večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer*
yW.. VO n ®Pr*vništVO: Kolodvorske ulico štev. 15. — Z urednikom se moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi so ne vračajo. — Inseratl: šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav an aje se popust. Velja za I^JablJano v upravništvu: ea celo leto 6 gld., asa pol leta 8 gld., ca četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., poliljatev na dom velja mesečno 9 kr. ved. Po poiti volja >a oelo —	___________________________ *6t0 10 zft p0* *eta 6	za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jedon mesoc 85 kr.
jjtev. 155.	V Ljubljani v soboto, 11. julija 1885.	Tečaj	II.
so ga krivo sodili, da so mu krivico delali. Ta dan bil je tu. Ferry začel je bil nekaj časa sem zopet obiskavati zbornico in nestrpno čakal je trenotka, ko bi mu bilo dano vstati in ponosno vsklikniti: Mir, katerega sedaj podpisujete, storil sem jaz! Moja, ne mojih naslednikov zasluga je ta mirovna pogodba! A glej, kako je prišlo! V Francoski j odpisuje se mir, a ob kitajski meji preliva francosko vojaštvo zopet kri! Vse lepe sanje Ferryjeve in političnih njegovih somišljenikov razpršile so se, vse sladke nade šle so po vodi. Nekedanji premier vsled nepričakovane novice ni dobil zadoščenja, a tudi iskal ga ni. Molčal je, mestu da bi bil govoril, pozabil je, kar je hotel povedati. Molčal je celo tedaj, ko se je vznova vzdignil vihar srdu in jeze proti njemu; na vsa britka očitanja ni mogel spregovoriti ne besedice.
In kaj naj tudi reče na to, če se ga vpraša, zakaj ni sklepal uže pred letom dni in še prej miru, ki bi se bil dosegel pod istimi, ali morda tudi pod ugodnejimi uveti. Tajiti ne more nihče, tudi Ferry sam ne, da ni bila romantična repre-salna vojska v Kitajski koristna za Francosko. A ko bi ne bil prišel nepričakovani dogodek, posrečilo bi se bilo nedvojbeno Ferryju, odvaliti od sebe vso krivdo. Kazal bil bi na to, da vse, kar se je zgodilo v Kitajski, je on storil le izvršuje voljo iste zbornice, ki ga je pozneje grajala; po-vdarjal bi bil, da, če njega zadene kaka krivda, zadene tudi zbornico samo. Sicer pa bi bil zbornici radi onih napak, ki jih je sama storila, a jih sedaj njemu podtika, lehko voščil srečo, kajti vspeh kitajske vojne videti je bil vender le lep. Republika prišla je vsled mirovue pogodbe v last
države, ki šteje osemnajst milijonov duš, kar je pač nekaj vredno. Vse to bil bi Ferry lehko navedel in nikdo bi mu ne bil mogel ugovarjati.
A krvava praska v Aziji postavila je celo zadevo v drugo luč. Predrzno podjetje Tan-Tuanga, da-si se mu ni posrečilo in je francoska vojska zmagonosno polastila se sovražnih pozicij, navdalo je vender le francoske politike s strahom, da bi tudi za naprej še ne vstajali sovražniki in tako Francosko prisilili, da bi morala zdrževati v eno mčr večjo vojsko v Aziji, kar bi se ve da republiko, ki mora tudi v Evropi vedno paziti na svoje sosede, zel6 slabilo. Postalo je najedenkrat jasno, da je mirovna pogodba, ki se ravno kar sklepa, zelo majhne vrednosti. Kitajska podpiše mir, izjavi se, da hoče s Francosko odslej v miru živeti, da neče svoje roke stegovati v tujo last, a na skrivnem lahko ruje zoper evropsko nasprotnico, na tihem deluje zoper njo. In da Kitajska res namerava nekaj jednacega, postaje tim jasneje, ako se natančneje pogleda ona točka mirovne pogodbe, ki govori od vrhovnosti v Annamu. Dotični odstavek je zel<5 pomanjkljiv in skrivnosten in če se je do sedaj v francoski zbornici mislilo, da je to brez pomena in da se mora to opustiti zaradi rahločutnosti diplomatov nebeškega cesarstva, prepričan mora biti sedaj vsakdo, da v tej skrivnosti nekaj tiči, kar bi znalo za pozneje čase biti še usodepolno. Umljivo je tedaj, da se je ves srd obračal do prejšnjega premierja, ki je gojil tako nevarno politiko, kakor se je sedaj skazala njegova politika v Aziji.
A če hočemo biti pravični, priznati moramo, da je Ferry ravno tako malo kriv nezgode, katera zadeva Francosko v Aziji, kakor kedo drugi na
Ljubljana, 11. julija.
Mir, katerega Francoska sklepa s Kitajsko, zapečaten je s krvj6. Kakor strela z jasnega pretresla je Francosko novica o krvavem dogodku pri mestu Hu6. V poslanski zbornici imelo se je ravno razpravljati o kitajskem mirovnem sklepu, ko dojde poročilo generala Courcyja o predrznem napadu, kojega je bilo odbiti francoskemu vojaštvu. Oni, ki je kaj tacega najmanj pričakoval, ki si je take novice najmanj želel, je gotovo prejšnji premier, Jules Ferry. Ko ga je bila zbornica v viharni seji z dnč 30. marcija primorala, ostaviti ministerski stol, ko je tedaj zastonj skušal priti k besedi, da bi svoje stališče pojasnil, da bi svoje početje opravičil, zdelo se je pač marsikomu, da se mu godi krivica, in da je le žrtev prevelike razburjenosti in nebrzdane strasti vročekrvnih francoskih politikov. Slišali so se dovelj pogosto glasovi, da ni bilo nikakega povoda, pahniti Ferryja 8 premierjevega sedeža, in ti glasi zdeli so se bolj opravičeni, ko je skoro v istem trenutku, 0 je Ferryjeva vlada pala, Kitajska izjavila se, želi skleniti mir. Sedaj treba je bilo le še de-^Ditivne razprave o tem miru. Ferry in prijatelji DJegovi veselili so se gotovo trenutka, ko se je {toela govoriti zadnja beseda v tem oziru. Sedaj J® bil čas zadoščenja tu. Ferry je po svojem P&dcu dolgo molčal.
