PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v EOtovl.nl Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. St. 264 (5947) TRST, četrtek 19. novembra 1964 NOV KORAK NA POTI MEDNARODNEGA SODELOVANJA Sporazum ZDA in SZ o sodelovanju za pridobivanje pitne vode iz morja Po potrebi bodo uporabljali tudi jedrsko energijo - Izjave ameriškega poslanika in Gromika - Mikojan sprejel skupino ameriških poslovnih oseb Pogreb Franja Gažija MOSKVA, 18. — Predstavniki ZDA in Sovjetske zveze so podpisali danes v Moskvi dvoletni sporazum, ki določa uporabljanje jedrske energije, da se najde način za ceneno pridobivanje pitne vode iz morja. Sporazum so podpisali znanstveni svetovalec ameriškega predsednika dr. Donaid Homig, ameriški Poslanik v Moskvi Foy Kohler in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Sporazum določa obširno stopnjo sodelovanja in izmenjave podatkov med obema državama, zlasti kar se tiče napredovanja pri uporabljanju jedrske energije za pridobivanje pitne vode iz morja. Veljad bo dve leti in se bo lahko obnovil. Določeno je, da bosta obe strani vsestransko sodelovali na tem sektorju v specializiranih zavodih in da bosta eventualno uporabljali tudi jedrsko energijo. Med slovesnostjo ob podpisu je ameriški poslanik v Moskvi Koh- ler omenil sporazume, ki so bili v zadnjem letu sklenjeni med Sovjetsko zvezo in ZDA, vštevši sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov. »S podpisom tega sporazuma, je izjavil ameriški poslanik, polagamo nov temeljni kamen na pot, ki pelje v svet, kjer se bo mogla materialna blaginja razvijati v mirnem ozračju. Značilno je, da bodo narodi, ki bodo prvi imeli korist od. raziskav o pridobivanju pitne vode iz mor* KONFERENCA PARLAMENTARCEV NATO Še ostra nesoglasja o večstranski sili Tajnik NATO Brosio zagovarja možnost sporazuma tudi samo med nekaterimi državami članicami PARIZ, 18. — Delo parlamentarce konference NATO se nadaljuje v petih komisijah. Zvedelo se je, da je vojaška komisija po proučitvi poročila o načrtu za večstransko Jedrsko silo sklenila prepustiti politični komisiji nalogo, da diskutira o tem načrtu. Poročevalec se Je baje bolj negativno izrekel glede jedrske sile z ameriškim prispevkom, ki bi predstavljal samo Ret—-odstotkov ameriške jedrske sile. V politični komisiji je podal poročilo o jedrski sili ameriški republikanski predstavnik Lindsay, Id je naklonjen načrtu. Poročilo Pravi, da je večstranska jedrska sile «najbolj neposredna, če že ne edina pot, k enotni strategiji«. Med debato v politični komisiji Je podpredsednik zunanjepolitične komisije v francoski narodni skup-Stini Boscher izjavil, da bi večstranska sila pomenila s politične strani «nevamost za prihodnost Evrope in atlantskega zavezništva, ker bi bila činitelj razvajanja«. dijakov in študentov brez rednega pouka. Poleg tega je poplava poškodovala okrog 120 gospodarskih podjetij. Lopez kandidat za tajnika OZN? ja, tisti, ki živijo na nezadostno razvitih področjih.« Sovjetski zunanji minister Gromiko pa je izjavil, da je danes podpisani sporazum »koristna stvar, pozitiven korak v odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo in v mednarodnih odnosih«. »Prav tako bi bilo pozitivno, je dodal Gromiiko, če bi mogli s sodelovanjem ZDA sprejeti sklep za upo. rahljanje atomske energije izključno v miroljubne namene. Sovjetska zveza bo storila vse, kar bo mogla v tej smeri, da se išče rešitev mednarodnih vprašanj, da Se zmanjša mednarodna napetost in da se ziboljšajo odnosi med našima državama v korist okrepitve miru.« Pogajanja za podpisani sporazum so se začela letošnjega julija v Washingtonu na izrecno željo Hruščova in predsednika Johnsona. Predsednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Mikojan je sprejel danes kakih sto ameriških poslovnih oseb, ki so na obisku v Moskvi. Elliot Hayns, ki vodi skupino, katero sestavljajo voditelji in upravni svetniki 60 velikih a-merdških trgovskih družb in bank, je v intervjuju moškovSki »Pravdi« izjavil: »Prišli smo v Sovjetsko zvezo, da proučimo možnosti o razvoju trgovine med Sovjetsko zvezo in ZDA in da se sestanemo z voditelji industrije in finance te dežele.« Kitajska delegacija v Rimu CIUDAD MEXICO, 18. — V Mehiki se čedalje več govori o možnosti, da bi Adolfo Lopez Mateos kandidiral za tajnika OZN. V mehiškem kakor tudi sploh latinskoameriškem tisku komentatorji na-glašajo, da je Lopez Mateos edina osebnost v Latinski Ameriki, ki bi bil lahko kos dolžnostim tajnika OZN, ko bo potekel mandat sedanjega tajnika U Tanta. Predsednik Adolfo Lopez Mateos bo prepustil predsedniško dolžnost X. decembra Gustavu Diazu Ordazu, novemu mehiškemu predsedniku. Vodja ameriške delegacije v OZN Adlai Stevenson je ondan iz- Na vprašanje, ali se bodo kitajski delegati razgovarjali z italijanskimi političnimi predstavniki, je Mencaraglia odgovoril, da bo italijanska delegacija svetovala se. stanke z različnimi političnimi o-sebnostmi, ki so od bliže zainte-resinari za probleme zunanje politike. Kitajski delegati bodo ostali v Italiji do 28. novembra in se bodo nato vrnili v Peking. WASHINGTON, 18. — Dokumentarni film, ki ga je izdelala ameriška informacijska agencija USIA o treh letih predsedništva Kennedyja, bodo 22. novembra, ob prvi obletnici Kennedyjevega ZAGREB, 18. — V Zagrebu je bjl danes pogreb člana glavnega odbora SZDL Hrvaške, dolgoletnega uglednega političnega in javnega delavca Franja Gažija. Pogreba so se poleg članov družine, številnih meščanov Zagreba in prebivalcev Hlebin, rojstne vasi pokojnega, Koprivnice in drugih krajev Medjimurja, udeležili tudi Vladimir Bakarič, Ivan Krajačič, Mika Spiljak, Lidija Sentjurc, Marjan Brecelj, dr. Ivan Ribar in številni drugi državni in politični funkcionarji Hrvaške. Na grob u-glednega pokojnika so položili številne vence med drugimi tudi venec predsednika republike maršala Tita. Obmejni promet med SFRJ in Avstrijo GRADEC, 18. — V Gradcu se je danes začelo 5. redno zasedanje stalne jugoslovansko-av-strijske mešane komisije za obmejni promet, ki bo proučila ukrepe za nadaljnji razvoj obmejnega prometa. Kot se pričakuje, bodo podpisali dopolnilni sporazum o obmejnem prometu, s katerim bodo sankcionirana prejšnja priporočila mešane komisije, ki sta jih sprejeli obe vladi. OBJAVLJEN NOV ZVEZEK DOKUMENTOV 0 POLITIKI NACISTIČNE NEMČIJE Poročilo italijanskega poslanika Attolica o prisrčnih odnosih Pija XII. z Nemci Okrožnica, ki prepoveduje Nemkam odnose z Italijani Začudenje Hitlerja nad borbenostjo sovjetskih vojakov WASHINGTON, 18. — Državni departma je objavil danes 13. zvezek dokumentov o zunanji politiki nacistične Nemčije. Zvezek se nanaša na razdobje med nemškim napadom na Sovjetsko zvezo in japonskim napadom na ZDA v Pearl Har-bouru. Med številnimi dokumenti v zvezku je tudi dokument o razgovoru med Hitlerjem in Mussolini, jem avgusta 1941. Iz stenografske- J bili ~ ---o------ ga zapisnika izhaja med drugim, da je Hitler izjavil: »Za nobeno stvar na svetu ne bi živel v državi, kakor so ZDA, ki imajo koncepcijo o življenju, katero navdihuje najnavadnejši komer-cializem in nima nobenih čustev za katerikoli izraz človeškega duha, na primer za glasbo.« Iz dopisovanja med Hitlerjem in Mussolinijem je tudi razvidna precejšnja napetost v odnosih med njima. Tako se v nekem pol ročilu zunanjemu ministrstvu v Berlinu trdi, da je bil Mussolini zelo neprijetno prizadet zaradi incidenta, med katerim so neki Nemki ostrigli lase in jo pomazali po obrazu s katranom, ker je umora, predvajali v 114 državah ■»■■■■lili...............................imun.... JUTRI SE ZAKLJUČI PREDVOLILNA KAMPANJA Danes otvoritev v Tarantu nove tovarne «Italsider» Letna proizvodnja: 2,5 milijona ton jekla in dva milijona ton litega železa; v njej bo zaposlenih 4.500 do 5.000 delavcev - Nastop Tanassija in Michelinija na «Volilni tribuni» RIM, 18. — Danes je prispela letalom iz Pariza v Rim delegacija kitajskega odbora za mir, ki jo je 16. aprila letos povabil italijanski odbor za mir. kubk uss&st IUM, 18. — V zvezi s sedanjimi upravnimi volitvami, ki bodo v nedeljo 22. in v ponedeljek 23. t.m. do 14. ure, imamo 32 milijonov 836.S20 volilnih upravičencev; od teh bo 24.886.867 glasovalo za obnovitev občinskih in pokrajinskih svetov, 3 milijoni 417.071 samo za obnovitev občinskih svetov in 4.532.682 pa za obnovitev le pokrajinskih svetov. Občin, ki bedo obnovile svoje občinske svete, je 6767, toda le v 1705 občinah (z 21.208.105 volilnimi upravičenci) B ... j javil: «ZDA bi z zadovoljstvom ^olitična