Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štov. 16.
Z urednikom 80 moro govoriti vsak dnu od 11. do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
ŠuHtBtopna petit-vrata 4 kr.f pri večkratnem ponavljanji dajo ao popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer.
Velja
za I^jubljano
v upravništvu: za colo letoO gld., za pol lota 8 gld., za čotrt lota lgld. 60 kr., na mosec 60 kr., pošiljatov na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 58.
V Ljubljani v četrtek 8. maja 1884.
Tečaj I.
Francozi v Afriki.
Čuden rod je evropejski, žilav in podjeten, preomejena je naša zemljina za njegovo življenjsko silo, in naselbine v oddaljenih kontinentih morajo čestokrat v drugo strugo napeljati tokove tvorne moči, katere bi sicer preplule svoje obrežje in škodo prizadejale domačemu polju. Posebno dandanes to opazujemo. V naših državah vrši se polagoma oni veliki prevrat, ki je uže razveljavil doktrino Ad. Smitha in manchesterske šole, povsod se kruši iu ruši na videz tako vtrjena kapitalistična sistema, in celo besni izgredi zaslepljenih fanatikov so vendar le pomenljiv simptom, da se pripravlja in poroja nova uredba človeške družbe. Utegnili bi misliti, da imajo v vihri socijalističnega gibanja, sredi anarhističnih zarot, fenijskih komplotov in nihilističnih grozodejstev vse evropejske države na svojem ozemlji toliko nujnega posla, da jim ne preostaja časa ne veselja za agresivno naselbinsko politiko — in vendar nam kaže površen pogled na sedanjo Francosko, da je ekspanzivna sila francoskega naroda v nasprotnem razmerji z njegovim očividnim nazadovanjem v diplomatičneiu koncertu evropejskih kabinetov.
Uže je minulo štiri sto let, odkar so romanski narodi južne Evrope se proslavljali z velikimi najdbami in junaškimi boji, s kojimi so si osvojili velikansko ozemlje v drugih celinah. Ali pri tej priliki se je vendar le pokazalo , da romanskemu življu ni lastna ona vztrajna delavnost, ki je neobhoduo potrebna prekomorskim naseljencem. Romantične pripovedke o španski in portugižki conquisti in njenih junačili nas živo zanimajo, z občudovanjem nam polnijo dušo, ali tega vendar ne moremo zanikati, da med vsemi naselbinami, ustanovljenimi od teh narodov v tujih zemljinah, je jedina ljudovlada chilenska, kateri se mora priznati še velika bodočnost. Zgodovina nas do sedaj uči, da romanski narodi ne umejo kolonizovati. To prednost imajo Angleži in Nizozemci, v izredni meri jo razdeva v Aziji kolosalno napredovanje ruske
Listek.
Strašno maščevanje.
(Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič G6golj, poslovenil K. Štrekelj.)
(Dalje.)
—	Ne, Katarina, duša občuti mi blizko smrt. Nekaj žalostnega se pripravlja na svetu: težki časi prihajajo. Oh! spominam, spominam se prejšnjih let; ona se pač nikdar več ne vrnejo! On je bil še živ, stari Kanaščvič, čast in slava naše vojske! Kakor pred mojimi očmi stopajo zdaj mimo kozaški polki! To so bili zlati časi, Katarina! Stari hetman sedel je na vrancu; blestela mu je v roki vojvodska palica; krog njega so stali poveljniki; na straneh pa je šumelo rudeče morje Zaporožeev. Začel je pripovedovati hetman — in vse je bilo mirno, kakor bi bilo v zemljo vkopano. Zajokali so se starci, ko je začel napominati prejšnjih del in bojev. Ah, ko bi ti znala,
svetovne sile, toda naselbine iberskih narodov propadajo in Francozi nam bodo morali sto-prav dokazati, da so tudi oni poklicani, privaditi se tujemu podnebju in, v protivji s sovražno naravo iu sovražnimi plemeni, ustvarjati novo zavetje evropejski omiki.
Iu vidi se, da nameravajo Francozi baš sedaj svetu dokazati svojo spretnost v koloni-ziranji. Še niso dognane vojne homatije v Tonkiugu, še se ne zna, koliko zemlje da si bode prisvojila francoska ljudovlada na obrežji Rudeče reke ter s kako odškodnino se bode pokoril „Nebeški sinu v Pekingu za milovanja vredno strahopetnost svojih kito-noscev, in uže je francoska na vseh straneh zamotana v afrikan s k e prepire. Na velikem otoku madagaskarskem, kateri s svojim obsegom malo zaostaja za avstrijskim cesarstvom, prišlo je uže do krvavih sokobov med francoskim vojnim oddelkom in ondotnim vo-jevitim razrodom, malajskimi Hov a. Na spodnjem Kongu, kjer je ravno sedaj Angleška sklenila pogodbo s Portugizi, tekmuje francoski mornarski častnik Brazza deSavorgnan z mednarodno afrikansko družbo, kateri je pokrovitelj belgijski kralj Leopold II., pravi načelnik pa sloveči Amerikanec Stanley. V Tuniziji so dandanesFraucozidejanski gospodarji, in v palači tuniškega dey-a, tako zvanem „Bardo“, je merodajen le francoski vpliv. In kakor da bi bilo premalo teh afrikanskih ho-matij, izneuadila je evropsko občinstvo pred nekoliko duij nepričakovana vest, da je nastal razpor med francoskim zastopnikom v Maroku in med Muley Hasanom, marokan-skim „Emir ul Mumenin“-om, ter da v znamenje pretrganih diplomatičnih zvez trobojnica ne vihra več na poslaniškem poslopji v Tangeru.