Kakor človek, ki je svest si svoje moči, svest 8l’ da je storil svojo dolžnost, a ga brezumna množica prezira, zasmehuje in napada, tako umaknil 86 je prejšnji premier za nekoliko časa s politična pozorišča, prepričan, da pride dan, ko bode svojim rojakom z mogočnim glasom dokazal, da
Listek.
Zakaj se nisem oženil.
(Iz madjarakoga.)
... Tak6-le je bilo: Irma je imela noge in črev-J ^e, ki bi bili vsaki Kitajki na ponos, tako '^jhino je bilo oboje, jaz pa srce in oči na pra-etn mestu.
»em ^ J6 torej	še druzega treba, uego da
opazivši pred	njo pokleknil	in radostno
Piknil;
»Irma, ti si angeljček, jaz te ljubim!"
Irma je nekaj sličnega pričakovala, kajti ru-kot kuhan rak ine je vprašala:
»Kaj ste rekli?"
Tisto popoludnž zdela se mi je v čisto drugi
sVitiobi in iz vsakega kota slišal sem angeljsko
Petje.	Vzduh	mi je bil tako prijeten,	kamor sem
^opil,	kakor	bi bil	svet s samimi	šmarnicami,
r nicami in nageljni potresen. Moje oči so se pa
veselja pijane na njenem nedolžnem obrazu ra-uovale.
„Kako dolgo pa me hočeš ljubiti?" vprašala je bolj po tihem.
„Kako dolgo le?“ ponavljal sem mehanično in v tistem trenutku prikazali so se mični črevljički spod obleke. nOh — na večno!"
„Vam moškim je vsaka ljubezen na večno," pravi naivno. „Določi mi rajši natanko, da bom vedela, koliko časa bom srečna!"
„Kako dolgo?" Iu zopet sem črevljičke zagledal. „Tako dolgo izvestno, golobičica moja, dokler ne boš raztrgala teh le črevljičkov."
„Prav je tako. Takoj jih bom odložila, dobro spravila in čuvala nad njimi, da bodo dolgo, dolgo celi ostali."
Koj na to odpr<5 se duri in Irmina mama stopila je v sobo, in pa Hermina z njo. Hermina je bila Irmina najboljša prijateljica in jej je bil v mojem srcu takoj za Irmo prostorček pripravljen.
Za mizo smo sedli; kaj pa to? Na mojih nogah nekaj mladi mački podobnega počiva. Irma je svojo nožico na mojo položila in na ta način napravila se je med nama domača podmizna brzojavna zveza, o kateri se razen naji dveh nikomur niti sanjalo ni!
Drugi dan sem šel zopet tjekaj. Mični črevelj-čki stali so na omari pod steklom.
Irma je bila vsa srečna, mati ljubezniva, Hermina je pa hudomušno smehljajoč se ua omaro pod steklo kazala. Smejala se je pa tako čudno, da me je skoro groza bilo. Kar nisem si razložiti mogel.
Zima je prišla, z njo pa mraz, da je vse škripalo; meni je pa pri Irmi najlepša pomlad cvetela. Le kedar sem prišel s Hermo v dotiko, stresal me je tu pa tam mraz.
V	ravno tisti hiši je stanovala in ves dan pri Irmi tičala. Konečno sem se pa tudi njene prisotnosti navadil, kakor se človek sploh vsega privadi. Večkrat sem jo celo prosil, da je ostala in mamo v »roke vzela" ali jo je v kako drugo sobo odpeljala, kar sva midva vestno za sladke poljube porabila; saj veste, da prepovedan sad najbolj mika.
Dva meseca je uže minolo, odkar so bili črevljički pod steklom na omari, in nekega dnč si mislim, da res ni dobro človeku samemu biti. Hajdimo k Irmi ženit se.
Tjekaj dospevši, nikogar ne najdem, vse je bilo zunaj. Sprehajat so se šle.
Francoskem. Res	je, da	se	je	Ferry	zelo	motil, a motil se ni	sam, motil	se	je z	njim	ves
svet. Od dnč do dnč kaže	se	bolj	čisto,	da je	ev
ropskim državam vedno težje ohraniti nekedanjo svojo veljavo v druzih delih sveta. To skusila je Francoska in to	skusila	je	ob	istem	času	An-
gleška. Previden politik pa za take nevspehe ne bo vse odgovornosti valil na one možč, ki so po naključji ravno ta čas stali na vladnem krmilu Ko bi Ferryja in Gladstona ne bilo, bila bi pa druga dva državnika dohitela ista usoda.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Sredi meseca julija, ko bode cesar na Du-naji, vršil se bode pod njegovim predsedstvom avstrijsk ministersk svfet. Posvetovalo se bode o predlogah in delovanji bodočega državnega zbora. Ko se zaključi ministerski svit, pod& se Nj. veličanstvo zopet v Išl.
Konference avstrijskih in ogerskih ministrov so dokončane. Pri tej konferenci gledč avstrijsko-ogerske carinske in trgovinske pogodbe posvetavalo se je o vseh splošnih, carinsko in trgovinsko pogodbo tičočih se zadevah. V jeseni nadaljevala se bodo zopet posvetovanja med avstro-ogerskimi ministri. — V teku poletja snide se najbrže grof Kalnoky s knezom Bismarckom, da se pogovorita o trgovinsko-političnem razmerji med obema državama.