komisija J®, P°^ tajni de- sprejeje Lopeza Mateosa kot tajnika OZN.» Podtajnik OZN Roberto Heutematte pa je izjavil ,da je kandidatura Lopeza Mateosa bati sprejela priporočilo, ki ga bojte predložili jutri plenarni seji in ki je kompromis med različnimi tezami glede večstranske jedrske sile. Stalni svet NATO, ki se Je sestal na običajni tedenski seji, pa je Poslušal poročilo turškega zunanje-8a ministra o njegovem nedavnem °blsku v Moskvi. v krogih blizu konference se je ^adelo, da je glavni tajnik NATO Maniio Brosio izjavil, da nič ne nasprotuje ustanovitvi večstranske si-j® Po skupini držav, tudi če osta-*® države ne bi sodelovale. V tem Phmeru ne bi mogla biti večstran-®ka sila integrirana v NATO brez s°8lasne privolitve vseh držav članic. Zatrjuje riški avtorji da nameravajo ame- _____j. načrta staviti več- siransko silo na razpolago vrhov-"®mu poveljniku NATO v Evropi, Pptem ko bi dosegli sporazum “^d določenim številom držav. za Luciano Mencaraglia. Tajnik italijanskega odbora za mir sen. Mencaraglia je nocqj od. govarjal na razna vprašanja v zvezi z obiskom kitajske delegacije. Izjavil je, da spada obisk okvir periodičnih stikov, ki jih italijanski odbor ima z delegacijami drugih držav, in je pri tem o-menil nedavni obisk alžirske in argentinske delegacije. Razgovori med delegacijama se bodo začeli v torek, ker so sedaj nekateri predstavniki predsedstva italijanskega odbora za mir zaposleni v volilni kampanji. Do tedaj bo kitajska delegacija napravila nekaj izletov po italijanskih mestih. Jutri bodo sporazumno določili, o čem se bodo razgovarjali. Glavno vprašanje ,ki ga bodo italijanski delegati postavili kitajski delegaciji, bo vprašanje oblik, v katerih bosta mogli delegaciji izvesti akcijo predloga je zvezni tajnik /a in zveze Marin Cetinič u-*?tovil, da je poplava je stanovanj, f v®'° okrog 180.000 meščanov, dpo °kr°8 10.000 stanovanj ne-^abnih. Poplava je občutno po-tav ,Vala tudi nekatero šole in kUltet«, tako da je okrog 13.000 prizadela v katerih LEOPOLDVILLE, 18. — Radio Stanleyville je sporočil, da so se včeraj začela pogajanja med predsednikom vlade v Stanley-villu Gbenjem in ameriškim konzulom v Stanleyvillu glede a-meriških vojnih ujetnikov. Radio je dodal, da potekajo pogajanja «v duhu popolnega razumevanja«. Ameriški konzul Hoyt in kongoška odvetnika, ki sta branila Američana Paula Carl-sona, ki ga je sodišče v Stanley-villu obsodilo na smrt zaradi vohunske dejavnosti, so se sestali v ponedeljek z Gbenjem. Na področju Stanleyvilla živi 63 Američanov, med katerimi je pet funkcionarjev ameriškega konzulata. Vse so razglasili pred dvema tednoma za vojne ujetnike, in to zaradi ameriške vojaške pomoči čombejevi vladi in zaradi ameriškega aktivnega poseganja v vojno proti osvobodilnemu gibanju. Na področju Stanleyvilla so tudi nekateri belgijski, italijanski in francoski državljani. Radio Stanreyville je javil tudi, da se je včeraj zjutraj zbrala pred rezidenco Gbenje množica deset tisoč oseb, ki je zahtevala takojšnjo izvedbo smrtne kazni nad Carl. sonom. V belgijski prestolnici pa vztrajno krožijo govorice, da je belgijska vlada poslala v Kongo izbrane čete, ki naj bi intervenirale, «da rešijo Evropejce v Stanleyvil-lu.» Te govorice se širijo, ker so včeraj v največji tajnosti odpotovale z letalom nekatere enote padalcev v neznano smer. Predstavnik belgijskega zunanjega ministrstva pa je davi izjavil, da «nika-kor ne gre za pošiljatev belgijskih padalcev v Kongo«. Dodal je, da so premike padalskih enot izvedli v okviru manevrov NATO. Manevri predvidevajo med drugim dolgo potovanje z letalom, o katerem pa ne dajejo nobenih podatkov, «da bi dali kolikor mogoče realističen značaj manevrom«. Belgijski zunanji minister Spaak je po seji zunanjepolitične komisije poslanske zbornice izjavil, da «se v Stanley-villu ni zgodilo nič nepopravljivega«. Spaak je dalje izjavil, da so parlamentarci izrazih zaupanje v vlado in v akcije vlade «za vse kar je treba storiti, da se rešijo Evropejci«. Kanadski poslanec Robert Thomp. son, ki je prišel v Afriko, da bi posredoval za izpustitev ujetnikov v Stanleyvlllu, je danes zapustil Adis Abebo, da se vrne v Kanado. Pred odhodom je izjavil, da je dobil zagotovila, da ne bodo slabo ravnali z ujetniki. Dejal je, da mu je ta zagotovila dal kenijski ministrski predsednik Jomo Kenjata, ki je predsednik posebnega odbora organizacije afriške enotnosti za Kongo. Zagotovila v tem smislu sta mu dala tudi glavni tajnik omenjene organizacije Diallo Telli in predstavnik stanleyvilske vlade v Vzhodni Afriki Thomas Kanza. Thompson pa je dodal, da osebno ni dobil nobenega neposrednega zagotovila od stanlejvil-skih oblasti in zaradi tega je mnenja, da mu je poslanstvo »samo delno uspelo«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da je bila izvršitev smrtne kazni nad Carl-sonom v Stanleyvillu odložena na ponedeljek. Dodal je, da bodo nadaljevali napore, da se zajamči varnost ameriških državljanov, da pa ni bilo »pogajanj« med ZDA In oblastmi v Startleyvillu. Neki evropski častnik, ki poveljuje čombejevim plačancem v operacijah proti osvobodilni vojski, je izjavil, da bodo jutri začeli močan napad na Stanleyville. Danes je prišlo do spopadov med vladno in osvobodilno vojsko blizu Bumbe in v Ikeli. «Pravda» o sklepih zasedanja CK KP SZ MOSKVA, 18. — Današnja «Prav. da» objavlja članek o sklepih zadnjega zasedanja CK KP SZ, ko jo bila med drugim odpravljena tudi reforma iz leta 1962 z ločitvijo vodstva partijskih organizacij na industrijo in kmetijstvo. List pb še, da take organizacijske oblike in delovne metode niso primerne za vsako fazo revolucionarnega procesa. V članku se poudarja, da ni mogoče sprejemati nenehnih re. form zlasti pa ne takih, ki jih ne narekuje znanstveno izkustvo, temveč subjektivizem, samovolja in nagli sklepi. Reforme pa so v letu 1962 izvajali brez ustrezne priprave. Takrat so spreminjali celo načela statuta KP SZ o »teritorialni produktivnosti«, v toku samega izvajanja reforme. Ta reforma je ustvarila zmedo, nesoglasja glede pristojnosti in dezorganizacijo. «Pravda» poudarja tudi ,da pomeni plenarno zasedanje CK v oktobru (ko so odstavili Hruščova) važen trenutek pri izvajanjuVskle- pov 20. kongresa KP SZ o ponovnem uvajanju Leninovih načel v partijsko življenje. odbore KD in PRI (s 693.679 prebivalci) in v dveh pokrajinah upravne odbore KD, PSDI in PRI (s 590.057 prebivalci). Sledijo še: en pokrajinski upravni odbor PKI in PSIUP (665.286 prebivalcev); en upravni odbor KD, PSDI in Sardska stranka akcije (318.191 prebivalcev); en upravni odbor KD in Sardska stranka akcije (283.206 prebivalcev) en u-pravni odbor KD, PSI, PSDI in PDl (263.962 prebivalcev); en u-pravni odbor KD, PSI. PSDI in PLI (242.958 prebivalcev) in en pokrajinski upravni odbor PSI, PSDI in PRI (202.981 prebivalcev). V 732 občinah, ki imajo več kot 5.000 prebivalcev (s skupno 29.445.888 prebivalci), pa imamo 221 občinskih odborov KD (5.192.254 prebivalcev); 180 levičarskih občinskih odborov (5.481.102 prebivalca); 138 občinskih odborov levega centra (10.020.547 prebivalcev); 55 občinskih odborov KD in PSDI (3.195.654 prebivalcev); 17 občinskih odborov KD in PLI (548.683 prebivalcev); 16 KD, PSDI in P |I (1.634.118 prebivalci); 14 KD in MSI (244.224 prebivalcev); 10 KPI (180.444 prebivalcev); 9 KD, PSDI in PRI (265.882 prebivalca); 5 KD in PRI (102.044 prebivalcev); 5 KD. MSI in PDI (95.402 prebivalca); 3 PSI in PSDI (119.275 prebivalcev); KD in drugi (95.543 prebivalci); KD in KPI (72.668 prebivalcev); PDI in MSI (53.442 prebivalca) in 3 PSI (41.180 prebivalcev). Sledijo še posamezne občinske uprave, kjer imamo najrazličnejše politične koalicije, med temi celo en občinski upravni odbor, v katerem sodelujejo KD, KPI in MSI. V 22 občinah imamo komisarsko upravo (1.573.766 prebivalcev). Gornji podatki odražajo stanje, ki je bilo 31. decembra lani in ne upoštevajo sprememb, ki so utegnile nastati kasneje. Predsednik vlade Moro bo prisostvoval jutri v Tarantu otvoritvi četrtega siderurškega centra, kjer bodo proizvedli prvih 300 ton jekla po postopku «L.D.» (ki se imenuje tako po dveh avstrijskih mestih: Linzu In Donawitzu). To je že če trti center, ki ga je ITALSIDER (skupine IRI-FINSIDER) zgradil Tarantu. Z drugimi tremi centri bo znašala letna proizvodnja litega že leza več kot dva milijona ton, jekla pa več kot dva in pol milijona ton. Tovarna leži na zemljišču, ki obsega 600 hektarov (več kot celotno področje Taranta) in bo mogla, s primernimi povečanji, proizvajati 