Istina je sicer, da se muhamedanski sa-mosilniki v severni Afriki od nekdaj gledč dvorljivih oblik evropejskih diplomatov odlikujejo z idilično-deviško nedolžnostjo ter da so v tem oziru podobni onemu Seume-jevemu kanadskemu divjaku, „der noch Europen's uber-tiinchte Hbflichheit nicht kannte.u Žaljenje poslancev na teh dvorih ni tedaj nič kaj ne-
Katarina, kako smo se tedaj s Turki klali! Na moji glavi je še zdaj videti brazgotino; štiri krogle so na štirih mestih prodrle skozi mene, iu niti ena iz teh ran ni se po polnem scelila. Koliko zlata smo nabrali tedaj! kozaki so sč šapkami zajemali drago kamenje; kake konje smo tedaj odgnali, kake konje, da bi ti znala! Ah! nikdar več se ne bodem tako bojeval! Jaz nisem star, tudi telo mi je močno, a meč kozaški mi pada iz rok, ker živim brez dela iu sam ne znam, čemu živim. Ni več redh v Ukrajini! polkovniki in asauli grizejo se med seboj kakor psi; nij ga več starejšine nad vsemi; naše plemstvo se je vse spremenilo po poljskem običaju, zvijača je v njem preobladala . . . prodalo je dušo, ker je sprejelo unijo; židovstvo stiska ubogi narod. O časi, časi, davno pretekli časi! Kam ste zginila mlada leta moja? Pojdi, dečko, v klet in prinesi mi vrč medu! Piti hočem na staro dobo, na davna leta!
—	S čem bodemo sprejeli goste, gnspod? Sčm od travnika prihajajo Lehi! reče Stečko, ko stopi v sobo.
navadnega, toda Francozi so — kakor nam kaže njih povestnica, v tem oziru čuda občutljivi. Leta 1827 se je algerski dey toliko spozabil, da je francoskega konzula D e val a zaradi neke robate opazke z muhalnikom v lice udaril, in Francija je znala tako dobro porabljati usodni ta udarec, da si je prisvojila na severno-afrikanskem obrežji vso Algerijo, ki gledč velikosti presega avstro-ogersko monarhijo. Maroško cesarstvo pa je naravni mejaš francoskih posestev v Algeriji, njegove pokrajine se odlikujejo z izredno plodovitostjo. Francozi so sploh začeli razširjati svoje ozemlje na južnih obalah Sredozemskega morja, V ap-petitvient en mangeant, in tedaj ni neverjetno, da se francosko vojno brodovje kar naenkrat odpravi iz svojega pristanišča v Toulonu ter da se rudeče hlače gibčnih francoskih vojakov prikažejo pod žarečim solncem maroškega Tan-gerja. Prilika je ugodna, sosedna Španija bode brž ko ne rada pripravljena, pridružiti se popularnemu podjetju proti Maroki, in jedina vlast, ki bi lehko preprečila francosko raz-penjavost v Afriki, Angležka, je tako zabredla vsled neukretne vnanje politike Gladstonove, da se od strani St. Jameškega kabineta Francozom ni bati nikakoršnega resnega protivja.
Položaj je tedaj ugoden Francozom — ali ga bodo porabljali v svoje namene, je odprto vprašanje. Človeški kulturi bi sigurno le ugajalo, ako se razširijo algerske meje proti zahodu po marokanskem ozemlji. Toda glavni pogoj plodunosni vnanji politiki so urejene notranje razmere, in teh, žalibog, čedalje bolj pogrešamo v francoski ljudovladi. Zadnje občinske volitve na Francoskem so nas osve-dočile, da zlasti v glavnem mestu vedno bolj na površje sili oni radikalni živelj, ki se je bojeval na pariških barikadah v krvavem uporu junija meseca 1. 1848 ter prouzročil grozodejstva pariške komune 1. 1871. To je element, ki le razdira, kaj pozitivnega ustvarjati mu ni dano. In tedaj vse pridobitve Francozov na črnem „kontinentuu ne bodo imele nobene stalnosti, dokler se ne predrugači notranje razmerje ter mir in red ne napravi v francoski državi.
— Znam, zakaj prihajajo, reče Danilo in se vzdigne. Osedlajte konje, zvesti moji služabniki! Oborožite se! Sabljo potegnite iz nožnice! Ne zabite vzeti tudi svinčenih jagod: s častjo moramo pozdraviti goste!
Ali kozaki še niso utegnili zasesti konj in nabiti muškete in uže so Lehi pokrili vso goro kakor listje, ki jeseni pade z drevesa na zemljo.
— E, tukaj se imamo še s kom pogovoriti, reče Danilo in pogleduje na tolste gospode, ki se šopirno zibljejo na svojih konjih, odeti v zlato bojno opravo. — Kakor se vidi, dano nam je še enkrat, poplesati za slavo! Raduj se, duša kozaška, poslednji krat! Ple-šite, fantje moji, napočil je naš praznik.
In začela se je na gori veselica, začelo se je pirovanje; meči plešejo, krogle zletajo, konji rezgetajo in topočejo; glava je vsa omo-čena od krika; oči od dima oslepčvajo; vse se je zmešalo. Ali kozak čuti, kje je prijatelj, kje sovražnik: krogla zabrenči — in zvrne se pogumni jezdec s konja; sablja zazvenči — in zavali se na zemljo glava in zablebetš z jezikom nerazumne besede.
Iz državnega zbora.
Seja 6. maja se je otvorila z impozantnim pojavom neomejene udanosti in nehlinjene ljubezni, katero goje avstrijski narodi in lijih zakoniti zastopniki v državnem zboru do vla-dujoče dinastije. Predsednik je namreč med vsestranskim odobravanjem izjavil globoko sočutje cele zbornice povodom smrti Nj. veličanstva cesarice Marije Ane, proslavljal izredne kreposti in nepresežno dobrodejnost visoke gospe ter si izprosil pooblaščenja, tolmačiti lojalna ta čutila presvetlemu cesarju.