Po listih je zel6 razširjena vdst, da bode naučni minister baron Conrad odstopil. Kot njegova namestnika se imenujeta poslanec Zeit-h a m m e r in moravski namestnik Schiinborn. Oficijozni listi pa naglašajo, da je ta včst izmišljena.
Tuje dežele.
V prihodnjem zasedanji nemškega državnega zbora predložila se bode novela o pravosodnem zakonodavstvu v stari ali novi obliki. Državna vlada se ima boriti z mnogimi ovirami, osebito kar zadeva preustrojbo porotnih sodnij.
Francozom ne napravlja samo dogodek v Hučji skrbi, marveč tudi v Kambodži in na Ma-dagaskarji niso razmere preveč ugodne; velika bojazen vlada osebito zaradi tega, ker z obeh krajev dohajejo zel6 pičla poročila; sklepa se, da vlada pač neče vseh poročil, ker so neugodna, priobčevati. Iz poročil z dn6 25. maja se razvida, da vstaja na Kambodži še dalje traja ter da se vedno ponavljajo boji. Na Madagaskarji moral je zdaj admiral Miot gledati samo na to, da se brani, ker ima premalo vojakov za napade, in še ti so mnogo morali pretrpeti po vremenu.
V Danski se še vedno bije boj med vladno stranko in opozicijo. Ministerstvo Estrup, katero
ima vladno krmilo v rokah od 11. junija 1875. uživa popolno zaupanje kraljevo. Od tega časa skušala je vedno opozicija, strmoglaviti kabinet, a ni se jej posrečilo. Ko je vlansko leto pridobila opozicija pri volitvah nekaj sedežev, nadejala se je, da jej bode možno spodkopati kabinet. Vender se jej to še do zdaj ni zgodilo.
Iz Teherana se poroča, da se Perzijci pri tožujejo, da se Rusi ne brigajo dosta za meje ter da se preveč vmešavajo v perzijske zadeve. Okolo 10 000 ruskih vojakov je zbranih v Askabadu in vsak dan gre jeden oddelek v Serakhs. Potem pa se dopolnjejo zopet z novimi četami od Kaspiškega morja. Vse to kaže, kakor da bi bila vojska pred durmi.
Dopisi.
»Čakal bom, da domov pridejo", pravim hišini in po polnem zadovoljen v sobi ostanem. Vsedel sem se in pa dolgčas prodajal.
Kar mi šine misel v glavo: Po črevljičke pojdi na omaro, pa se z njimi na divan vsedi in mislil boš, da je Irma pri tebi. Uže sem pri omari — ali Oče nebeški! Črevljički ležč na omari takč raztrgani, da niso za nobeno rabo več.
Proč, proč od todl Irma me je ogoljufala in me nič več ne ljubi!
Kakor pijan taval sem proti durim in Herma je vstopila. Okolo usten poigraval jej je nekak smehljaj, ki se mi je zdel pečat na smrtni obsodbi moje prve ljubezni,
Pokazal sem na omaro.
Herma je obledela in se je za mizo prijela.
»Kaj ne, da se vam smilim?"
„D&!" V tej besedi zdelo se mi je, kakor bi bil čul kako obtožbo.
»Jutri odpotujeve z mamo v toplice", pravi Herma.
Drugo jutro šel sem tudi jaz v toplice v družbi Herme in njene matere.
Iz ribniške dekanije, 9. julija. [Izv. dop.] (Bi rm o v a n j e.) Ta teden, počenši s ponedeljkom, vršilo se je v posameznih krajih ribniške dekanije birmovanje. V ponedeljek popoludnč delili so prem. g. knezoškof J. Misija zakrament sv. birme v Loškem Potoku, v torek v Sodražici, sredo v Ribnici in slednjič v četrtek v V e liki h Lašičah. Spremljani od ribniškega dekana preč. gosp. M. Skubica bili so povsod od zastopnikov posameznih občin, koji so se jim prišli poklanjat, od civilnega in priprostega prebivalstva, po_mo-gočnosti na najprijazueji in najsijajneji način vspre jeti; povsod postavljeni so bili okrašeni slavoloki in med zvonenjem in grmenjem možnarjev pozdravljalo je ljudstvo svojega uajvišjega dušnega pastirja o prihodu in o odhodu, tako, da so prem g. knezoškof najboljši utis si od našega prebivalstva in kraja zadobili.
Posebno karakteristično postavljena bila sta slavoloka v Loškem Potoku in v Sodražici. V prvem kraju potegnili in^razpelLso močan, velikansk, lepo ozaljšan slavolok med dvema hrihnmn, namreč med Taborom, kjer cerkev, "SUla in larovž stojš, in med vasjo Hrib. Komur so tamošnje krajevne razmere poznane, občudoval bode ne le fino izmišljeno idejo, ampak še bolj njeno požrtvovalno kakor tudi trudapolno izpeljavo. Enako temu postavljen je bil v Sodražici slavolok, narejen iz samih obut, Iz kojih se raznovrstna rešeta izdeljujejo — kot 3nak domače industrije. Vsak očividec je pohvalno se izrekel o tej ideji, in samemu prem. g. knezoškof u se je to baje dobro dopadlo.
Kakor uže omenjeno, požurilo se je vse prebivalstvo, da je dostojno in častno svojega knezo-škofa vsprejelo. Tako se je i v Ribnici, kjer so od torka do srede prenočili in potem sv. birmo delili, zgodilo. Pri vhodu v trg postavljen je bil okusno izdelan slavolok z napisom; šolska mladež in na stotine občinstva pričakovalo je ob določeni uri prihod. Tri krasno oblečene šolske deklice po-
„Ali me je Irma kedaj ljubila?" vprašal sem Hermo med potoma.
