G-ospodarske stvari. Vez gorlce. Tam goraj 7& hramom En trsek stoji; Je z grozdjcm obložcn, Da koraaj diži. Bistro je poglavilna roraarska cerkov Marijo Device na Hrvaškem; odvsod se krisijani ondi zbirajo : Črni Ogri, Graničarji, Medžimurci in tudi Štajarci, posebno od hrvaške meje. Nimam izraza za to čudovito prikazen; tudi tiste pobožnosti popisavati ne kanim. Ko sino se s procesijo iz Lepoglave sukali proti Ivanšici gori, videli smo v znožju gorice, kjer je rasllo trsovje za roko ali nogo debelo vsled posebne izgoje. Tak trs lahko nese težke gfozde; ni mu treba kola ali podpore, na katero bi se n^aslanjal ali privezal. "Pri nas pa, kjer je trs mali in slab, treba ga je "podpreli in rozgo privezati, ali je z grozdjem obložena ali prazna, da je veter ne ulomi. Vez gorice je tudi zato, da se nepotrebne rozge polomijo — oplejejo, naj bi druge za plod ložje rastle. Eno rozgo pusli pri zemlji za čepek ali menda za vlačenko, živico; drugo rozgo pusti za reznik, tretjo rozgo pusti za locen; vse nepotrebne pa brez usmiljenja polomi, odrezi ali izpiplji, Tako oplete rozge na kolek lepo privezi, da ti jih nevihla ne polomi. Pri vezi goric pazi, da grozda v goščavo ne poviješ, lemuč ga lepo proti solncu obrneš. Na jeden kol več trsov ne navezuj, razun v največji sili, ali kadar trseki grozdekov nimajo. V novejši dobi se nara rana vez priporočuje; kadar grodje cvete, pusti rozge pri miru, kolikor ti je mogoče. Dober viničar hodi vedno po goricah, in kjcr vidi dolgo rozgo, jo brž poveže, ter nc čaka povelja gospodarjevega. Kako imaš vez goric opravljati, kaže zdrava pamet, in te uči tvoja lastna izkušnja. Pri vezi goric hočemo pa dve reči Se skupno pomisliti. 1. Na kaj, 2. s čem se naj veže rozga? 1. V divji rasti se trs ali po zemlji širi, ali pa se na drevo spusti ter med vejami ovija, kakor srabotje. Udomačena in obdelovana rozga pa se mora lepo privezati; in sicer prvič: a) Na brajde. Kaj neki je ta beseda — sem že mnogokrat premišljeval? Morda je brajda nameslo vrajda t. j. v vrsLo ali rajdo zasajen trs ? Menda je to prvotna podoba goric. Kmetič si je pred hišo v vrsti nasadil in napeijal na svislje nekatere rozge; ko je pa videl dober uspeb, določil je poseben prostor, katerega je s trsom zasadil in ogradil, da jo postal — vinograd. Vinogradniki so bili nekdaj brajde več ali manj popustili. Nekaj let sem pa so si gospodarji zopet začeli brajde staviti, in trs na nje navezavati. Ne delaj si pa brajd v gorici, če tudi je rejava, ker ti še druge trse zadušijo. Rejave zasadi, brajde pa si napravi zunaj okoli goric, na jutranji strani; ali tako, da njihova senca ne bo tebi, ne mejašu kvara delala. Naredi si tudi utico ali špalir, kjer boš poleti v senci počival, čital »Slov. Gospodarja«, skrit, da te ne najde — hudir, ki bi te v krčmo med nemškutarje vlekel! Za brajde ali utico vzami dobre sohe ali stebre iz hrastovega ali kostanjevega lesa; ožgi spodnji del v ognju ali ga s lerora ali karbolinejein namoči ter s kamenjem močno v zemljo zapši. Povprek pribij lale ali napelji drot, močno napet; po njem pa razpelji rozge, ter jih lepo povezi. Na brajdah slehrna sorta Irsja ne rodi dobro. Mozlovca ali šipona menda nihče na brajde ne sili, ker le v gorici na vroči peči rad čepi in obilno rodi. Navadno na]demo na brajdah drobno ornino, katere kupet med vinom nima rad; ludi izabela se na brajde napeljava, katere se pa kupec kar boji. Trgaj jo posebej — za domači napitek. Tudi je brajdno grozdje kiselejSe ko goričko, ker ovo je visoko v zraku, in ga veter ložje najde; to pa je blizu zemlje, kjer je večja gorkota. (Dalje prih.) Žitne cene v Mariboru od 11. do 18. maja Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 70 kr., rž 5 fl. je&men 4 fl., 90 kr., oves 4 11. 15 kr., turšica ali koruza 5 11. 60 kr., proso 4 11. 90 kr. in ajda 4 fl. 70 kr. Sejmovi. Dne 25. maja v Ivnici, Jarenini, Slivnici pri Mariboru, Poličanah (svinjski sejem), Ormožu, pri Sv. Filipu v Veračah, Vitanju, pri Sv. Urbanu pri Ptuju, v Rogatcu in na Ptujski gori. Dne 27. maja v Središču, Olimju, Rajhenburgu in Velenju. Dne 29. maja v Imenem (svinjski sejem). Dne 30. maja v Artičah in na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 31. maja na Rečici in v Cirkovicah.