6 milijonov ton jekla na leto in tako kriti celotno domačo potrebo po jeklu. Tovarna bo zaposlila od 4500 do 5000 delavcev. Nova tovarna pomeni precejšnjo pridobitev za italijansko gospodarstvo, če pomislimo, da mora Italija uvažati vsako leto okrog 5 milijonov ton jekla. Na televizijski oddaji «volllna tribuna« sta danes nastopila Tanassi (PSDp in Michelini (MSI). Tanassi je dejal med drugim, da desničarska in levičarska opozicija zasledujeta smoter, da bi z rezultati bližnjih upravnih volitev likvidirali politiko levega centra; v polemiki s KPI Je zavrnil zatrjevanje komunistov, da socialdemokrati niso socialisti, In poudaril, da je «resničen socializem le tisti, ki mu uspe izboljšati življenjske pogoie delavcev, ne pa tisti, ki jih izloči iz upravljanja države«. KAIRO, 18. — Predsednik sudanske vlade Kalifa je po radiu izjavil, da je general Abud znova postal navaden državljan in da vlada jamči njegove državljanske pravice, ter lahko zapusti sudansko ozemlje, če to želi. Sudanski radio Je javil, da so se sinoči začela pogajanja med Kalifo in predstavniki južnih pokrajin ob udeležbi notranjega ministra, ki je južnjak. Kairski list «A1 Ahram« objavlja izjavo Kalife, ki je javil, da je vlada načelno sklenila začeti splošno čistko v državnih organizmih in ustanoviti komisijo vojakov in pravnikov, ki bo imela nalogo izvesti čistko v vojski v skladu z resolucijo, ki jo je v soboto predložilo 200 častnikov. imela odnose z nekim italijanskim delavcem. Iz neke nemške okrožnice je izhajalo, da bi se bolje gledalo na »mešanico krvi« med nemško žensko in »celo« angleškim moštom, kakor pa na intimne odnose med Nemko in I-talijanom. V nekem drugem pismu je Hitler sporočal Mussoliniju svoje presenečenje zaradi o-apora sovjetske vojske proti nemški invaziji. Obsojal je, da mu njegova informacijska služba ni poročala, da razpolaga Sovjetska zveza z do* bro opremljeno vojsko, ki jo sestavljajo vojaki, »prevzeti z av-tentionim fanatizmom, ki se kljub pripadnosti različnim narodnostim borijo s slepo vdanostjo«. Iz drugih dokumentov izhaja, da so v letu 1941 nemški diplomati v Washingtonu (ZDA niso tedaj še stopile v vojno) vodili veliko propagando med ameriškim javnim mnenjem in zlasti med Židi V tem primeru so nemški diplomati izvajali navodila zunanjega ministra von Ribbentropa. Ta je bil namreč mnenja, da bi ameriški Židje mogli služiti kot sredstvo, da se prepreči intervencija ZDA v vojni, in to na podlagi načela, da bi povprečni _ ameriški državljan imel svoje židovske sodržavljane odgovorne za morebiten vstop v vojno. Von R-ibbentro-p je pisal nemškemu poslaništvu v IVashingtonu: «Za- ključek zgodovine bo, da bodo nemega dne vsi ameriški Židje do smrti tepeni.« Nemški odpravnik poslov v Stockholmu je poslal 2b, oktobra 1941 pismo nemškemu zunanjemu ministrstvu, v katerem pravi, da j,e švedski kralj Gustav VI. želel poslati Hitlerju zahvalo in čestitke zaradi nemškega napada na Sovjetsko zvezo. Diplomat pravi v pismu, da ga je kralj prosil, naj sporoči Hitlerju ta njegova čustva. Svetovalec nemškega poslaništva v Vatikanu Fritz Menhausen je 12. septembra 1941 pisal svojemu zunanjemu ministrstvu, da je dobil zanesljiva sporočila od neke osebe, ki pozna razpolože nje v Vatikanu. V pismu je rečeno: »Med številnimi razgovori z visokimi vatikanskimi osebnostmi se je predočilo, da če bi moral bra 1941 takole poročal o svojem razgovoru s papežem Pijem XU.: »Papež mi je govoril o dolgih letih, ki jih je preživel v Nemčiji, in o svoji ljubezni do Nemcev. Tudi tu v Rimu sprejema vsak dan v Vatikanu vse Nopnce, ki pridejo k njemu, in niti ne zahteva, naj pokleknejo pred njim, kakor storijo vsi drugi obiskovalci. Včasih celo prekine dnevno poročilo, ki mu ga podaja državni tajnik, zato da jih sprejme.« V istem pismu pa Attolico poroča takole o zaskrbljenosti papeža zaradi poslabšanja položaja Nemčiji joo odhodu Attolica iz Berlina: »Tudi če je Hitler ukazal prekiniti preganjanje, to ne pomeni, da je bil Kristus znova dopuščen v šole, iz katerih so ga izgnali; niti ne pomeni, da se bodo znova odprli številni samostani in verski zavodi, ki so sedaj zaDrti, ali da nemški otroci ne bodo več prisiljeni moliti tisto parodijo očenaša, v kateri se zahvaljujejo Hitlerju za svoj vsakdanji kruh.« Del dokumentov govori tudi o mnenju Hitlerja o Churchillu. V razgovoru s tedanjim madžarskim predsednikom in z zunanjim ministrom 27. novembra 1941 je Hitler kritiziral kampanjo v severni Afriki, ki jo je organiziral Churchill, ter jo označil za »neumno o-peracijo, ki bo pripeljala do poraza britanske vojske«. Hitler je imel v načrtu, izkrcati čete v Veliki Britaniji ob zaključku vojne v Sovjetski zvezi. Svoj načrt je obrazložil med raz-govorom z Mussolinijem. Načrt je obrazložen v nekem drugem dokumentu. Nekateri dokumenti govorijo tudi o načrtih za deportacijo uglednih angleških civilistov, med katerimi je tudi Churchillov nečak. Dalje je imel Hitler v načrtu pogajanja za zamenjavo Stalinovega sina in drugih sovjetskih visokih častnikov, ki so jih nacisti ujeli, z nemškimi ujetniki. papež danes govoriti proti boljševizmu (proti kateremu se je sve. ta stolica večkrat izrekla), bi moral zavzeti tudi stališče zaradi protiklerikalnih ukrepov in proti tendencam, ki so sovražne krščan stvu v Nemčiji«. Neka visoka o-sebnost je takole opisala razloge zadržanosti papeža, kar se tiče r.aše borbe proti boljševizmu. Ko so ukrepi v Nemčiji glede cerkve ne politike postali ostrejši, je bil Pij XII. mnenja, da si ne more več prevzeti odgovornosti, da bi molčal o tem problemu. Toda ko se je začela vojna proti Sovjetski zvezi, se je vdzržal pobud, ki so se zdele potrebne, ker ni hotel škodovati Nemčiji in njenim zaveznikom v tej fazi, ki je bila odločilna za usodo sveta. Na dnu svojega srca je Pij XII. ob strani sil osi.« Italijanski poslanik v Vatikanu Bernardo Attolico je 16. septem- Pogajanja med Francijo in Romunijo PARIZ, 18. — V ponedeljek je prišla v Pariz romunska delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade Birladeanu, ki je začela pri. pravljalne razgovore s predstavniki francoske vlade in francoskih industrijcev za sklenitev novega gospodarskega sporazuma med o-bema državama. Drava pogajanja se bodo začela jutri zjutraj v zunanjem ministrstvu. DANES iiiiitiiiiiituitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiitiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimmiii ZASEDANJE MINISTROV EFTA V ŽENEVI OSTRI OČITKI DRŽAV ČLANIC VLADI VELIKE BRITANIJE Razpravljali bodo predvsem o izredni carini na uvoz v Anglijo ŽENEVA, 18. — Jutri se bo v Ženevi začelo zasedanje sveta ministrov evropskega združenja za svobodno trgovino (EF TA), ki bo trajalo dva dni. Danski zunanji minister je izjavil, da bo to zasedanje odločilno za prihodnjost EFTA. Važnost, ki ga zasedanju pripisujejo države članice ,kaže dejstvo, da se ga bodo udeležile mnogoštevilne delegacije na visoki ravni. Sodelovali bodo; sedem zunanjih ministrov, šest ministrov za gospodarstvo, trije ministri za kmetijstvo ter približno 50 svetovalcev, strokovnjakov in diplomatov. Najštevilnejša bo britanska delegacija, ki bo morala zagovarjati svoje stališče pred kritiko o-stalih držav v zvezi z dodatno carino, ki jo je Velika Britanija u-vedla na uvoz. Zunanji minister Gordon Walker je že odpotoval danes iz Londona v Ženevo. Spremljata ga minister za zunanjo trgovino Douglas Jay, minister za kmetijstvo Peart in britanski stalni delegat v svetu EFTA v Ženevi Edgar Cohen. Na dnevnem redu zasedanja je kot najvažnejše vprašanje omenjena dodatna carina na uvoz v Veliko Britanijo. Ostale države članice so nedavno neugodno reagirale na britanski ukrep in pravijo, da so s tem njihovi interesi hudo oškodovani. Po dolgem razgovoru, ki so ga včeraj imeli v Bernu švedski in danski ministri, so objavili sporočilo, ki pravi med drugim: »Švedski in danski ministri so mnenja, da britanska dodatna carina pomeni hudo oviro za gospodarsko integracijo EFTA. Mnenja so, da je potrebno, da »e v skladu z obveznostmi, ki izha' jajo iz stockholmskega sporazuma, ta carina v najkrajšem času ukine.)) Glavni očitki proti britanski vladi so: 1. da ni spoštovala člena 3 stockholmske pogodbe, 2. da je sprejela ukrepe, ki škodujej*o interesom in razvoju združenja, 3. da se ni prej posvetovala s svojimi družabniki. O zadevi bodo razpravljali na podlagi poročila, ki ga je pretekle dni pripravila delovna skupina strokovnjakov ,ki so proučili gospodarsko stanje v Veliki Britaniji. Poleg tega bodo morali