Ni mi hotela odgovoriti.
»Prosim, morate mi odgovoriti; vam bo to znano, ki ste bili njena najboljša prijateljica. Odgovorite mi za božjo voljo, ali me je kedaj Irma ljubila ?“
»Nikdar ne!"
Uboga Herma! kar h krati se je tresti jela. Štiri tedne je bila bolna in je v svoji blodnji večkrat ponavljala : »Nikdar ne!“
Nihče je ni mogel ozdraviti. Najbolj učeni zdravniki so jo obiskavali, so ji svetovali v te in v one toplice, veselice, toda vse zastonj. Ni ga bilo zdravila za njo, in vedno huje je bila bolna.
Kaj jej je le bilo?
Dve leti je tako hirala in vsak dan jo je bilo manj. V srce se mi je smilila, če tudi jej pomagati nisem mogel. Popotoval sem z njima in sem bil uže njen ženin. Obljubila sva Bi, da se hočeva poročiti, kadar se pozdravi.
Nekega večera pokliče me k svoji postelji. Prav pri koncu je bilo uže z njo, ter mi stisne papirček v roko z besedami: »Oh odpustite, odpustite mil"
klonile so s primernim ogovorom bouquet, kojega so prem. g. knezoškof blagovoljno vsprejeli. Preč. gg. duhovni, njim ua čelu vis. č. g. kanonik, deželni in državni poslanec K. Klun spremili sojih potem po trgu v cerkev. Zvečer bil je ves trg svečano razsvetljen in pred farovžom postavljeno je bilo nad 100 raznobojnih lampijonov, in bengalični ogenj je še bolj in lepše v raznih barvah ves prostor razsvetljavah Tudi v Velikih Lašičah so na enak način proslavljali navzočnost prem. g. knezoškofa.
V	teh malih dnevih prejelo je več tisoč mladine zakrament sv. birme, v trajen in prijeten spomin v poznejih letih. Vse ljudstvo bilo Je očarano nad ljubeznivostjo, s kojo so prem g°sP' knezoškof blagovolili občevati z deputacijanri* kor tudi s posamezniki; tako da bodo ti dnevi v najprijetnejšem in trajnem spominu našemu kraju ostali.
Iz postojinskega okraja, 9. junija. (IzV dopis.) Učiteljska konferenca tukajšnjega okraja se je vršila na 8. julija v Postojini. Gosp. c. kr. okr. šolski nadzornik Thuma je v navzočnosti za šolo vedno vnetega c. kr. okr. glavarja zborovanje pričel. Potem, ko sta bila per acclamationem gosp-Kavčič in Pernč kot zapisnikarja izvoljena, je po* ročal gosp. c. kr. okr. nadzornik o šolstvu ter omeD'j pomanjkljivosti, katere je zapazil pri nadzoroval' posameznih šol tukajšnjega okraja, v tako lepem, jedrnatem in kolegijalnem govoru in v tako čisti sloveD' ščini, da se mu je splošna pohvala izrekala. Pokonča nem govoru g. nadzornika sta poročala vsled posvetovanja stalnega odbora in v navzočnosti vseh referentov dnč 18. junija v Št. Petru le gospod* nadučitelja Kalin in Kavčič o sestavi podrobnega načrta in navoda za pouk v realijah z ozirom na postavo od 2. maja in ministerijalne naredbe od 8. junija 1883 ter z ozirom na potrebe tukajšnjega šol. okraja. V četrti točki: O zdravstvu (Hygien*e) je poročal gosp. Mercina. Referati vseh imenovanih gospodov so se pohvalno sprejeli.
Važen predlog, namreč da naj se spiše knjigfl> katera bi obsegala geografični opis postojinsk0#*1 okraja, katerega je stavil gosp. nadučitelj G^Pe rini, se je jednoglasno sprejel. V ta namen so po-vabljeni vsi učitelji tega okraja, da opišejo vsak svoj šolski okraj ter se ti spisi stalnemu odboru izročč, katere bode s pomočjo še posebno za določenih odborov pregledal ter knjigo sestavil Zborovanje je zaključil gospod predsednik s tri' tratnim »živio" na presvitlega cesarja, in konečo0 se je zapela cesarska pesem.
Zapazilo se ieJtetos pri okr. učiteljski k°n' ferenci, kal^or t\idi prj skliRJL^m ohgdu v gostil’11 gosp. Vičiča, kateri je nas prav dobro pogost'1’ da je med učitelji tukaižniw»n nkrajn nat^ epa slogja in da so nehali, osebni napadi. Učitelj'
stvo tega okraja je'sprevidelo, difj^le v slok'1
Nisem je razumel, temveč sem mislil, da r to kaka nova njena muha, kakor jih imajo bol' niki večkrat, ter sem jej roko na glavo položil-Herma je bila mrtva!
Na papirji je bilo sledeče. »Ljubila sena ^ blazno in sem se tudi pokorila za to! — Irma tl je vedno ljubila, njene črevljičke sem pa jaz r®2 trgala "
Ljubila me je, pregrešila se je nad m8°^ )a je tudi pokoro napravila. Besedi »Nikdar °e bili ste vzrok nje zgodnje smrti.
Šel sem domov, da bi bil —
. bi'9
Irma se je med tem omožila; če je ‘ srečna? — Ničesar jej nisem razodel, kar ^ Herma povedala; saj} tako ni bilo več p01® t0j miru pa Irmi in njenemu možu tudi nisem
taliti.