Slovesni utis te izjave motila je kmalu netaktnost poslanca Reschauerja. Zadnji govor hudomušnega Schonererja je hudo užalil občutljivega izdajatelja „Deutsche Zeitung" in skušal je oprati se pred svojimi kolegi. Da se mu ni kaj posebno posrečilo, svedočil je glasen smeh in ugovor z desnice in pomenljivo molčanje med lastnimi pristaši na levi strani. Videli bodemo, če bo kaj več opravil pri svojih nemških volilcih v severni Češki; morda se mu tam posreči, uveriti lo-ketske „biedermeierje“, da je glasovito uvr-stenje v tekst, takozvane Texteinschaltungen po vsem nedolžno časnikarsko sredstvo!
Na to se je pričel razgovor o odsekovem poročilu gledč predrugačenja kazenskega reda v tiskovnih zadevah. Šlo je za objektivno postopanje. Pričakovali smo, da bode odsek nasvetoval novo postavno določbo, ali poročevalec dr. Jaques je le predlagal in obširno utemeljeval resolucijo tega zadržaja: »Objektivnim načinom se sme postopati le tedaj, ako se ne nahaja nobena osoba, katera je odgovorna za vsebino dotične tiskovine. Vlada se pozivlje, naj načrt take določbe predloži državnemu zboru." Razgovora sta se udeležila levičarska poslanca Menger in Foregger, in po govoru ministra Praž&ka, kije označil vladno stališče, se je resolucija sprejela od zbornice.
Konečno se je sklenila postava o davku na žganje z onimi spremembami, koje je nasvetovala gosposka zbornica. S tem je bil dognan dnevni red; prihodnja seja bode v četrtek.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Gosposka zbornica imela je včeraj izredno sejo, posvečeno izključljivo slovesni izjavi globokega užaljenja radi smrti cesarice Marije Ane. Predsednik grof Trautmannsdorff navajal je z ginljivimi besedami plemenite lastnosti pokojne visokorodne gospe; zbor ga je pooblastil, da v imeni gosposke ebornice Nj. veličanstvu cesarju izrazi najgorkejše so-žaljenje.
O ukrepih železničnega odseka gledč Severne železnice je uže poročal naš včerajšnji telegram z Dunaja.
No v gneči videti je rudeči konec na kozaški šapki gospoda Danila; v oči bode zlati pas na modrem županu; hitro se vije griva njegovega vranca; kakor ptica zleta tam gospod Danilo, kriči in vihti sabljo damaščenko in seče po plečih na levo in desno. Seci, kozak! Pleši, kozak! razveseljuj junaško srce; ali ne glej zlatih bojnih oprav in županov: z nogo teptaj zlato in drago kamenje! Kolji, kozak! Pleši, kozak! Ne oziraj se nazaj: nepošteni Lehi zažigajo uže koče in odganjajo preplašeno govčd. In kakor vihar obrne se gospod Danilo in šapka z rudečim koncem šviga uže poleg koč sem ter tje in vedno redkejši postaja krdelo krog njega.
Ne eno uro, ne, dve bijo se uže L6hi in kozaki; le malo ostane od teh in onih, ali gospod Danilo se ne utrudi: s6 sedla jih meče z dolgim svojim kopjem, s čvrstim konjem tepta pa pešce. Uže počn<5 Lehi bežati, uže odbirajo kozaki z ubitih zlate župane in bogato opravo; uže se pripravlja gospod Danilo, da bi jo udaril za vragi in ogleduje se okrog, da bi svoje ljudi poklical... ali tedaj
Hrvatski ban grof Khuen H6derv6.ry prispel je včeraj v Pešto, da se konečno določi, kedaj se sestane hrvatski sabor in katere zakonske osnove se mu bodo izročile v ra? pravljanje. Kakor se poroča, otvoril se bode sabor s kraljevim reskriptom. Dan otvorenja odvisen je od zaključenja ogerskega državnega zbora; najbrže se snide sabor še koncem tekočega meseca. — „Presse“ brzojavlja se iz Zagreba, da je razkol Starčevičeve stranke neizogibljiv. Poslanec Folnegovič, gotovo najspretnejši in najinteligentnejši član te stranke, odcepil se bode najbrže od stranke prava, a ž njim vsi oni elementi, kateri ne odobravajo ekscesivnega postopanja, kakor se je n. pr. dogajalo v zadnjem zasedanji hrvat-skega sabora.
Tuje dežele.
Nemškemu državnemu zbor« včeraj predložena zakonska osnova o uporabi dinamita in sličnih razstrelnih snovij (Sprcngstoff) določuje bistveno to-le: Prirejanje, prodaja in sploh last dinamita ali pa uvajanje istega iz inozemstva dovoljeno je le pod policijskim nadzorom; kedor se pregreši v tem oziru, kaznovan bode s težko ječo, a ako se je po prepovedanih nevarnih suovih zakrivila smrt kake osebe, ima se krivec kaznovati s smrtjo.
Iz Vzhodne Ruinelije prihaja važna novica. Poročilo namreč pravi, da bode za generalnega guvernerja Vzhodne Rumelije mesto Aleko paše najbrž imenovan Bolgar Krestovič, dosedanji administrativni upravitelj v Plovdivu. Turčija odobrila je, kakor se poroča stari „Presse“, kandidaturo Kresto-vičevo in tudi nekatere velevlasti se strinjajo s to namero. Petnajstega tekočega meseca poteče mandat Aleko paše, torej se bode vprašanje o novem guvernerju moralu kmalu rešiti.
Predlog o konferenci sprejele so načeloma vse velevlasti. Tudi Francoska sprejela je v principu predlog; ob jednem pa zahteva, da se pri konferenci razpravljajo tudi vprašanja o politični upravi Egipta, kajti politična uprava spojena je ozko s financijalnim stanjem dežele.
Iz Petrograda se javlja, da je osnova turkestanske organizacije dovršena. Cela pro-vincija razdelila se bode v dva gouvernemenla, in sicer taškendski in marghilanski.
Dopisi.