ministri proučiti kmetijske probleme, kakor tudi sedanji položaj na sektorju zahodnoevropske integracije in carinskih pogajanj v okviru Kennedyjeve runde. Jutri in v pe tek bo v Ženevi tudi sestanek ministrov skupnega sveta Finske in EFTA. Kakor je znano, so članice EF TA naslednje države: Velika Bri-tanija, Avstrija, Švica, Portugalska, Danska, Norvečka in Švedska Odbor za carinska pogajanja GATT je sklenil, da bo začel 9. decembra primerjanje dvanaistih seznamov industrijskih proizvodov, glede katerih se ne predvi deva 50-odstotno znižanje carine okviru Kennedyjeve runde. Določiti bo moral postopek za primerjanje teh seznamov ,ki se delijo na popolne, delne in pogojne liste. Pravo primerjanje pa se bo za čelo šele v začetku prihodnjega leta. i Predvolilna kampanja v Italiji se bo jutri zaključila z govori in nastopi vseh voditeljev političnih strank, od katerih so mnogi govorili tudi včeraj ter skušali uporabljati najučinkovitejše argumente, da bi vsak po svoje prepričali volivce. Precejšnje presenečenje je povzročila vest, da je včeraj prispela v Rim na vabilo italijanskega odbora za mir, ki jo vodi komunistični senator Mencaraglia, delegacija kitajskega odbora za o-brambo miru. Senator je izjavil, da spada obisk v okvir periodičnih stikov, ki jih ima italijanski odbor z delegacijami dnigih držav. V Moskvi so včeraj podpisali dvoletni sporazum, ki določa obširno sodelovanje in izmenjavo podatkov med ZDA in Sovjetsko zvezo glede uporabljanja jedrsko energije za pridobivanje pitne v<* de iz morja. Ameriški poslanik j* izjavil, da «vodi sporazum v svet, kjer se bo mogla materialna blaginja razvijati v mirnem ozračju«. Gromiko pa je dejal, da bi bilo prav tako pozitivno, «če bi mogli s sodelovanjem ZDA sprejeti sklep za uporabljanje atomske energije izključno v miroljubne namene«. «Pravda» je včeraj objavila članek o sklepih zadnjega zasedanja CK KP SZ ter poudarja, da je bila reforma organizacije vodstev partije iz leta 1962 odpravljena zaradi tega, ker so ge reforme izvajale brez potrebne priprave, ker so se načela med izvajanjem reforme spreminjala, ker je reforma ustvarila zmedo, nesoglasja glede pristojnosti in dezorganizacijo. Za zasedanje CK. na katerem so odstavili Hruščova v oktobru, pa piše list, da predstavlja zasedanje »važen trenutek v izvajanju sklepov 20. kongresa o obnovitvi Leninovih načel partijskega življenja«. Na pariškem zasedanju atlantske parlamentarne konference sta politična in vojaška komisija — kot sc je izvedelo — sklenili predlagati današnjemu plenarnemu zasedanju, naj se glede večstranske jedrske sile parlamentarci izrečejo za «teineljitejšo proučitev načrta, zlasti ob upoštevanju britanskih predlogov«. Tudi včeraj je v politični komisiji ameriški delegat načrt odločno zagovarjal, francoski pa je dejal, da bi večstranska jedrska sila pomenila »nevarnost za prihodnost Evrope in NATO, ker bi bila činitelj razdvajanja«. Danes bo v Ženevi zelo važno zasedanje sedmih držav EFTA, ki bo odločilno za obstoj te organizacije. Vse članice so namreč zelo neugodno iragirale na britansko dodatno uvozno carino, s katero so bili njihovi interesi hudo oškodovani. Prav to bo namreč glavni predmet današnjih razgovorov. Vedno vec nas je Mladinska založba v Ljubljani je izdala knjigo ((človek in narava/', ki jo je napisal dr. Kazimir Tarman. Lepo opremljena knjiga obravnava nekatere probleme, ki po stajajo — ne da bi se mi tega dosti zavedali — vedno bolj aktualni, tako nazorno in tako privlačno, da jo človek prebere v enem dušku kot napet roman. Priporočamo jo vsakomur, zlasti pa dijakom, ki v naših šolah precej pogrešajo naravoslovnega pouka. Tukaj smo ponatisnili iz te knjige, ki jo ima gotovo na razpolago tudi Tržaška knjigarna, prvo poglavje. «Prob!em človeške populacije je problem naše dooe», je zapisal znani angleški znanstvenik, biolog Ju-lian Huxley. človeštvo se množi že tisočletja in sedaj nas je že dve ln pol milijarde. V šestdesetih letih tega stoletja sp je naš rod pomnožil za 50% ali za 826 milijonov ljudi. Sedanji letni prirastek je 34 milijonov zemljanov, torej okoli 4 tisoč na uro ali nekaj več kot eden na iekundo. Vsak dan se pomnoži človeštvo potemtakem za en Maribor (okoli 9,1.000 ljudi). Sprva je šlo to naraščanje počasi. Po arheoloških raziskovanjih najstarejši vasi na svetu računajo, da je bilo pred 10.000 leti, torej pred iznajdbo poljedelstva in živinoreje, okoli 20.000.000 ljudi na Zemlji. Hitrejši porast človeštva se je *ačel šele tedaj, ko so ljudje spoznali in udomačili rastline in živali. Torej potem, ko je človek spoznal prednosti poljedelstva in živinoreje ali, kot rečemo še, agrikulture in ko ni bil več odvisen od lova. Prvi poskus prehoda iz lovstva v primitivno kmetijstvo je bil, kakor kažejo izkopavanja, v goratem Kurdistanu in ob Mrtvem morju. To so bila naselja Jarmo v Iraku, Tebe Sarab v Iranu in Jeriho v Jordaniji; kraji, kjer so ljudje že pred 10.000 leti gojili žito, koze, ovce in pse. Ti ljudje so zapustili jame in si gradili prebivališča iz blata. Nekako pred tremi tisočletji je zajel ta vaško kmečki način življenja že nižavja ob Eufratu in Tigrisu. Od tod pa se je novi način življenja širil proti vzhodu in zahodu. Naslednja stopnja Je bila urbanizacija naselij. V Mezopotamiji so rasla prva mesta s tisoči in de-settisoči prebivalcev. Dejavnost v mestih se je usmerjala v obrtništvo in trgovino. V mestih, kjer je bil tesnejši stik med prebivalci, so se vršile odločilne kulturne In socialne spremembe. Mesta so v veliki meri vplivala na izkoriščanje narave, saj so trošila viške pridelkov, ki so jih prinašali vaški prebivalci. Mesta so narekovala nove načine obdelave zemlje in uvajanje novih kulturnih rastlin ter udomačevanje novih vrst živali. Bližnja in daljna okolica mest je oskrbovala meščane z gradbenim materialom: lesom, trstjem in gorivom. Intenzivnejše kmetijstvo in razvoj mest sta povzročila nadaljnji porast človeštva na Zemlji, tako da je bilo za ča3a starega egipčanskega cesarstva že 100.000.000 ljudi na našem planetu. Pohod človeštva skozi tisočletja, od začetniškega kmetijstva do modernejših načinov izkoriščanja sil in zakladov je šel vedno hitreje skozi tako imenovane agrikulturne, tehnične in znanstvene revolucije. Pohod so usmerjali in pospeševali Izumi in odkritja neznanih učenjakov in tistih, ki jih vsi poznamo; bili so ti: Aristotel, Pitagora, Galen, Harvey, Kolumb, Magellan, Leonardo da Vinci, Gall-leo, Kopernik, Nev ton, Gutenberg, Watt, Koch, Pasteur, Darwin, Mendel, Pavlov, Tesla. Einstein, Fleming in številni drugi. Njihovo pot nadaljujejo danes tisti, ki sestavljajo načrte za atomske električne centrale, atomske ladje in ledolomilce ter rakete, ki osvajajo vesolje. V sredini 18. stol. Je bilo že eno milijardo ljudi in do 1920 se je to število podvojilo. Po sedanjem prirastku računajo, da se bo človeštvo spet podvojilo do leta 1980 Brez dvoma bc človeštvo naraščalo še naprej in demografi Združenih narodov računajo, da bo leta 2000 ljudi že šest milijard in tristo milijonov. Kot smo doslej videli, je bilo to naraščanje vezano na tehniške in zdravstvene dosežke človeka. 25-kratno povečanje med obdobjem pred 10.000 leti do 1. 2000 je bilo naravno povečanje števila. Samo prehod s prehrane z mesom v pretežno rastlinsko je zagotovil 10-kratno pomnožitev ln uvedba poljedelstva zopet lOkratno povečanje števila ljudi n8 naselitvenem področju. Saj lastline proizvedejo na enoto površine najmanj 10-krat več organske snovi kot živali. Znanstveno tehnološka revolucija Je povečala učinkovitost pridelovanja hrane ln s tem dala možnost za nadaljnje 10-kratno povečanje človeštva. Odkritja mikroskopa, rentgena, elektronskega mikroskopa, bakterij, virusov, zaščitnih cepljenj, DDT, higienskega urejevanja naselij itd. pi ispevajo k zmanjševanju umrljivosti in podaljšujejo povprečno starost človeka. Medtem ko je smrtnost v zaostalih deželah še vedno visoka, do 40 na 1000 rojenih, je v tehnično razvitih deželah le 10 na 1000 prebivalcev. Po ocenah je bila povprečna starost neandertalcev ki so živeli v surovih življenjskih razmerah, 29,4 leta, človeka kamene dobe 32 in bronaste že 38. Tudi povprečna starost 40 let srednjeveškega Evropejca ni bila dosti višja. Začela pa je občutno naraščati z znanstveno tehnično revolucijo, ki se je začela pred tremi stoletji. Dandanes se približuje povprečna starost Evropejcev in Severnih A-meričanov 70 letom. Za Ilustracijo !e ta primer: v Angliji so potrebovali tri stoletja da so zatrli malarijo, na Cejlonu sc za