Kadar na ulici bledo a krasno Irmo sre' zft. pogleda me ona vedno ledenomrzlo iz nekllD ničevanjem. Ker vem, da nisem jaz kriv, z n cim junaštvom tisto zaničevanje prenašam.
Oženil se pa le nisem.
B-k-
moč in da se nam je treba po izreku Viribus unitis ravnati, sprevidelo, da se le z združenimi močmi more dosti doseči. Brez dvo^be^s^io bodemo kolegijalno jeden druzega v TiSSm) uBžav-nem poslu podpirali, dosežemo gotovo rep vspeh v šolstvu, in pridobimo si prijateljev za šolo, katerih šola ravno veliko nima. Torej, naj živi sloga med namii Delajmo, kakor smo pričeli, za blagor slovenskega naroda in za blagor naše velike občne avstrijske domovine.
Razne vesti.
— (Originalen testament.) V Postdamu umrla je pred nekolikimi dnevi vdova, ki je vse svoje prec6j veliko premoženje volila takim osebam, katerih obnašanje in početje ji je ugajalo. Zaradi prevelike
^ debelosti namreč ni mogla uže več let iz sobe. Sedola je vedno pri oknu ter opazovala ljudi, ki so iz sosednih hiš ven in notri hodili in ki so tam kaj opraviti imeli. Svoji hišini zapustila je 15 000 mark in hišo, druga volila pa znašajo večjidol le po 1500 mark. Nekoga, katerega je tudi bila vzela med svoje dediče, izbrisala )je zopet, ker se ji je s tem zameril, da je nekega dnč značko pretepal.
— (Čuden slučaj steklosti.) Iz Bologne se poroča:	Necega	kmeta popadel je bil pes, o katerem
je bilo konštatovano, da je stekel. A ker je imel kmet debele hlače, ga pes ni ranil, ampak mu je samo hlače raztrgal. Ko kmet pride domov, izroči hlače svoji sestri, da naj mu jih zašije. Ta spravila se je takoj h delu, a pri tem bila je tako neprevidna, da je neko nit, kakor se to pogostoma zgodi, z zobmi pretrgala. Na ta način dotaknila se je z ustnami strupenih slin, ki so bile ostale na hlačah, dasi se niso videle, in čez precej časa po tem lotila se je je ta bolezen V strašnih mukah izdihnila je svojo dušo.
— (Deset tiskovnihzapovedij.) Amerikansk list dal je svojim čitateljem in sodelavcem naslednje svete, katere imenuje deset tiskovnih zapovedij in katerih naj bi se držali sodelavci: 1.) Če hočeš poročati v časopis, stori koj in brzo odpošlji, kajti kar je novo,
misliš, ne bode morda več čez jedno uro. 2.) Izrazi se kratko, s tem prihraniš čas čitatelju in sebi. Tvoje načolo naj bode:	Dogodbi nobenih fraz, nobenih re-
fleksij. 3.) Bodi jasen, piSi lepo, posebno imeua in številke. 4.) No piši „včeraj“ ali „danes“, marveč dan ali datum. 5) Stavi več pik nego vejic, a nobenih ne pozabi. 6.) Nikdar ne popravljaj imen ali številk; napačno besedo prečrtaj in zapiši pravo zgor ali poleg. 7.) Glavna stvar: Popiši jedno, nikdar, nikdar obeh stranij papirja. Sto vrst, pisane na jedni strani papirja, se more hitro razrezati in razdeliti med stavce; na obeh straneh napisane dajo delo samo jednemu stavcu za delj časa. Tako se zgodi, da se kak donesek danes ne more sprejeti v časopis in se mora na jutri odložiti, ali pa se ne jemlje nanj ozir. 8.) Kar pišeš, podpiši zmerom s svojim imonom. 9) Naznani svoj naslov in bodi pomirjen, da dopisnikovo ime, če želi, na vsak način ostane tajno. 10.) Prečitaj vselej spisano, predno odpošlješ še jedenkrat; če se tema samemu ne dopada, vrzi v papirni koš.
računskega poročila posnemljemo, da so društveni dohodki znašali 4918 gld. 62 kr., stroškov pa je bilo za 256 gld. 27 kr. menj. Stroški nastali so tako-le: Za meso izdalo se jo pretečeno leto 1272 gld. 65 kr., za razno sočivje 2360 gld. 59 kr., za kruh 531 gld. 20 kr. itd. Za reveže, posebno pa za revne dijake, jako vspešno delovanje društva razvidi se iz izkaza o oddanih jedilnih deležih. Oddalo se je od 1. maja 1884 do 30. aprila 1885 po 10 kr.: 13 219 deležev, tedaj za 1321 gld. 90 kr.; deležev po 6 kr. (večinoma dobro zabeljeno sočivje) 29 672, todaj za 1780 gld. 32 kr.; po 4 kr. (dobro zakuhana juha) 14 702, tedaj za 591 gld. 2 kr., vsega vkupe 57 593 deležev za 3693 gld, 24 kr. Bazen tega oddalo so je 53 120 kosov kruha po 1 kr., tisoč kosov kruha pa je bilo darovanih po podpornikih. Posebno velike zasluge za ljudsko kuhinjo pa si je pridobil msgr. L Jeran. Blagi gospod nabiral je prostovoljno doneske za revne dijake in tako je izdal vlansko leto za »dijaško kuhinjo" 1 520 gld. 2 3 kr. za 984 naročilnih listkov. Do sto revnih dijakov dobiva v ljudski kuhinji dobro kosilo in večerjo. Pri volitvi odbora bili so izvoljeni prejšnji odborniki g. Hengthaler načelnikom, gosp. Drelse namestnikom, gosp. A. C. Achtschin blagajnikom, dr. J. Stare zapisnikarjem, g. c. kr. stotnik v pokoji Hilbschmann upraviteljem Načelnico društvenih gospij pa je bila izvoljena gospa Hilbschmann.