Iz Kranja, 6. maja. (Izv. dop.) Uže lansko leto pričelo se je okrajno cesto, katera na levem bregu Save od tukaj skozi Smlednik v Ljubljano pelje, med Kranjem in Čirčičem prelagati, ker je sedanja proga v čirški vasi tako strma, da je vožnja jako težavna in tovorni vozovi na tem kraji priprege potrebujejo. Letos delo dobro napreduje in se je nadejali da bo obče zaželjena nova cesta do jeseni dokončana. To podjetje našega cestnega odbora je gotovo vse hvale vredno, kajti po tej
zakipi' vam ves od jeze: zagledal je Katarininega očeta. Tam na gori stoji in meri nanj sč svojo mušketo. Danilo požene konja naravnost proti njemu ... Kozak, v pogubo jezdiš!... Mušketa poči — in čarovnik izgine za goro. Samo zvesti Stečko vidi, kako je odhitela rudeča obleka in čudna šapka. Za-giblje se gospod Danilo in pade na zemljo. Zvesti Stečko vrže se k svojemu gospodarju — tu leži njegov gospodar, na zemlji stegnen in meži z jasnimi očmi; rudeča kri kipi mu iz prsi. Ali zdi se, kakor bi čutil, da je njegov zvesti sluga blizu; tiho povzdigne vejice, zasvetč se mu oči: — Z Bogom, Stečko! Reci Katarini, naj ne zapusti sina! Tudi vi ne zapustite ga, zvesti moji sluge! Na to umolkne: Izletela je kozaška duša iz plemenitega telesa, ustnice so postale modre; kozak zaspal je neprobudno.
Zvesti sluga zaječi in maha z roko proti Katarini: — Pridi sem, gospa, pridi sem; na-piroval se je tvoj gospod; tu leži krvi pijan na hladni zemlji; nikdar več se ne strežne!
Gospa Katarina sklene roke in pade
prenaredbi se bode vožnja zelo olajšala, ker bo, kakor je uže zdaj videti, nova proga — od inženerja gosp. Valke „trasirana“ — tako lepo izpeljana, da bode ž njo voznikom po polnem vstreženo. Delo nadzoruje načelnik cestnega odbora, gosp. Josip Keršič, osobno.
Z Gorenjskega, 5. maja. (Izvirni dop.) Bliža se lepi poletni čas in d6ba, ko bode v naših krajih življenje postalo zopet bolj živahno, kajti pričakujemo poletnih gostov, katerim se naše Gorenjsko od leta do leta bolj prikupuje. Pa tudi mi se veselimo tujcev, kajti ti nam donašajo precejšnje svotice denarjev. V prvi vrsti imajo od tujcev dobička sicer le krčmarji in oni, pri katerih tujci stanujejo; vendar se oko-ristuje tudi vsa naša okolica, kajti vsakdo more spečati za lep denar različne reči, n. pr. mleko, maslo, kuretino, jajca, sadje, kar se drugače na tak lahek način nikoli ne da prodati. Vsled tega, ker dobivamo od tujcev dobička, nastane pa tudi za nas dolžnost, da njim naredimo bivanje v naših krajih kolikor največ prijetno.
V to svrho je treba skrbeti za prijetna in čedna stanovanja, lepa pota, in kar je še skoro več vredno, treba se je obnašati proti njim, kakor našim gostom, pošteno, uljudno in prijazno. Napačno bi bilo, od tujcev sesati denarja samo zaradi tega, ker so tujci. Znabiti se dajo tujci molzti jedno leto ali dve, potem pa bodo izostali, ker se bodo osvedočili, da morejo drugod še ceneje živeti. Iz majhnega dobička, ki pa se ponavlja leto za letom, nabere se s časom tudi prav lepa svotica. Razven v denarnih zadevah so tujci zelo občutljivi tudi v tem, kar zadeva uljudno obnašanje proti njim.
V tem oziru pa bi bilo v naših krajih želeti še marsikaterega poboljšanja. Nekateri naši ljudje imajo slabo navado, da odgovarjajo vsakemu človeku, posebno pa tujcu, na vsako vprašanje ali ogovor prav neprijazno in odurno, ali pa še celo ne dajo nobenega odgovora. Tako obnašanje mora žaliti vsakega, posebno pa onega, ki naših, v srci sicer prav dobrohotnih ljudij ne pozna, tujce nam odganja in kar je posebno treba poudarjati, krivo je, da se po svetu trosijo vesti, kako neomikano, ueuljudno in surovo je slovensko ljudstvo. In vendar naše ljudstvo gotovo ni bolj surovo, nego je ljudstvo drugod. Priporočaje uljudnost proti tujcem, ne mislimo pa nikakor, da bi bilo treba pred tujci tako rekoč klečeplaziti. Med uljudnostjo in klečeplazstvom je velik razloček. Če smo uljudni proti našim gostom, vendar ne zabimo nikoli, da smo Slovenci. Med našimi prebivalci pa še štejemo mnogo takih, kateri, brbljajoči nekoliko nemščine ali laščine, vpričo tujca nočejo več spregovoriti domače besede in ki proti tujcem čez naše ljudstvo, naše razmere ne morejo zadosti zabavljati. Ljudje take vrste nam s svojo pri-lizneno uljudnostjo le škodujejo. Bodimo proti tujcem prijazni, uljudni in odkriti, poučujmo jih z dobrohotnim namenom o naših razmerah, o našem slovstvu, in prepričani smemo biti, de se bode v kratkem marsikatero krivo mnenje
kakor snop k mrtvemu telesu. — Mož moj! Ti li ležiš tu sč zaprtimi očmi ? Vstani, prekrasen moj sokol, stegni svojo ročico! Povzdigni se! poglej vsaj enkrat na svojo Katarino, zazibaj ustnice, spregovori le eno samo besedico!... No, ti molčiš, ti molčiš, moj jasni gospod ? Postal si sinj, kakor Črno morje, tvoje srce ne bije več! Zakaj si tako hladen, Danilo moj? Oh, moje solze pač niso dovelj vroče, ne morejo te ogreti! Moj jok pač ni dovelj glasan, ne more te probuditi! Kdo bo zdaj vodil tvoje polke? Kdo bo zletal na tvojem vranem konji? Kdo bo žvenketal in se sukal s tvojo sabljo pred kozaki? Kozaki, kozaki, kje je vaša čast in slava? Tu leži vaša čast in slava na vlažni zemlji, zakrila si je oči! Zagrebite, zagrebite me ž njim! Zasujte me ob enem ž njim! zasujte mi oči sč zemljo! Denite mi klčnove deske na bele prsi! Ni mi več treba moje lepote!