to potrebovali le 5 let, ko so z DTT In drugimi insekticida zatirali komarja mrzli-čarja. Smrtnost sc- je potem v borih sedmih letih zmanjšala od prejšnjih 22 na 1000 rojenih na 12. Za isti uspeh so nekoč v Angliji potrebovali kar 7u let. A ker se hkrati ni zmanjšalo število rojstev in je letni prirastek 2,7% (2-krat več kot v Britaniji), se bo število Cejlončanov podvojilo v 30 letih. Tako naglo povečanje -števila prebivalcev pa je ..edaj vsakdanji pojav v večini azijskih dežel. Pritisk številnejšega človeštva na okolje, če s tem označimo poseganje človeka v naravo, je bil seveda vedno večji. Človek je osvajal novo zemljo In spreminjal stepe ter gozdove v polja. Krčil je gozdove, ker je potreooval les za gradnjo vasi, mest, mostov, ladij ter pašnike za živino. Lovil je divjačino in pobijal ptice ter ribaril na morju in jezerih. Cim več je bilo lačnih ust na Zemlji, bolj sl je podrejal naravna bogastva in sile. Kljub vsem naporom pa sta po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) najmanj dve tretjini človeštva podhranjeni in zaradi lakote umre vsako leto 25 milijonov zemljanov. Zato je razumljivo, da si bo kopno in morje človek podrejal še v večji meri. Pritisk na okolje je torej nujen, saj človek potrebuje hrano ter e-nergijo. Toda ta pritisk spremljajo številni nezaželeni pojavi. Človek, oborožen z znanostjo in smislom za estetiko, lahko te nezaželene pojave razumno odklanja. V tej knjižici bi želel v nekaj odlomkih prikazati, kako človek prepogosto ravna nespametno z živo naravo. To so pravzaprav zgodbe, ki mečejo senco na človekov razum. Tudi najmodernejša tehnika ne bo rešila življenja zemljanov, če ne bomo ohranili žive narave. Razumen človek lahko ohrani samo tiste sesalce in ptice, ki Jih vzgaja v hlevih, in tistih 3000 rastlinskih vrst, ki ,|:h potrebuje za svojo prehrano. Toda upravičeno se lahko vprašamo, ali bo na taki Zemlji brez gozdov, divjih živali, z ribami naseljenih potokov in jezer še vredno živeti. Dvomimo, če bodo naši potomci v takem svetu še našli lepote in zdravja lasal Na letališču Fiumicino bi že skoraj odpotoval kovček z ^diplomatsko postov, naslovljeno na egiptovsko zunanje ministrstvo v Kairu. Kot pošiljatelj je bilo navedeno egiptovsko veleposlaništvo. Potem se je odkrilo, da je v kovčku neki človek. (Mogoče bi se vsa zadeva posrečila, če ne bi imelo letalo precej zamude) F. M. DOSTOJEVSKI: Ponižani in razžaljeni Mestno gledališče je imelo zares srečno roko, ko je povabilo Bojana Stupico kot režiserja in scenografa, da je postavil na oder mladostni roman Dostojevskega «Ponižani in razžaljeni» v prav uspešni dramatizaciji ruskih avtorjev Rahmanova in Judkevi-ča. Bila je praznična pojedina za dušo in srce, pa tudi prijetna paša za oči. Kajpada bi kritični razum imel danes k delu samemu marsikaj pripomniti. Ivan Petrovič, pisatelj, ki zgodbo pripoveduje ter povezuje vse njene niti in ki je domala pri vseh prizorih pa čeprav samo kot senca prisoten, ie taka poosebljena dobrota, je tako brezstrastno nesebičen, kc-kršnega bi v življenju težko našli. In njegov antipod, knez Valkov-ski, je spet taka prispodoba brezdanje zlobe, sebičnosti in cinizma, da si ga moremo v resničnosti komaj zamisliti. In vendar je Ivan Petrovič, ta poosebljena dobrota, že zametek poznejšega Aljoše v Karamazovih ali pa kneza Miškina v Idiotu. Pa tudi brezdanje sebični in cinični knez Val-kovski je v bistvu že zametek za poznejšega razuzdanca, starega Karamazova. Med tema skrajnima tečajema se sukajo druga, človeško vse bolj živa bitja, lahkomiselni in vetr-njaški Aljoša, plemeniti, pa vendar povsem človeški ljubimki Nataša in Katja, Natašini starši Ihmenijev in Ana Andrejema, stara hišna Mavra, pa čudoviti otrok Nelly, pa še cela galerija vsakda- ................................... PO ODKRITJU MOŠKEGA V ZABOJU NA LETALIŠČU Dahan je izraelski dezerter v egiptovski vohunski službi Njegovo pravo ime je Mordekaj - Po njegovem pripovedovanju so ga omamili na egiptovskem veleposlaništvu RIM, 18 — Josepha Dahana, ki so ga včeraj popoldne odkrili v nekem zaboju na letališču Fiumicino, so ponoči spravili na kvesturo v Rimu. Tam je nekaj ur spal na divanu poveljnika letečega oddelka dr. Scireja. Danes se je zbudil malo pred 8. uro. Prinesli so mu zajtrk, ki ga je s tekom pojedel. Medtem ko italijanska policija hiti s preiskavo, da bi kaj več dognala o Dahanu, pa je tiskovni ataše izraelskega diplomatskega predstavništva v Rimu izjavil, da je ime Josepha Dahana popolnoma neznano veleposlaništvu. Vodja urada za tujce na kvesturi pa je dal preteklo noč ’ odvzeti funkcionarjema veleposlaništva ZAR diplomatske izkaznice, ki sta bili izročeni danes zjutraj zunanjemu ministrstvu. Medtem se je ugotovilo, da je bil Dahan v Neaplju zaposlen kot vodnik - tolmač. Imel je potni list, ki mu ga je izdal maroški konzulat v Damasku avgusta 1961 z veljavnostjo za tri leta ter s podaljšano veljavnostjo do avgusta 1967. Nekaj bolj konkretnega o Dahanu se je izvedelo na tiskovni konferenci ,ki jo je priredil dr. Scire. Povedal je, da je mož prostovoljno priznal ,da je dal napačne osebne podatke o sebi tako voljeni dejavnosti Dahana. Policija ropo egiptovska vohunska služba išče še Doro Mosco, drugo «zaro-čenko», da še njo zasliši. Medtem ko so v Egiptu zelo re- Neaplju kot v Rimu. Dejal je. | zervirani spričo vesti iz Rima, pa da Dahan ni njegovo pravo ime, vendar ni hotel povedati, kako se imenuje. Le to je še povedal, da sploh ni Maročan, kot se je prvotno mislilo. Po vesteh, ki jih niti policija niti dr. Scire ni potrdil, je Dahan navedel druge podatke, ki jih sedaj preiskovalci preverjajo. Dr. Scire je v kratkem prikazal, kako so se stvari razvijale. Med Paola Murphy, 29-letna Američanka ter specialistka za vožnjo močnih dirkalnih avtomobilov, futografira na na posebni slani dirkalni progi v Salt Flats v državi Utah. Pravkar je z nekim reakcijskim vozi-lom postavila nov ženski rekord hitrostne vožnje z avtomobilom s 363 km na uro iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiimmtMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMtniiiiiiiiifiitiiiiiiiiniiiMiifiiiiiiiitiiiii «Giulio Cesare» smotrno prenovljen so v Izraelu bolj zgovorni. Tako je izraelska policija sporočila, da je Dahan izraelski dezerter, ki ima tudi sicer na vesti kazenska dejanja, za katera je bil kaznovan. Njegovo pravo ime je Mordekaj Ben Masuud Louk. Ima 28 let in je dezertiral 1. 1961 iz Gaze; pobegnil je v Egipt. Policija je še zatrdila, da nima Dahan nobenih vezi z izraelsko vohunsko službo. drugim je dejal, da je Dahan izra- Poročilo še dostavlja, da je Daha- 'na, ki je oženjen in ima štiri otro- GENOVA, 18. — Motorna ladja «Giulio Cesare», last plovne družbe «Italla», je spet stopila v službo na svoji progi proti Južni Ameriki, potem ko so na njej opravili pomembna dela obnove. V ta namen je bila ladja tri mesece v ladjedelnici v Genovi. Na ladji so marsikaj izboljšali, zlasti v pogledu uporabe dveh razredov - - prvega in turističnega — ki se bo začela izvajati s prvim odhodom iz Buenos Airesa v Italijo 5 decembra V prostoru, ki Je bil prej določen za svečano dvorano prvega razreda, so zgradili klno-gledailšče z več kot 150 prostori, 3 projekcijsko kabino in z odrom, ki je opremljen s po-sebnlmt lučnlml efekti. Prostor je določen za vse predstave ln sicer tako za potnike prvega kot turističnega razreda, podobno kot je to predvideno za nova supertransatlan-tika «Michelangelo» in «Raffaello». Prejšnja družabna dvorana prvega ražreda pa ie bila spremenjena v slavnostno dvorano s posebnimi preureditvami za ples; pripravljen posebni projektorji barvanih ie nbiiren r>ro=*or 70 kntpreea delu-1 Južno Ameriko relno zasedena. jejo luči. Turistični razred ima novo dvorano za otroke, poleg katere je še obširen zunanji piostor za igre na sprehajal iščnem krovu. Večina kabin tega razreda Je sedaj opremljena z lastnimi higienskimi pritiklinami, medtem ko sc z njimi opremljene vse kabine prvega razreda. Končno so ladji «Giulio Cesare« popolnoma pregledali, tudi motorje. Tako obnovljena je ladja sedaj bolje izkoriščena, bolj prijetna ter bolj v skladu z zahtevami klientov. Na enak način bodo prihodnje leto obnovili ladjo «Augustus», ki je dvojček pravkar obnovljene ladje. Obedve ladji družbe «Italia» bosta mogli tako predstavljali še naprej Idealen par ladij v obratu na liniji proti Braziliji in Plati. Med potniki, ki sedaj potujejo z ladjo «Glulio Cesare» v Južno Ameriko, sta dva južnoameriška škofa, visok predstavnik brazilske ambasade