— (N&rodna čitalnica v Ljubljani in društvo „Narodni Dom“) priredita jutri zvečer ob 8. uri v prostorih čitalnične restavracije v spomin sijajnih dnij 1. 1883. o navzočnosti Nj. veličanstva presvitlega cesarja slavnostno besedo z bazarjem na korist „Narodnemu Domu." Pri jako obširnem pevskem vsporedu sodelovala bode c. kr. vojaška godba baron Kuhn štev. 17. Članovi ljubljanske čitalnice so prosti vstopnino; gostje plačajo 30 kr. za osebo, otroci 15 kr. V „bazaru“ prodajala se bode bogata zaloga raznovrstnih lepih, koristnih in mičnih dobitkov narodno loterije, kateri so ostali ali uezadeti ali bili podarjeni „Ndrodnemu Domu" za „bazar". Nadejamo se, da bode udeležba z ozirom na vzvišen in blag namen te slavnosti zel6 mnogobrojna.
— (Antispiristična predstava.) Včeraj zvečer priredil je g. Homes z gospo Fey v tukajšnjem gledališči prvo predstavo v spiritizmu. Gledališče bilo je precej dobre obiskano. Prva točka programa je bila: Iskanjo igle. Ko se je gospa Feyeva oddaljila iz gledališča, skril je nekov gospod iglo pri gospici sredi občinstva. Na to jo prišla gospa Feyeva z zavozanimi očmi zopet v dvorano. Gosp. Homes je naprosil onoga gospoda, kateri je skril iglo, naj ves čas misli na iglo; na to je tega gospoda prijela gospa Feyova za roko, drugo njegovo roko pa je dela na svoje čelo, tako pričelo se je iskanje. Vodila je z zavezanimi očmi gospoda po dvorani, dokler ne obstane pred gospico ter najde pri njej skrito iglo. — Druga točka je bila: ugibanje številk. Ko je bila gospa Feyeva zunaj gledališča, zapisal je nekov gospod na tablo št. 2468, in koj na to je g. Homes število zopet zbrisal. Poklicali so gospo Feyevo z zavezanimi očmi v dvorano. Prijela je gospoda, kateri je zapisal število, za roko; potezala potem nekaterekrati z njegovo roko po tabli ter konečno zapisala št. 2468. — Tretja točka: Gospa Feyeva bila je z zavezanimi očmi zunaj gledališča, tedaj mislil si je jeden gospod mesto na zemljevidu, na katerem je 15000 prebiv Gospa Feyeva vrnivši se z zavezanimi očmi v dvorano prijela je tega gospoda za roko, iskala z njegovo roko mesta po zemljevidu, konečno naznani, da je bilo mesto, katero si je mislil gospod, Gorica.
—	Potem selo jo šest gospodov okolo 25 kilo težke mize. Gospod Fey poklical jo duha umršega Viktorja Hu-gota, naj trka na mizo, kar se je zgodilo. Potem poklical je duha pokojnega cesarja Josipa, naj vrti mizo, in konečno duha Friderika Velikega, naj dvigne meter visoko mizo, kar se je vse zgodilo. Med tem so imeli gospodje držati samo rahlo roke na mizi. — Dalje je gospa Feyeva, sedeča na odru z zavezanimi očmi, uganila, kako reč je gosp. Homes mod občinstvom prijel Tako n. pr je nekov gospod izmed občinstva pokazal gosp. Homesu denar. Gosp. Homes vprašal je gospo Foyevo, kaj je to, in ona je uganila, da je to denar iz 1. 1866., na katorem je podoba papeža Pija IX. — Izmed drugih zanimljivih točk naj omenimo še jedno točko no zvezanem Medeji". Gospej Feyevi zvozal je
jeden gospod levo roko, drugi gospod desno, potem te vrvi privezali trdo k stolu in na to še gospod Feyevo čez noge k stolu. Tako zvezana zaprosila je jednega gospoda izmed občinstva, naj sede poleg nje z zavezanimi očmi ter občinstvu poroča, kar se mu bode zgodilo. Sedela sta namreč za zastorom sredi odra. Kmalu oglasi se gospod, da mu nekdo hoče vzeti uro, ga gladi z roko po obrazu; na to je jelo streljati s samokresi za zastorom in konečno slekla je gospa Feyeva gospodu suknjo. — Vsaka točka programa izvrševala se je z istinito občudovanja vredno spretnostjo, in občinstvo jo tudi z burnim ploskanjem izzivalo gosp. Ho-mesa in gospo Feyovo. Naj torej danes nikdo ne zamudi udeležiti se te predstave, katera je baje zadnja.
— (Duhovenske spremembe v ljubljanski škofiji. Razpisani ste duhovniji: Koprivnik in Trebelno. Podeljene so duhovnije: Polhov Gradec gosp. Mih. Z upanu, župniku na Prežganju; Blagovica gosp. Ljud. Škufci, župniku v Leskovici nad Loko ; Dobovec gosp. Al. J eršetu, duh. pom. v Trnovem. Prestavljena sta gg. Jož. Golmajer v Boh. Bistrico, Kasp. Maj ar v Hinje. Umrla sta gg. Fr. Urajnar, župnik v pokoji, v Vavtavasi 3. junija, in Jan. Krivic, dekan v pokoji, v Gradcu 8. junija.