Katarina plače in bije z glavo ob tla; v dalji pa se je vzdignil prah: stari asaul Go-robec hiti na pomoč.
(Dalje prihodnjič.)
o nas odpravilo, da bodo ljudje o nas govorili z dosti večjo spoštljivostjo, in da bodo tujci kot gostje k nam od leta do leta prihajali v večjem številu, da se bodo med nami prav dobro počutili; poleg tega pa bodemo imeli tudi mi lepega, gmotnega dobička.
Iz Planine, 5. aprila. Šola, postavljena za vero, dom in omiko, je gotovo prva hiša v vsaki soseski. Naše šolsko poslopje, katero je še precej čedno in prostorno, ne stoji ravno na lepem prostorčeku; skrito je, da se ga še težko najde. Blizo, komaj pet korakov od poslopja, vidi opazovalec kaj lepo, majhno jezero — pardon, zmotil sem se — ni ničesar druzega, kakor ne ravno lepa in dobrodišeča gnojnica, zraven nekaj gnoja in smeti, na katerem se čestokrat kure sprehajat hodijo. Včasih tudi kak prašiček na gnoj v „vizite“ pride.
Ta prelepi in v resnici romantični kraj je z ozko ulico v zvezi, v kateri se kure sprehajajo. Marsikatera reč je tukaj notri spravljena; tako n. pr. najfinejši gnoj, smeti, blato, črepine i. t. d. Da ta ulica ni osamljena, ji je ljubi Bog še sestrico dal; ta je tik za šolskim poslopjem. Da se tukaj blizo, posebno takrat, ko nekaj časa dežuje, posebno dobrodišeča vonjava razprostira, je gotovo in nihče ne bode dvojil o prijetnosti naše šolske okolice. Imamo tri šolske sobe, katere so še precej čedne; ali ker je dosti šolskih otrok, so vsi v klopeh natlačeni in „nabasani“, kakor slaniki v zabojih. V takih sobah mora gotovo nezdrav zrak biti, posebno v prvem razredu, v katerem je skoraj vsak dan zjutraj 110 do 120 otrok, Da je to za učitelja in za otroke jako slabo, izprevidi vsak razumen mož. Učitelj odpre v takem slučaji okno, ali zdaj pride zopet časih, posebno takrat, ko mnogo dežuje, nov, čestokrat še slabejši, zoperni duh v sobo.
Še nekaj imam na srci, in to je, zakaj danes popisujem. Čuje se iz gotovega vira, da se mislijo strojarji blizo šolskega poslopja naseliti. To bo zopet lepo; dobro bo okoli dišalo, ker bo vse okoli šole „parfumirano.“ Jaz mislim, da do tega ne bo prišlo, ker imamo pri nas v kraj. gol. sv6tu pametne, omikane in inteligentne možake; kateri se brigajo za šolske koristi; ti se bodo gotovo protivili, da ne pride kaj tacega v bližnjo okolico naše šole.	—n.
Razne vesti.
— (Ostanki stare cerkve.) Pravljica pripoveduje, da je pred stotinami let stala cerkev med Središčem in Dravo. Te dni našli so v istim temelj nekdanje božje hiše. Zid je jako trdon in nerazrušljiv. Temoljni zid jo skorcj jeden meter debel. NaSli so tudi mnogo človeških kostij, a brez krste; zato sodijo, da so pokopali one ljudi ob času kake vojske ali kužne bolezni. — Kedaj je cerkev zidana bila, kedaj se je razrušila — o tem no v6 ne pravljica ne zgodovina.
— (Dve ladiji skup trčili) ste SOega aprila na morji med Puljem in Beko. Bila je svitla mesočna noč; jodna izmed ladij, „Lario“ po imenu, dajala jo navadna znamenja, a druga ladija „Budapest“ jih ni Cula in je s silno močjo trčila ob „Lario“. Potniki so spali in lahko si mislimo, kak silen krič in vriš je nastal na poškodovanem parniku. Kačih 30 ljudij jo poskakalo na „Budapest“, drugi pa sov smrtnem strahu vpili in tarnali. Parnik „Budapest“ je hotel mirno naprej jadrati, a potniki so kapitana prisilili, dajo spremljal ranjeno ladijo do Pulja, kjer Jo bodo popravili.
— (Originalna poslednja volja.) Mi-
st° a l6ta umrl Je v Saint Mand6 na Francoskem liud Zdnavuik ^ Mnogo let užo ni voč občeval z sobim‘ in .ž'vol jo skoroj noč in dan le v svoji in od r zatisnil °ei > °£,asili 30 se sorodniki jim vod "J'ugovo poslednjo voljo. A obrazi so se ni !, no ^oIj podaljševali, ko so čitali oporoko, som d f0 »Donarja imam 70 000 frk. Mislil iili i,,,*0/’0,’ komu bi jih zapustil. Najprej sem 6 ,ovati nečemu blagodejnemu in podpornemu društvu; a djal sem sam pri sebi: Čemu? piavi dobrotniki človeštva niso taka društva, ampak kolera in vojska. Zato som se premislil.
Pa imam tudi še nek dolg, namreč dolg hvaležnosti do svoje žene, o kateri ne znam, kje živi. Napravila mi je največje veselje v življenji s tem, da mi je necega dno ušla in me od tedaj pri miru pustila. Ona jo sedaj moj univerzalni dedič, vendar le pod tem pogojem, da se koj po moji smrti zopet omoži. Potem vem, da bode vsaj jeden človek žaloval, ker mo jo pobrala smrt." Podpis: „Dr. L.“ — Sorodniki pa sodaj trdijo, da stari mož ni bil zdravo pameti, ko je pisal to oporoko. Zato so se obrnili do sodnije, ki bode izrekla sodbo.