na Dunaju, generalni konzul čila v Genovi, Italijanski konzul v Curit bi in drugi Ladla potu'e v zil svoje veselje in občutek varnosti, ko je bil končno zaboj odprt .Preden se je onesvestil, se je oklenil nekega policijskega agenta; «končno se je počutil na varnem«. Isti agent ga je varoval do današnjega večera. Kakor že včeraj pred zaslišanjem tako je tudi danes Dahana pregledal zdravnik, ki je ugotovil, da se mu še pozna lahek šok. Dahan je povedal — je poroča! dr. Scire — da je prišel v Rim 16. novembra ob 13.35 in da je šel peš na Ul. Veneto, kjer je srečal nekega egipčanskega diplomata po imenu «Said»; z njim se je srečal že ob drugih priložnostih. Dahan je povedal, da so mu bili sestanki napovedani vsakikrat posebej, in sicer dan, ura in kraj. Potem je Dahan prostovoljno vstopil v avto, s katerim se je prijeljal v palačo, za katero trdi, da je egiptovska ambasada. Tukaj se je pričelo pogajanje med Dahanom in funkcionarji. Dahan je zahteval za svoj posel določeno vsoto, medtem ko so funkcionarji trdili, da njegove usluge niso vredne tolikšnega plačila. Ker pa je Dahan vztrajal pri svoji zahtevi, so mu postavili izbiro; ali ga izključijo iz ((organizacije# ali pa se vrne v Egipt. Izbral si je — kot je pripovedoval dr. Scirčju — drugo možnost, ker se je bal represalij nad svojimi sorodniki. Vso noč so ga na veleposlaništvu stražile tri osebe in potem, ko ves čas nič ni jedel, je ob 13. uri dobil skodelico čaja. Potem so mu dali injekcijo morfina; to je lahko ugotovil, ker je poznal učinek morfina, potem ko Je nekoč že dobil tako Injekcijo pred neko operacijo. Dahan, ki gladko govori kakih deset jezikov, Je imel v Neaplju dve «zaročenki». Prva Sara Bian-chi, ki je takoj najela odvetnika, da jo zaščiti. Povedala je, da je že avgusta prekinila z Dahanom. Izjavila je tudi, da ji ni nič znanega o kaki skrivnosti ali ke, izraelska policija iskala. Doma je iz nekega kraja kakih 30 km severno od Tel Aviva. To poročilo je oddajal izraelski radio. Izraelski list «Iediot Acharonot« piše, da je Dahana poslala v Ev- kot tajnega agenta. Dogodek na letališču Fiumicino, v katerega sta bila zapletena dva egiptovska diplomata, je imel seveda posledice tudi na diplomatski ravni. Italijansko zunanje ministrstvo je pri egiptovskem veleposlaniku zelo ostro protestiralo zaradi delovanja obeh diplomatskih funkcionarjev. Veleposlanik se je opravičil, češ da se je zgodilo vse brez njegove vednosti. Omenjena funkcionarja pa sta že danes — na zahtevo italijanskega zunanjega ministrstva — kot personae non gra-tae z letalom odpotovale iz Rima v Kairo. Nekateri se sprašujejo, če ni Dahan kaj v zvezi z umorom Faruka Courbagija. Zakonca Bebawi ki sta osumljena umora, sta narv reč takrat šla iz Rima tudi v Neapelj. llllllllll■llfllM1IIIMII|||||||||||||||||||||lll|||l||||||||||l|lllll|mlmJJ|||MI||||t||||||||||||||||||||tM||t||||||||||||||||| «Rejci miši» MOSKVA, 18. — Vladno glasilo r k! so prihiteli iz raznih krajev, še (dzvestia« obtožuje organizacijo, j niso uspeli pogasiti požar, ki bi morala skrbeti za uničevanje j V tovarni je delalo 120 delavcev miši in drugih škodljivih živali,! in okrog 80 uradnikov, sabotaže. List piše, da osebe, ki ------------- Montgomery operiran imajo to službo ,niso nič kaj vnete za pokončevanje škodljivih živali, ker bi z uničenjem le-teh izgubile lahko službo, ki jo sedaj opravlj ajo. Te ljudi, ki bi morali uničevati škodljive živali, ponekod celo i-menujejo «rejce miši« — čim več je namreč miši, temveč oseb je z njimi zaposlenih in večje so njihove plače. Da je vsa stvar še bolj smešna, kupujejo omenjeni ljudje priboljške — meso, ribe, klobase — ki bi jih morali uporabiti za pasti, v resnici pa 'ih škodljive živali samo pojedo kot aokrepčilo«. Eksplozija v tovarni črnila BRUSELJ, 18. — Trije mrtvi, 15 hudo ranjenih in kakih 10 laže ranjenih — to je še vedno provizorična bilanca eksplozije, ki je nastala danes malo pred 9. uro v neki tovarni črnila na periferiji Bruslja. Eksplozija je nastala v nekem oddelku, v katerem je bil zelo vnetljiv material. Požar se je takoj razširil na rezervoar bencina ter za-nedo- i vzel ogromen ob3eg. Opoldne gasilci, LONDON, 18. — Maršal Montgo-mery je bil danes operiran na prostati. Njegovo stanje je zadovoljivo. Operacijo je opravil Sir Ar. thur Porritt, zdravnik kraljice Elizabete. Letalo z 10 možmi je padlo v morje ARGENTINA, 18. — Neko ameriško vojaško letalo, na katerem je bilo 10 mož, je včeraj zvečer padlo v Atlantski pcean, potem ko je eksplodiralo približno štiri milje daleč od pomorskega oporišča Argentine. Letalo se je vračalo z normalnega vežbalnega poleta, ki je trajal šest ur. čeprav so takoj odšle enote ameriške mornarice iskat letalo, so našle samo kako razbitino. Oblasti so pa izjavile, da je malo upanja, da bi bil kdo od posadke preživel nesrečo. LIMA, 18. — Perujski senat je počastil spomin italijanskega naravoslovca In raziskovalca Antonia Ratmondija. Proslavi je prisostvoval tudi Italijanski veleposlanik. V soboto bodo (-uprli v New Yorku orjaški most «Giovannl da Verrazano«, ki bo povezoval Stalen Island Brooklj n. Dolg je 1300 m in je največji most na svetu (Pismo iz Ljubljane) njih ljudi, tudi iz podzemlja, ki jih je mojstrsko oblikovala paleta mladega Dostojevskega. «Ponižani in razžaljeni» so kakor popek, iz katerega se bodo pozneje razvile grandiozne in pošastne vizije sveta, ki so nekoč pretresle ves kulturni svet in ga ponovno pretresajo tudi v našem času. In če se bo morda zdel zlasti konec «Ponižanih in razžaljenih,« preveč čustveno privit in preveč ganljiv, je treba vedeti, da se v literaturi ne ohrani nič, kar ni v čemerkoli izredno ter čustveno ali umsko z debelim čopičem naneseno na platno. In če se nam zdita Ivan Petrovič in knez Valkovski pretirana do skrajnih meja verjetnosti, potem naj pomislimo na današnjo idejno dramo ali pa tudi na abstraktno umetnost, ki obe kažeta v smer «nadrealnosti». Prav zato nam je prav danes Dostojvski tako blizek in tako moderen. Kot rečeno, je prevzel režijo in scenografijo ing. arh. Bojan Stupica. Zlepa nisem videl uresničene na tako majhnem prostoru tako smotrne in tako iznajdljivo izvedene scene. Prizor sledi prizoru s kar največje možno naglico, scena se menjuje, kakor bi mignil, in osrednji motiv, ulica ob železni ograji s poševno postavljenimi cestnimi svetilkami, ki kažejo v neskončnost, je kljub preprostosti tako živa, da zadobi skromni oder Mestnega gledališča nepričakovane razsežnosti. Prav tako iznajdljiva in umno izvedena je bila tudi razporeditev posameznih in skupinskih prizorov igralcev. Domala vsi karakterji so bili odlično izdelani in so se kar najbolj približali nesmrtnim likom Dostojevskega. Tako je celotna predstava zapustila vtis enotnosti in harmoničnosti. Videl sem prvo zasedbo igralcev, pri katerih so nepovedane številne alternacije. Ivana Petroviča, pisatelja, je igral Maks Bajc v dobi primerni in prav lepo se prilegajoči maski, ki je živo podkrepila verjetnost te sicer nekoliko abstraktne osebnosti. Njegovemu mehkemu glasu sta se dobrota in nesebičnost prav lepo podali; skratka, Bajc je lik Ivana Petroviča oživil s svojo igro do velike verjetnosti. Njegov antipod, knez Valkovski, je bil Vladimir Skrbinšek. V o-stro izklesani maski je s suverenostjo velikaša in z nekakšno nonšalantnostjo. ki ni bila povsem brez — sicer nekam zlode-jevskega — šarma, poosebil ta cinični in brezdušno egoistični karakter. Pijanska scena med njim in njegovim krotkim nasprotnikom Ivanom Petrovičem je bila med najbolj učinkovitimi pri predstavi. O Nataši, ki jo je podala Vera Perova, moram sicer reči, da sem si jo bil po spominu iz mladostnega branja predstavljal nekoliko drugače, bila je pa vendarle pristna in v dramatičnih trenutkih pretresljiva. Njeno tekmico Katjo je s šarmom in z elegantno zu-nanostjo poustvarila Judita Hah-nova. Natašine starše, Ihmenjeva in Ano Andrejevno, sta z ganljivo prisrčnostjo igrala Jože Lončina in Tina Leonova. Aljošo, za katerega se borita Nataša in Katja, je z mladostno vihravostjo, pa spet z otroško lah■ komiselnostjo prav verjetno prikazal Franček Drofenik. V kratki epizodi je Milan Brezigar pretresljivo podal starega, umirajočega Jeremijo Smitha. Nelahko nalogo poosebiti dvanajstletno, pa vendar čustveno vse prezrelo in razbolelo Nellv je z naravnost osupljivo pristnostjo uresničila Nada Bavdaževa. Galerijo likov, ki stopajo pred nas kot -—°riisani iz resničnega življenja, je kreirala cela vrsta igralcev, ki so nam v njih prikazali ostro profilirane