— (Sleparji.) Včeraj zjutraj o polu 7. uri srečala sta dva neznana človeka pred frančiškansko cerkvijo trgovca s cunjami Giovannija Battisto Capo-lettija iz Kopra; nagovorila sta ga, se z njim razgo-varjala ter ga vprašala, koliko časa je uže in koliko časa še namerava ostati v Ljubljani. Med pogovorom, ko so ti trije šli proti Gledališki ulici, pade jednemu neznancu iz žepa rutica, ne da bi bil, kakor se je kazal, kaj opazil. Capoletti	je	pobral	robec	ter ga izročil neznancu; ta pa se	mu je v	gorkih	besodah za-
hvaljeval za poštenost, češ, koliko škode bi bil imel, če bi bil izgubil robec. In res neznanec odveže vogal izgubljenega robca in v njem zavit bil je petdesetak. Neznanca povabila sta iz hvaležuosti Capollotija v kavarno Fischerjevo na Kongresnem trgu, da mu tam plačata črno kavo. Šli so. V kavarni sta neznanca nagovarjala Capolettija, naj	bi	igrali	(kockali), a ta ni
hotel. Razgovarjali so se	še	nekaj	časa,	potem pa je
Capoletti zaspal; najbrže sta mu tujca namešala med kavo omamljive tvarine. Ko pa se je pošteni Capoletti zbudil, manjkala sta mu dva petdesotaka, katera je imel hranjena v telovnikovem žopu. Ko je Capoletti spal, pobrisala sta jo neznanca iz kavarne. Jednako sleparijo učinila sta pred kratkim nekemu kmetu v Spodnji Šiški; odvzela sta mu 45 gld. — Kakor ču-jemo, se je vrli mestni policiji posrečilo, zasačiti sleparja pri Logatci. Sleparja sta: bivši trgovec Anton Toniatto iz Trsta in tkalec Anton Defent iz Gorice. Prijeli so ja ter privedli v Ljubljano. Našli so pri lopovih ukradenih sto goldinarjev in še precejšnjo svo-tico drugega denarja.
— (»Ljudske knjižnice") 13. zvezek prinaša na 64 straueh : Slovonske uarodne pravljice in pripovedko (1 do 17). Zbral B. Krek. Prihodnji zvezek prinesel jih bode še 23, kakor poroča g. zbiratelj v predgovoru. Gospod zbiratelj omenja v predgovoru vzroka, zakaj je sestavil to zbirko narodnih pravljic in pripovedk, katere so sicer v mnogih časopisih in knjigah raztreseno bile uže priobčene, tak<5-le: „ Namenjena je (zbirka) v prvi vrsti priprostemu ljudstvu kot prijetno in poučno berilo. Nastala je bila iz njegovih ust in vrača se mu zopet z namenom, da varuje ustno sporočilo pogina in pomlaja spomin, kjer je za spominke narodnega slovstva uže nekoliko otrpnol. V drugi vrsti bodo pa menda tudi našemu razumništvu povšeči, posebno onim, ki se bavijo z narodnimi pravljicami in pripovedkami." Snopič stane samo 6 kr.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 11. julija.
Jednotni drž. dolg v bankovcih .  ............................§2	95
,	... srebru........................................ 83	75
Zlata renta...................................................109	10
6°/. avstr, renta............................................ 100	06
Delnice ndrodne banke........................................ 873'	—
Kreditne delnice........................................... 285-50
London 10 lir sterling.......................................124	60
20 frankovec.................................................. 9	'88
Cekini c. kr.................................................. 6	89
100 drž. mark................................................  61-15
Domače stvari.
  (Gospod deželni predsednik) baron
Winkler odpotoval je včeraj na Dolenjsko, da se osebno uveri o škodi, katero jo pred kratkim pro-v*ročila toča v mnogih občinah.
— (Imeniten gost.) Včeraj pripeljal s« je iz ftiraa z brzovlakom v Ljubljano kardinal Hiirgon-r°ther. Na kolodvoru sprejol ga je premil, g. knezo-Skof ter ga potem peljal s seboj v svojo palačo. Nj. ®minenca kardinal je bolohon in se gro zdravit na Nemško; zadel ga je mrtvoui. Nj. eminenca je sloveč učenjak; v Eimu je nadarhivar vatikansko knjižnice in »ačelnik društvu učonjakov.
— (Društvo „Ljubljanska ljudska kuhinja") imelo je dn6 8. t. m. občni zbor. Udoložba bila je mnogobrojna. Vodja g. Hengthaler pozdravil je navzočne ter izražal v toplih besedah zahvalo go-8pem, katere so svoje moči posvetile v prospeh društva. Izrekel je zahvalo raznim dobrotnikom, kateri so s svojim ivelikodušnimi darovi mnogo pripomogli do toga, da je bilo društvu možno, tako vspešno delovati. Iz
Uradni glasnik
z dn6 11. julija.
Razpisane službe: Na ljudskih šolah v Oreheku, Razdrtem in Ustji, daljo na Slavini in v Vremu učiteljske službo po 400 gld, letno plačo. Prošnjo do 14. avg. c. kr. okr. šol. svetu postojinskomu. — Pri c. kr. okr. sodniji jv' Kostanjevici služba diurnista proti mosečnim 27 glej. Prošnje do 15 julija. — Pri c. kr dež. nadaodniji v Gradci služba pomožnega sluge. Prošnje do 5. avgusta. Pfi c. kr. okr sodniji v eonožočah služba urad. slugo ■/. lotno plačo 250 gld. in obloko. Prošnjo do 8. avgustu c. kr. dež. sodn. predsodstvu.
Naprava novili zemlj. knjig: V Novem Mostu za katastralno občino Golobinj ek; poizvedbo dno 20. julija ondaj ; — v Senožečah za katastralno občino Hruševjo; poizvedbe dn6 20. julija ob 7. uri zjutraj v hiši Petra del Linza v Hrušovji.
Tuj oi.
Dn6 .9 j ulij a.