— (Strahovit samoumor.) Na Francoskem se je te dni neka žena na grozovit način usmrtila. Bila je na sumu, da je ukradla 80 frankov. Ko je to čula, polila si je obleko s petrolejem in si jo potom zažgala. Z gorečimi oblačili šla je po stopnicah na ulice, jednaka velikanski baklji. čeravno je morala trpeti strašne bolečine, ni dala vendar nobenega glasu od sebe. Sosedje so prileteli in pogasili gorečo obleko, a čudna ženska je kmalu potem umrla na opeklini.
(Številka „ j e d n a “.) Skrivnostna številka „jedna“, kakor zovejo glavarja irskih zarotnikov, biva menda še v Londonu, čeravno ga išče in zasleduje policija na vse kriplje. Korespondent časnika „Morning News“ jo imel razgovor z Onim glavarjem dinamitne družbe in sedaj poroča svojemu listu, da je številka „jedna“ odločno zoper rabo dinamita, pač pa hvali bodalo, s katerim se ložej brez hrupa spravijo sovražne osobo na oni svet. Društvo zarotnikov „Inviciblos“ imenovanih, je baje dobro organizovauo. Številka „jednau jo zagotovljala moža, da imajo svojo shode v Londonu, Dublinu, Corku in v družili velicih mestih Angleške in Francoske. Z denarjem so dobro preskrbljoni. Ljudje v najvišjih službah so udje skrivno zarote, ki ima na tisuče vojuikov, vsak trenotck pripravljenih, da žrtvujejo življenje svoje.
„Meni so očitali listi,“ dejal je nadalje glavar, „da sem brez poguma, ker sem po umoru Careya zapustil Irsko. No, danes sem v Londonu in se ne bojim angleško vlade in ne njenih biričev. Obdaja me tolpa zvestih čuvajev in ko bi me kdo hotel prijeti — temu je bila poslediya ura!“
—	(Mahdi.) Angleški list „Daily News“ ima zanimivo poročilo o Makdiju, o njogovein početji in gibanji, ki je neka zmes verskega, političnega in socijalnega fanatizma. Mahdijev boj je vojna zoper Turka, zoper „neverce“ in zoper skupnega sovraga, zoper — bogataša! V novi državi ne sme biti no revežev, ne bogatinov — to je ideal Mahdijev. Ves je vnet za to misel, in oni, ki ga natanko poznajo, trdijo, da dela iz prepričanja in da ni slepar, kakor se čuje dostikrat o njem. Velika večina ljudstva vidi v njom poslanca božjega in meni, da tisti greši zoper Alaha, kdor ne posluša novega proroka. Mahdi sam no razlaga rad in ne zatrjuje mnogo svojega poklica; kdor mu ne verjame, toga skrajša za jedno — glavo! Čudni ta mož živi jako priprosto; jedino veselje ima na — ženskah, katerih čuva baje 39 v svojem haremu. Druge potrate pa ne pozna. Nihče ne sme v njegovem obližji spati na pernicah, nihče kaditi in piti žganih pijač, še celo kave ne! Necega kupca je kaznoval Mahdi z 150 batinami, ker je šel po cesti s cigareto v ustih. V hišah no sme nikdo stanovati, temveč le pod slamnatimi strehami. Zato pa življonjo v El-Obeidu ni ravno prijetno. Vendar narod navdušeno sledi in uboga proroka; posebno so jo priljubil bojevitim sinovom puščave, ker je osobno jako hraber in vedno prvi v vojski. Nevarnosti so no boji, in čuje se, da je bil v boji zoper Hiks pašo hudo ranjen na čelu. — Vsak petek jezdari oborožen v mošejo, kamor ga spremljajo njegovi vojvode in obila množica priprostih vojakov.
—	(Čudu a s tava.) V Antverpnu se je izrazil Anglež, lastnik neke žganjarije, nasproti lastniku nemške kleti, da so nemški natakarji naj-norodnejši na svetu. Kor ta ni bil jednacega mnenja, je prišlo med njima slednjič do stave, v kateri se je Anglež zavezal plačati 500 frankov onemu natakarju, koji bi v 24 urah 2000 kosov kruha s surovim maslom pomazal in vsakemu še rost-boof priložil. Natakar v nemški kleti sprejme stavo. V ta namen gre v soboto ob 6. uri zjutraj na delo v navzočnosti obilega občinstva. Ob 2. uri po noči, tedaj v toku osemnajstih ur, jo bil z dolom gotov. Koko so mu bilo sicer močno otoklo,
vondar je stavo dobil. Dobljenim 500 frankom je dodal lastnik nemške kleti še polovico dohodkov istega dne, 2000 kruhov z maslom je pa dal mestnim bolnicam.
Domače stvari.
— (Deputacija.) Povodom smrti Nj. veličanstva cesarice Marije Ane predstavila se je danes deputacija kranjsko notarske komore, s predsednikom dr. Jarn. Zupancom na čelu, g. deželnemu predsedniku ter ga prosila, da tolmači čutila najglobokejšega sočutja Najvišjemu prestolu. — Občinski zastop iz Eudolfovega je telegrafično naznanil pojave svojega sožalja o nenadomestljivi izgubi.
— (Premeščenja in imenovanja.) Pravosodni minister je premeščil sodnijskega adjunkta g. Josipa Hitija iz Senožeč v Kranj, sodnijskega adjunkta g. Josipa Senčarja pa iz Metlike v Senožeče, avskultanta g. Josipa Potrata pa je imenoval sodnijskim adjunktom v Metliki. — Premeščil je nadalje adjunkta g. Ant. Frassa iz Slovenske Bistrice v Pliberk, adjunkta g. Antona Morocuttija pa iz Gorenjega Grada v Slovensko Bistrico; avskultanta g. Maksa Bouviera je imenoval adjunktom v Gorenjem Gradu.