karakterje in tipe. Imeniten je bil Dare Ulaga kot Maslobojev. Znal ja združiti v svojem liku prostašči-no z jovijalnostjo in prisrčnostjo. Staro hišno Mavro, ki ji je Aljoša zaupal v varstvo Natašo, je z dostojanstveno rezkostjo poustvarila Ruša Bojčeva. Vera Murkova je v Bubnovi izdelala dobro tipiziran lik zvodnice iz podzemlja.. Ostro profilirane like so podali še Milan Kalan, Franci Prus, Franc Markovčič. Saša Miklavc, Franjo Kamer, Nika Juvanova, Mira Bedenkova in Angel Arčon. Predstavo so izrazito dopolnjevali kostumi Marije Robijeve, ki so bili izdelani lepo in umno v duhu dobe. Pri polni dvorani so želi izvajalci mogočne aplavze. Zlepa nisem videl ob koncu predstave toliko zasolzenih obrazov. In čeprav se strinjam z mnenjem, dobi si nledalec morda ie po dveh ali treh podobnih predstavah spet zaželel nekaj bolj trdega in moškega, pa tudi ostreje razumskega, moram vendarle priznati, da je bila predstava nesmrtnega mladostnega dela Dostojevskega veliko in pretresljivo doživetje. VLADIMIR BARTOL Ljubljanska glasbena akademija ( je gostovala v Gradcu V okviru kulturne izmenjave med ljubljansko akademijo za glasbo in enako ustanovo v Gradcu je imel v nedeljo ln ponedeljek orkester akademije za glasbo koncerta v Gradcu in Deutschlandsbergu. Na sporedu so bila dela Osterca, Škerjanca, Beethovna in Prokofjeva. Solisti so bili Marija Kocijančič, Tomaž Lorenz in Božo Mihelčič. Dirigent je bil Uroš Prevoršek. V soboto, 21, novembra, bo akademija za glasbo iz Gradca priredila v Ljubljani Ifoncert s svojim komornim orkestrom in s tem vrnila obisk ljubljanski a-kademiji. * * * Razstavo Cerana v Novari ie obiskalo 25.000 oseb. O njej so mnogo pisali domači in tuji listi .Med drugimi so jo obiskali■ minister Arnaudi, podtajnik Ca-leffi, podtajnik Albertini, turin-ski pomožni škof Tinivella, zagrebški univerzitetni profesor za umetnostno zgodovino Gamulin, Luchino Visconti, Mario Soldati in drugi. zagotovljen ugoden nakup tudi pri nabavi rabljenega vozila pri zaupnem prodaia’cu .....hiiiii nun... FIAT PODRUŽNICA V TRSTU RAZSTAVA-SEJEM RABLJENIH VOZIL Ul. Čampo Marzio 12 - Tel. 319-85 razstava vedno odprta obiščite jo! velika izbira po najugodnejših cenah • olajšave pri odplačevanju • na zahtevo kupca na prodaj tudi avtomobili 2 jamstvom UNIVERSALTECNICA RADIO • TELEVIZORJI ELEKTR0G0SP00INJSKI PREDMETI Superuvtomaličnl pralni stroji CANUV - KEX - UUE Izredne cene za izvoz Dostava na dom brez posebnih Izvoznih stroškov v vse predele Jugoslavije UNIVERSALTECNICA Corso Garibaldi št. 4 -r Tel. 41243 Tit I E ST E - TRS** In Trg Goldoni ŠL 1 mrMORSKl DNEVNIK — 3 E. CAINE icftc ieruske Razen mene so bili na ladji *Pilona Sperar.za* še trije potni-bi- Vozili smo se od Maslarskih ■ otokov proti Oboku v Rdečem mcrju. Ko sem se nagledal opic, bi so v k.etkah na kljunu ladje objokovale svojo izgubljeno svobodo, in so mi večno morje, čudovito nebo na i nami in morski Pes, ki nas je v razoru ladijskih valov zasledovcl vso dolgo pot, postali že dolgočasni, sem se pri-čel zanimati za sopotnike. O ljudeh, ki jih srečujete na takih potek, nikoli ne veste, ali sodijo v vrsto dobrih ali slabih. Večinoma so skoraj vsi pustolovci. O dveh sem si kaj kmalu ustvaril sodbo: Austen Robin je bil tipičen sinček bogatih staršev; bil je na študijskem potovanju in se mu je kar poznalo, da nima mnogo življenjskih izkušenj. Drugi je bil Holandec, primerek premožnega lastnika plantaž. Teže mi je bilo oceniti Freda Weller-ta, velikega m krepkega moža, bi je tekoče obvladal pol ducata jezikov in je kazalo, da pozna skoraj vsak kotiček naše Zemlje. Tako smo se seznanili in ubijali čas, kakor se je pač dalo; če ravno nismo igrali, smo si pripo- vedovali zgodbe iz svoje preteklosti. Zvečer *e nam je pridružil še kapitan. Tako smo sedeli nekega večera, pili rdeče vino in Ooiorili o ženskah. •Da,* je menil Holandec, •kako čudovita bitja so ženske! To Človek spozna šele, kadar ga u-* odg vrže v. kraje, kjer jih ni.» •Točno,* je potrdil mladi Au-sten Robin, k;- je bil vesel, da lahko tudi on nekaj pove. •Sko-raj šest mesecev nisem videl nobene bele ženske. Zato mi je vstal tembolj v spominu doživljaj z lepo tujo ženo.* In mladenič nam je pripovedoval zgodbo 0 neki ženi, ki jo je spoznal dan pred odhodom iz Sirakuz. Z njo je preživel nekaj prelepih ur, a je ni smel nikoli več videti, ker je bila žena drugega. O Vtjej je vedel samo ime in da je bila Svedinja. •Lepa kot pravljica,* je končal Austen Robin svojo zgodbo, • vse življenje je ne bom porabil —» Težko vino nam je ležalo v krvi, skrivnostna tropska noč je n°d nami razpela svoja krila in morje je tiho šumelo. Hrepene-nje mladeniča je prevzelo tudi nas starejše moške. Molče smo se zatopili vsau v svoje misli •“ iz preteklosti so vstajale dav-pozabljene sence. Mladenič je imel solze v očeh, ustni kotički Holandca so se po-fesih, a Fred Wellert, pustolovec, Je srepo strmel predse. •Čvekanje!* je tedaj iznenada saiiričal Holandec in udaril s Vestjo po mizi. *Vse skupaj je čvekanje. Sprva človek misli, da ue bo mogel nikoli pozabiti, to-*"* pozneje, pn nekaj letih, se človek prime za glavo. Bodite veseli, rnladen’č, da tiste lepe že-ne boste nikoli več videli. Kdove, kakšna bi bila!* Austen Robin je otožno zmajal z Slavo, potegnil listnico iz že-Vu m vzel iz nje sliko. «To mi je poklonila ob slovesu,* je de-lu’ in mi podal sliko čez mizo. *Imate prav * sem moral potrditi »Prav redko sem videl lepšo žensko.» Holandec je potrdil moje be-*‘‘de. Nato je položil sliko pred K~eda Wellerta na mizo. Njegovega obraza nisem mggel videti, ker sem si takrat ravno natakal V‘no, toda pozoren sem postal na čuden zvok njegovega glasu, ko je vprašal: m Ah je bilo to oko-•' dvajsetega marca, ko ste d o-Š'veli to zgodbo, mister Ro()lH?» •Da, točno,» se je začudil mladenič. •■Ali ji je bilo morda ime Marah?. •Zaboga!* je vzkliknil Austen bobi n. *Odkod poznate to ženo? /1-li morda celo veste, kdo je? H*d bi...* Vet ni mogel naprej, kajti Wel-lert ga je gledal s široko raz-Štirni očmi in skremženim obra-Ztim. Mladenič je bil mrtvaško . bled. Očitno se mu ni posrečilo izogniti se IVcKertovemu strogemu pogledu. Tako je minilo ne-*nJ minut. Nihče ni spregovoril beude. Kot je tekel Austenu Robinu Vo obrazu. Se nikoli nisem videl loko od besa iznakaženega obra-kakor je bu V/ellertov. Od se-kutid« do sekunde se je zajedalo nanj vse hujše sovraštvo. S led-VpČ je spregovoril. Toda samo '■‘ tudi jegt mjsiem, de tu je forte ne-nemo res vsi enakopravni jn zde j se vsi denji- varn0_ Zatu ke tudi uani so ledj€ jn tudi uani rajo govort ses vsakem. Magari drgače te nan- ;emaj0 svojo pamet. ka ne pogledajo ju te ne poznajo, ma zdej... ' _ A 3e 2no_ Ma tjj ke „ uni bot reku, de — Jemaš prou. Ma zdej je tudi forte neva- c-ako$; de boš vidu plakate, kej si se zdej vre ren čas jn moreš forte gledat, kej rečeš. Vidi, cdloču, kaku boš volu? denmo reč, kaku se je spodrsnelo Katoliškemi Gla- _ Zna- prou d<> kraja ne Ma an0 je gvišno, si! Je nekej napisau, da partizani so se toukli ^ bQm volu slovenske kandldate. Jn tiste bom za lažne ideale. Uani, ke so' se toukli proti Nem- zbrQU pQ eti_ cam, pruti fašistam jn zatu, da be blo konc , . .. . . 5_. — Ja, je lahko reč. Ma po pameti, dragi moj, krivic jn zatiranja Slovencou, tu, de so bli lažni ’ J , . ideali? Ma ki smo? tu ni kar taku• Zatu ke tudl pametl Je vseh sort■ — E, znaš, tudi pr Katoliškemi Glasi niso mi- — Pej sej glih zatu jerr.amo dosti strank, ga vsi pametni. Jn tisto od lažnih idealov je toku de je za vsako pamet. Jn taku si zbere morbet napisau kašen, ke je dvajsti let od tega vsak, koker mu nese njegova pamet. Jn an kričau: u jemeni Kristusovih ran, pogine naj tclko pameti bomo jemeli tudi mi, de bomo partizan! Samo, se zna, zdej u tem cajti, ke se volili Slovence jn de ne bomo volili tisteh list, prpraulajo volitve, zdej je tu namalo nerodno, ke Slovencou ne morejo videt jn de bomo voli- — Ma sej tudi pr njeh se zastran tega forte li tlste. ke so vre za nas kej nardili jn ke mi- jezijo. s’ejo kej naredet tudi za naprej. Kej se te ne zdi? — A, sej zastopem. Ke tu je bla narmejn ana — Ma ja, ja, sej se zastopemo. U nedelo mo- taktična napaka. Ke zdej u predvolilnem cajti remo pokazat, de smo tle jn de čemo živet jn vsi ješčejo samo prjatle jn ne zamere. Jn zdej zatu bomo šli volt. Jn bomo zbirali samo tiste so se pej posebno zamerli u Križi. liste, ke jemajo gor slovenske kandidate. Je — Jest zmiram pravem, de tudi za politiko je prou? treba jemet nekej pameti. - Se zna! Sej drugače