v Brea avemaji, niso nvogli Charlie-ja nikoli posnemati. Ne-broj je igrailcev po vsem svetu, ki so skušali posnemati ali piagirati Chartiejevo umetoo&t.
Lani je na primer neki Franco« v Parizu nastopal v nekem vairi6t&ju oblečen kot Charlie ter uganjal na odru .burke. Igral je čisto dobro in publika se mu je iz srca smejala, kar je le dokaz za izbornost Chaplinovega igranja, da celo njegov posnemalec more doseči, da se mu občinstvo smeje.
Chaplinovih plagiatorjev pa je bila cela ■legija. Nastopali so v Angliji, Franciji, pa tulu v Nemfiji, kjer si je eden izmed njih nadejal ime Charlie Kaplin. Toda igral je tako ~ilabo, da je bila vsaka zamenjava uMjuotma.
V Zedinjenih državah je eden maio znanih igralcev z imenom Billi Weat skušal popolnoma posnemati Chaplina. Oblekel se je na popolnoma enak načil, delal čisbo iste kre4-Oje, -a ni imel nikakega -uspeha. Iaginil j« za ve*ino iz frbnakega pozoiuSča.
Bden izmed olbstoumilh plagiatorjev, ki je vendar postal nekoliko slaven, se ima za to slav« zahvaliti Chaplinu sameanu. Chaipljn Be v e.vtv.n slučaju ni ravnal po nasvetu, kj nnu ga je M vse take in enake slučaje dal
Max Linder, ki je bil, kot je to ChapiLin sam izrazil, njegov prijatelj in učitelj. Oni mozaik je v nekem varičt6ju nastopal dan za dnem v Chaplinovem kostumu ter colo ustanovil majhno kinematografsko družbo, Cliailie Aplin kompauijo. Chaplin ga je toži pri sodišču in zadeva se je v! e lik a več mesecev. Njegov nasprotnik z imenom Amador je skušal pri sodišču dokazati, da Chaplin nima ni-kakega patenta na male brke, velike čevlje, na polcilinder in na svojo hojo ter dokazoval, odkod si je Chaplin to vse spocvcdil. Naravno, da je sodnik odklonil tako dokazovanje. Priznal je sicer Amadorju, da se lahko pri svojih n:astopih oblači kakor hoče, voda prepovedal je njegovi kinematografska tvrdki naslov Charlie Aplin, ki je naperjen na to, da občinstvo bega. S tem je 'bila zadeva končana in Amador je za vedno izginil iz Ulmskega pogorišča.
Talko je polagoma prišel Chaplin na višino, da ga smemo danes mirno imenovaiti k.i-no - kralja. Lahko pa tudi rečemo, da je ta kralj zelo udan svojemu kraljestvu, kajti dogodki dokazujejo, da se je Chaplin popolnoma posvetil nemi umetnosti, v njej je našel svojo življensko nalogo, ona edina tvori njegovo straat.
V letu 1921 pa vse tja do današnjih dna je Chaplin vedno odklanjal pn^dloge ravna-tev varačtetje-v, 'ki so mu nudili do 20.000 dolarjev tedensko, da nastopi na nyih oder.
1 ChpjpMe m/iali aa vedno oiataki smovie< ((kitno-
igralec). Enako kot je odklonil 50.000 dudarjev nekega milijonarja, da hi izničil njegovega sina za kinematografskega igralca ter ga napravil za drugega Jackieja C<»gana, enako tudi ni nikoli hotel napisati svojega življenjepisa. Čeprav so mu hoteli rokopis odtehtati z zlatom. Razen nekaj manjših člankov in -poročila o svojem potovanju po Evropi, kaite-ro smo že omenili, Chaplin ui pisal ničesar.
T uidi ni nikoli skušal spraviti v denar svoj talent igralca na gosli in pevca. Enkrat me je neka gramofonska družba stavila ponudbo, da mu plača 10.000 dolarjev, če zaigra nekaj poljubnega na gosli ('katere igra Chaplin z levo roko) in spregovori pred komadom nekaj besedi. Chaplin je nrjprej pogodbo podpisal, pozneje pa oi bolel igrati. Gramofonska diružba se je morala zadovoljiti s tem, da se je Charlie zavesalji podpisom, da ne bo za nobeno drugo družbo igral ali pel. Nekega dne si je pa vendar dal Chaplin iztrgati dve svoji skladba, dva komada z naslovom »Z vami, dragi, v Bombayu-ia »Zapojte mi pesem«, katere je zložil v času, ko je delal film *Lov za fiatom«. Tod« Charlie ni hotel prodati teh dveh skladb, podaril -jih je družbi. V hvaležnost je daiki družba posneti ta dva komada na zlate gra-moferaske plošče in sicer je Chaplin e lokom v roiki dirigiral orkester, ki iu je igral. Talko - bo Chaplinu in tudi poznejšim .rodovom sa ! vedno ohranjen spomin na njegovi dve muzikalni kompoziciji.
GREGORČIČEVA ULICA 23 • TEL. 2553
KOVINSKA ZADRUGA ZA LJUBLJANO IN OKOLICO naznanja lužno vesi, da je njen dolgoletni načelnik, gospod
Valentin Urbančič
kovaški mojster in posestni k
danes zvečer ob pot 18. uri po težki bolezni preminul. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v soboto, dne 4. t. m. ob pol 16. uri iz hiše žalosti, Hrenova ulica 19, na pokopališče k Sv. Križtf. Pokoj njegovi bla^i duši. A LJUBLJANI, dne 2. svečana 1928.
ODBOR.
inserati v Narodnem dnevniku" imalo velik uspehi
MALI OGLASI.
Za v »ako Itesedo »o pla?« 50 par. Za debelo tiskao« pa IMn 1.—.
šivilja,
dobro Iturjena, i6če tfluž-be. Gre divati tudi aa dom. — Naslov v upravi Usta.
Drva - Čebin
WoHova 1/11. - Telef. 205«.
Proda se
lepa, srebrna, starinski' moška verižica in ura, primerna ea narodno nošo. — Natančneje se Ir,v e v upravi lista.
Širite ,Narodni Dnevnik4.
latajstalj:
— Urajitj«: Tlilliilr 8v«Uk. — Et UAimo >M»rtmr< odgovorea: iiirtj Sevtr. Vrt v Ljubljani.