— (C. kr. deželnob rambeno minister-stvo) namerava za 1884.1. si zakladanje nekaterih ročij po poti splošne konkurence osiguriti. Med te roči spadajo tudi ovratnice, predpasniki, leseni vložki, odeja za konje, česala, kuhalna posoda, čaše, vojne steklenice in lopate z držali. Pisane ponudbe morajo do dne 15. t. m. do 12. opoludno priti v roke c. kr. deželnobrambenemu ministerstvu. Natančneje se lahko izvč pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani.
— (Jama.) Včeraj se je vršil v navzočnosti g. deželnega predsednika razgovor med oskrbništvom postojinsko jame in onim konsorcijem, ki je nameraval v najem vzeti svetovno znana podzemeljska čudesa. Dolgo so se pogajali, sporazumljenja pa le ni bilo, in obravnave so ostale brez vspeha.
— (Nevarni bolniki — na begu.) Danes v jutro so ušli z oddelka za priprte v tukajšnji vojaški bolnici trije bolniki, med kojimi so nahajata dva nevarna tatova. Predrli so zid pri tako-zvanoni „ verpflegsmagacinu" in jo popihali proti Kolizoji. Prvi teh turistov se zove Viktor Kotar. Ta jo imel na sebi želozje, pobegnil je bil uže joden-krat iz tvrdnjave Komarno na Ogerskem, tudi je dezertiral in jo jako nevaron tat. Drugi je Anton Bačkora od godbe domačega pešpolka, ki je nedavno ukral svojemu nadlajtenantu zlato uro in tretji je lovec Bogomir Kebnik,
(Tata) Janeza Meršiča, ki je ukral v hotelu „Evropa" korec za vodo, so prijeli. Zadnjo nedeljo jo bil tudi v gostilnici pri „Bisckof-Fran-celj“-nu ukral sod piva in ga zanosel pod kozolec g. Peterce, kamor je povabil svoje kolege iz žganjarije.
— (Sv. Oče papež) podaril je za efektno loterijo na korist cerkve sv. Jezusovega srca v Ljubljani pismotež, ki predstavlja v mozaiki sv. Petra cerkev r Rimu.
— (Detomor.) Iz cerkljanske okolice se nam poroča, da je pretekli teden cerkovnik na Spodnjem Berniku rahlo zakopano truplo novorojenega deteta — na mirodvoru našel in to nemudoma gosp. zdravniku v Cerkljah naznanil. Pri pi ogledu mrlička so jo konstatovalo, da je bilo dete živo rojeno, potem pa — umorjeno. Nečloveška mati je do sedaj neznana.
— (Poročilu) o nesrečnem Jan. Verbančku, ki je v Hotemažah raz zvonik pal, imamo dostaviti, da je črez dva dni, previden s sv. zakramenti, v velikih bolečinah umrl. Kodbina njegova je pač milovanja vredna! Lansko leto so ubili njegovega brata, letos so je on ponesročil. Žalostni starišiI
— (Zborovaujo „Slovenskega društva") se je vršilo 4. t. m. v Slov. Bistrici. Spodnje-štajarskim Nemcem nikakor ni bilo po volji, da j« društvo zbralo ta kraj za svoje delovanje. Napeli so vse žilo, da bi se bilo zborovanje propovedalo, pregovorili so gospo Nendlovo, da je poslala drus vu denar za uže najeto gostilnične prostore nazaj, mostni zbor se jo obrnil do namestnika s piošnjo, da naj ne dovoli skupščino. Gosp. Adelsteina, ki je prepustil konočno svoj lokal slovonskemu društvu,
. pritiskali so na vse pretege, da bi posnemal gospd Nendlovo in odpovedal — a ko ni hasnilo nobeno pretenje, izdal je župan ukaz, da mora gostilničar sneti cesarsko zastavo raz svojo hišo, kajti vsako demonstracijo mora strogo prepovedati! — No, vkljub tem zaprekam vršilo se je zborovanje vendar le. Sešlo se je toliko kmetskega občinstva, da ste bili dve sobi prenapolnjeni in da so morali kasnejši prišleci stati v predsobi in pred odprtimi okni, kjer so zvesto poslušali govore. Naj-prvo je govoril deželni poslanec dr. Ra daj. Opi-saval jo svoje delovanje v deželnem zboru in posebno poudarjal neugodni volilni red za kmetske volilce; opozoril je može, da se bližajo volitve in zato naj skrbe, da zvolijo domačina in ne tujca, ki nima srca za potrebe ljudstva. Poslušalci so burno odobravali izvrstne besede. Zaporedoma so se oglašali potem kmetje in govorili o svojih željah in težnjah; župan Jurij Žnidar pa se je v imeni sodrugov zahvalil gg. poslancem za njihovo možato zastopanje v prid volilcev. Gosp. Novak iz Slov. Bistrice mu je pritrdil in izrekel nado, da bode gosp. dr. Radaj tudi v prihodnje deloval za narod in za blagor njegov.
Potem je govoril g. Ivan Dečko o šolskih razmerah in opozarjal slušatelje na tendence nemškega „Šulvereina“. Gosp. dr. Gregorec pa je stavil na to resolucijo, da naj da vlada Slovencem slovenske šole, nemški jezik pa naj se v zadnjih letih poučuje kot predmet. Resolucija je bila jednoglasno sprejeta. Dr. Gregorec je potem opi-saval stanje avstrijskega kmeta, ki je v obče strašno zadolžen. Kakor je pozvedelo 1. 1882. pravosodno ministerstvo, znašajo kmetski dolgovi blizo 2000 milijonov gld. — in največ tega dolga pride povprek na štajarske kmeto. Temu se mora pomagati na vsak način; to pa zamorejo storiti le konservatici, ki imajo v svojem programu točko o rešitvi kmetskega stanu, ne pa liberalci s svojimi frazami. Ko je govornik konečno ape-loval na narodni čut zbranih poslušalcev, doneli so mu v priznanje glasni živioklici nasproti.