Pri Maliči: Sicherer, žolez. asistent, nakovoga. — Welser, želez, uradnik, in Bernor, potov., Dunaja. — Neumann, potov., iz Pečulia. — Niirenborg in Gerstel, leeotržoc, iz Trsta. — Dr. Seitz iz Gorico.
Pri Slonu; Susič, c. kr. umir. polkovnik, iz Celja. — Globočnik, fužinar, iz Železnikov. — Wirtinger, restaurater, iz Opatije.
Pri Južnem kolodvoru: Zinner, trgovec, iz Trsta. — Ne-viglia, mašinist, iz Vidma (Ital.) — Dilnik Ana in Josi-pina iz Beljaka. — Dolinar, župnik, iz Trate.
Pri Avstr, carji: Šutej, krošnjar, iz Kranjsko.
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
in Steinhakor iz Mo-
z
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Gostilna na prodaj!
Stafa, vsacemu dobro znana gostilna v Rudolfa vem, ložoča na prijaznem kraji tor obsozajoča dve, jedna tik drugo stoječi hiši, dobro zidani, s prostornimi sobami za gostilno, lepim vrtom, jako romantičnim razglodom, z obzidanim in s šipami obdanim kegljiščem, potem dve lepi sobi za prenočišče tujcev in prav dobro ainevikansko omaro za led namerava podpisana iz proste roko zaradi bolehnosti prodati. Natančnejši pogoji so pri lastnici zvedo ustmeno ali pa pismeno. Cas za kupce jo do 1. soptembra 1885 odločen.
<104) 8~8	Rozalija	Bruner,
Rudolfovo dnfi 17. junija 1885.	lastnica.
Umrli ®o:
Dne 10. julija. Marija Šuster, delavčeva hči, 7 dni, Tržaška cesta št. 14, življenska slabost. — Janez Bizovičar, hišni posestnik v Šmartnem, 53 1, Kravja dolina št. 5, najden umirajoč. — Josipina Indof, ključaničarjeva hči, 3 mesece, Karlovška cesta št. 22. ošpice. — Jera Merše, soproga urad. slugo, 79 1., Križevniško ulico št. 8, Moningitis. — Ana Dobovšek, mostna uboga, 80 L, Karlovška cesta št. 8, opešanje.
Meteorologično poročilo.
I	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krinu v mm	
3? 3 ! *r—» ! S 1 •	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737■22 736-58 737-68	18-6 27-6 211	szpd. sl. vzh. sl. *	jasno » d. js.	0-00	
1
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ip.lOeiiiafrOeiBarteri«
knjigarna v Ljubljani.
WSMMWM SSilSŠi
Razno blago
za pletenje in tkanje
dr. Gustav Jaegra
normalno perilo, nogovice, žoki, plavarske hlače, znojni telovniki, rokavice,
jopiči za gospe
ki se nosijo vrh obleke itd., v velikem lzblru in P° najnižjih oenah pri
C. J. Hamann-u
Mestni trg. (52) 10
;xxxxxixxixxix:
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Arnolda Reifa, Dunaj, L, Pcstalozzigasse 1,
najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje Izpovedbe ln prospekti zastonj. (22) 50—19
xxxxixxixxixx:
I
umuj
Cesarsko in eksportno
pivo
•v steklenlca]i
priporoča
A. Mayerjeva trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani. (1) 51—28
BBS
novo izumljena
prekomorska štopa
pomori
stenioe, bolhe, ščurke, molje, itrigalloe, muhe, mravlje, stanoge, buljavke (tišjo mleko), sploh vsa mrčesa, z neko skoro čeznatorno hitrostjo in gotovostjo tako, da od nahajajočo mrčesne zalogo ne ostane nijedna sled.
Pristno in po ceni se dobiva v
Andelevi lekarni
13 ,pri črnem psu‘ Hišna ulica 13.
(Dominikanska ulica 13, Rotozovo (vorižne) ulico 11)
v Pragi.
V Ljubljani prodaja to štupo gospod Albin Slitscher, trgovec; v Feldkirohnu (Koroška) gospod A. Zwergor, lokar; v Doberll vasi ilfo-rožka) gosp. R. I>. Taurer.	(72)	10—5
izobešeni60 V	P0V8°di,	kjer	so	dotični	plakati
Odgovorni urednik J. Naglid.
O o>
ŠH5H5aSH5HH5aSH5I
I
a
g, J.pl.Mtey, letar pri ,prizlata samorop'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Mitrijaceljske kapljiee
za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodeo, urak, vetrove, koliko, zlatenloo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodou, bilje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih ln zoper zlato žilo. — 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	Svarilo! Opozar-
jamo, da se tiste lstlnlte Marljaoeljske ka-pijioo dobivajo samo v lekarni pri „8amorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri — ----—	J.	pl.Trnkoozy-ju.	Razpošiljava	se	le	jeden	tucat.
M zoper Irpje
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živolh, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Maliču" s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo	(8)	13
MRiMEtlERi
TROPFEN |
NUR ECHT BEl I
APOTIIEKER TRNKOCZV' LAIBACH 1 STUCK 20, i
©5_ 'djiiijmutf t.
&
03
Pravo
ribje
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr., I velika 1 gold.
Salicilna ustna voda
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
naravnost došlo, priporoča kilo po 20 kr., fino, in 14 kr. srednjo blago, pri večji na-ročbi pa še cenoje (107) 4-4
J. R. Paulin,
trgovoc v Ljubljani.
D^T~ Kri čistilne kroglice_______________________
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah 4 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila z dežele izvrše se tekaj v lekarni pri »Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZ Y-ja na Mestnem trgu v Ijubljan*-
Tiskat« in zalagata Ig. v. KIeinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.