Zadnji je govoril dr. Vošnjak o narodnih zahtevah in o zboljšanji kmetskega stanu. Tudi njegove bosedo so prouzročile glasno odobravanje. Predsednik zborovanju, g. H. Simon, jo konečno prečital obile telegrame in zaključil zbor z navdušenimi živioklici na cesarja.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Praga, 8. maja. Danes se je truplo Nj. veličanstva cesarice Marije Ane slovesno prepeljalo na kolodvor. Sprevoda so se udeležili civilni in vojaški dostojanstveniki, občinski uradi, korporacije in ogromna množica žalujočega naroda.
Rim, 8. maja. „Agenzia Stefani*1 poroča, da se je doseglo polno sporazumljenje glede ribarstva na dalmatinskem obrežji. Crez nekaj dnij se bodo redigirali dotični zapisniki.
Carigrad, 8. maja. Uradno se javlja, da je Kres to vič mestu Aleko paše imenovan generalnim guvernerjem.
Kahira, 8. maja. Tu je razširjena govorica o veliki angleški ekspediciji, katera ima udariti proti Kartumu, Gordonu na pomoč.
Dunaj, 7. maja. V kupčijski in obrtnij-ski zbornici je predsednik Isbary izrekel najglobokejše sočutje povodom smrti cesarice Marije Ane. Naročilo se je potem predsedniku, da poroča cesarju o tem sožalji. — Kupčijska zbornica je sprejela en bloc peticijo, da naj se podržavi Severna železnica — brez oškodovanja privatnih interesov.
Dunaj, 8. maja. Danes se je poslanec lteschauer odpovedal svojemu mandatu.
Praga, 7. maja. Deželni maršal je v imenu deželnega odbora poslal kabinetnemu uradu cesarjevemu izraz najtoplejšega sožalja. Državni svčtnik Braun se je v imeni vladarjevem zahvalil za ta lojalni čin.
Novijork, 7. maja. Parnik „Titania“ pripeljal je 24 osob od parnika „State of Florida", ki se je najbrže potopil na morji vsled zadčva z neznano ladijo. Od 167 osob
je le 44 rešenih. Potopljen parnik je imel 15 mornarjev, a le kapitan in dva moža sta si rešila.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 8. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih........................80	'90
»	»	>	»	srebru.........................81-55
Zlata renta.......................................101'80
5% avstr, renta........................................96-20
Delnice narodne banke............................... 856'	—
Kreditne delnice................................... 320'20
London 10 lir sterling............................121'50
20 frankovec  .................................... 9-645
Cekini c. kr.......................................... 5	'72
100 drž. mark.....................................59'45
Tuj ci.
Dn š 6. maj a.
Pri Maliči: Feuerle, c. kr. blag. vodja, z rodbino z Dunaja. — Winkler, Baumgiirtner in Lomberger, potovalci, z Dunaja. — Mauthner, trgovec, iz Budimpešte. — Simunich, c. kr. stotnik, iz Novega Mesta.
Pri Slonu: Beran, zasebnik, iz Worcestra. — Cettvvood, zasebnik, iz Birminghama. — Wood, zasebnik, iz Glasgowa. — Marthaler, potovalec, iz Curiha. — Nagy, potovalec, in Gross, gledišar, z Dunaja. — Ohme, fabrikant, iz Schonlinde. — Zickert, trgovec, iz Trsta. — Berce, kaplan, iz Sv. Križa. — Tomšič, posestnik, s soprogo z Rakeka. — Strupi, posestnik, iz Radeč.
Pri Avstr, carji: Trdina, potovalec, iz Karlovca. — Grebenc, potovalec, iz Krškega. — Gorišek, potovalec, iz Ljubna. — Goreč, zasebnica, iz Pluska.
Umrli so:
Dne 6. maja. Anton Mikulič, učiteljski pripravnik, 20 1., Poljanski nasip št. 18, kron. jetika.
V bolni ci:
Dnč 7. maja. Stanislav Vagaja, sin kolporterja, 3 mes., Trnovska cesta št. 3, griža. — Rihard Schmidt, sin kavarnarja, 8 dnij, Sv. Jakoba trg št. 2, čeljustni krč.
Tržno cene.
V Ljubljani 7. maja: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 31 kr., domače 7 gld. 96 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; rež 6 gld. 63 kr.; ajda 5 gld. 20 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 86 kr.,^ Špeh po 64 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjina 72 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 45 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 5 kr., slame 1 gld. 87 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologicno poročilo.
Cas
opazovanja
Stanje
baro-
metra
Tempe-
ratura
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
734-58
736-70
739-48
+ 7-8 4-13-4 +11-4
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm
szp. sl. vzh. sl.
obl.
8-50
dež
Zahvala.
Za vsestransko presrčno sočutje med boleznijo in ob smrti našega nepozabljenega brata, oziroma strijca, gospoda
dr. Janeza Gogale
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku in za predragemu pokojniku darovane prekrasne vence izrekajo najtoplejšo in najpresrčnejšo zahvalo
žalujoči sorodniki.
V Ljubl jani dnč 7. maja 1884.
V
Ig. pl. Kleinmayr-jevi in Fed. Bambergovi
knjigarni se vedno dobivajo:
Josipa Jurčiča
I. zvezek: Deseti brat. — Cena 1 gld.
H. > Pripovedni spisi. — Cena 70 kr.
86amBMSzaaM«8aaig
jiiMiiiiiiirmnTnTTTTnmiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiHimTiiTTiiiiiinHniniiiB
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zaman vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka lz kranjskih planinskih zelišč a 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Proti bolečinam v alavi in želodca!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavo-b61 in sem ter tje napadajoča me mrzlioa, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglioe, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tak6 izvrstno delujočih kri čistilnih kroglio.
Pozdravljajo Vas, sem najudanejšav
JLucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, k 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo sallollno ustno vodo in salioilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(7) 12—10	Anton	Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
 .............................  n....»mm...........'imiiii|||n|U||||H|||||||||l||n
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi zn žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Iplleii
knjigarna v Ljubljani.
fo.
Odgovorni urodnik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.