ne more bet. modni kotiček J Nekaj o zimskem obuvalu in izrezih večernih oblek Letos bodo zelo v modi volnene dokolenke in škornji * Pisani vzorci bodo primerni za mlajše, ne pa tudi za starejše osebe - Odsvetujemo škornje ženam nizke in debele postave - Izrezi so stvar mere in okusa O dveh novostih letošnje jesenske oziroma bolj zimske mode, bi vam hotele tokrat govoriti o izrezih, ki bodo aktualni tako pri raznih popoldanskih kot pri večernih oblekah, in o nogavicah ter čevljih, ki jih bomo nosile to zimo. če bo že glede izrezov toliko polemik in razprav in toliko deljenih mnenj, bodo letos verjetno polemike tudi glede čevljev in nogavic, ki jih modni ustvarjalci predpisujejo. Predvsem moramo kot matere takoj pristaviti, da se z modo debelih volnenih nogavic in dokolenk povsem strinjamo, saj je bilo težko gledati naše hčerke, zavite v topie plašče in volnene jopice ter šale, toda z nogami v tenkih nogavicah in lahkih čevljih. To zimo ne bo tako: dekleta m žene bodo sicer oblečene v debele plašče in topie pulloverje ter jopice, toda tudi na nogah bodo imele tople volnene nogavice ter škornje, ali pa vsaj zelo udobne in tople športne čevlje. Ce imamo nekaj pomislekov glede dolgih debelih nogavic in do- kolenk, potem gre to mogoče nekoliko na račun preveč pisanih vzorcev, ki so si jih za te zamislili modni ustvarjalci. Res je, da mlademu dekletu vse pristaja in da si bodo te lahko tudi privoščile še tako originalne vzorce in živobarvne volnene nogavice. Nekoliko bolj kočljiva bo izbira za ženske, ki imajo prav tako pravico do toplih nogavic in toplih čevljev, toda z razliko, da morajo izbirati med nogavicami z bolj diskretnimi vzorci ter da ne smejo biti nogavice preveč vsiljive. Izbirajte torej za zimo brez strahu dolge volnene nogavice, toda pazite na vzorce, da ne boste smešne in da vam napačno izbrane nogavice ne pokvarijo tudi oblike nog. To velja tudi za škornje, ki bodo letos zelo v modi, a ki tudi niso primerni za vse postave in noge. Predvsem je treba pomisliti, da škorenj napravi noge krajšo in si lahko visoke usnjene škornje privoščijo le zelo vitke in visoke ženske. Drugič lahko nepravilna obli- •H.HHmHMIn.HHH.H. .1.1111.MIMI.I. MM«.... I.I.IIUlMUinn.. «M..Htt... I.............l.M.m.....I.IIM.M.I.II...... HM ODGOVOR SLAVNEGA BIOLOGA NA VPRAŠANJE REVIJE «ELLE» Gospod Rostand, kaj bi vi danes spremenili v svoji knjigi «Zakon»? Delo, ki je bilo objavljeno že 1. 1927 - V bistvu je iz odgovorov moč sklepati, da bi Jean Rostand v svoji knjigi ničesar ne spremenil - Zakonsko zvezo smatra za kletko, ki se v njej človek počuti kot ujetnik, a je lahko tudi srečen Gospod Rostand, kaj mislite vi o zakonu? Slavnemu francoskemu biologu in filozofu je to vprašanje postavila redakcija francoskega ženskega časopisa «Elle», pri čemer je predvsem bila mišljena njegova knjiga «Zakon», zbirka misli, sentenc in maksim o zakonskem življenju, ki jo je Rostand objavil že‘1. 1827. In kaj bi vi — je redakcija še razširila svoje vprašanje — danes na straneh te svoje snjige spremenili? Slavni biolog je na vprašanje odgovoril: Kaj bi spremenil v svojem »Zakonu«? Predlog — če gre za predlog — je absurden iz več razlogov. Najprej zaradi tega, ker so me moja raziskovanja preveč oddaljila od časa ko sem razmišljal o tem vprašanju in sem, morda napačno — zakaj kdo more trditi, da bi problemi genetike bili manj pomembni od vprašanja zakona? — genetiki posvetil vse svoje moči in čas. Tembolj, ker čedalje starejši postajam, manjša je v meni želja, da bi kritiziral sebi podobne in jih napadal. Namesto jeze, sovraštva in prezira, se je vame vselilo usmiljenje. Mi vsi skupaj smo samo bedna bitja, živimo v žalostem, mračnem, absurdnem in krutem svetu. Ljudem je treba pustiti njihove iluzije. S čim bi jih sicer mogli zamenjati? Sleherni zakonski par ima pravico, rta po svojih potrebah ati željah popravi ali spremeni moja razmišljanja o končnih nesporazumih ter izdajstvih. Zakonske težkoče pa so konec konca samo posledice osnovnih težkoč — «težkoč življenja«, kot je govoril že Fontenelle. Fontenelle, rfwift, Jules Renard — od nekdaj sem ime! rad te zajedljive moraliste. In La Roche-foucauld? Temu je bil potreben samo en stavek, da je povedal vse: azakom so 'ponekikrat lahko dobri, toda nikoii ne nežni«. Zakaj?... Skušal sem — toda danes bi tega več ne stori! — odgovoriti na ta «zakaj«, ki nas nenehno muči. In ker sem se v tem času nahajal v polni krizi agresivnosti, sem svoj odgovor sestavil v obliki kratkega priročnika zakonske strategije. To je bilo moje obdobje črnega humorja pred črnim pesimizmom. Moja paleta je zagotovo bila docela mračna. Vendar pa moje življenje to nikakor ni bilo. Leta 1927, ko sem objavil svojo knjigo «Zakon», sem bil že sedem let poročen, pa nisem spričo tega nikakor bil nezadovoljen. Sicer sem mnenja, da vsa moja knjiga zakonu poje hvalo. To je knjiga vzornega soproga, celo anahronističnega soproga. Glejte, niti za trenutek se na teh naivnih straneh ne riše senca Drugega, naj sl bo moškega ali ženske. Niti eno poglavje, niti ena sama misel ni posvečena ljubosumnosti, le moževi prijatelji so od začetka do konca ženini sovražniki. To je morda drobnjakarsko, toda pošteno. A to sem jaz! Zakaj v svojem S/////A '/////// »///// ?/////' Idealna smučišča idrijske občine ČETRTEK, 19. NOVEMBRA 1964 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih: 11A5 Mali ansam- Strani iz albuma; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Italijanske narodne pesmi in plesi; 11.30 Beethovnov koncert; 11.45 Glasba za godala; felh- MR? «q?nvp^wviklubi- 12 00 Prijatelji ob dvanajstih; 14.55 Za vsakogar nekaj! 13 30 Glasba Vreme na italijanskih morjih; po željah; 17.00 Igra na marimbo Gianni Safred; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Kantate in oratoriji; 19.00 Trobentač 15.15 Glasbena beležka; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Plošče; 18.10 Bachov koncert; 18.50 Mali koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 19.30 Motivi z vrtiljaka; 20.25 Ro-ger Williams in njegov orkester; Miles Davis 20 00 Snorr 20 30 21 00 Volilna tribuna: 2130 Pia’ Mues Davis, ZU.UU šport, ZU.5U „lof „„„„„ Munninn- 0‘> m Plss- «Faust», dramatična pesnitev; na- nist Fanco Mannino; 22.10 Plesna glasba II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje 13.00 Srečanje z opero; 13.15 Al- Gloria Christian; 9.00 Italijanski pentagram; 9.15 Ritmi in fantazije; 10.35 Najnovejše italijanske to Modemi ritmi. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; .00 Srečanje z opero; 13.15 /' manah; 13.30 Glasba po željah. Koper za dobr Prenos RL; 7.15 Jutranja pesmi; 11.00 Napolitanska pesem; 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14.05 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 pevski program; 14.45 Plošče; " “ J?.asbai 15.00 Glasbeni trenutek; 15.15 Od- ot— — Glasbena medigra, 16.00 Tretja 20 00 Srečanje z opero; 21.40 Ve- 22.20 Glasba šestdesetih let; 23.00 stran; 16.15 Pevski program; 16.35 fierni koncert. 22.15 Jazzovski kotiček. Slovenila 8.00 Poročila; 8.05 Jutranja glasbena srečanja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.50 Domače viže in napevi; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Na kmečki peči; 12.30 Georges Enescu' Suita št. 3 — ((Kmečka«; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Naši solisti v priljubljenih operah, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Igra pihalna godba Ljudske milice; 15.40 Literarni sprehod: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Violinist Gorjan Košuta; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer umetniške besede: Vladoša Simčičeva; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Nočni akordi; 23.05 Češka in nemš'"1 sodobna glasba. Ital. televizija Od 8.30 do 13.45 Sola; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik: 19.15 Oddaja za poljedelce: 19.50 Na Glasbena reportaža iz Afrike; 17.00 Od melodije do melodije; 17.40 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 Romantične melodije; 19.30 Prenos RL; 22.15 Billy May in njegov orkester; 22.40 Nočni motivi; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na italijanskih mor lih; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.05 Srečanje s psihologom; 9.10 valov. III. program 18.So Pregled antične zgodovine; Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik: 22.05 Snort. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 11.00 Francozi pri vas doma: 16.40 Ruščina; 17.10 19.00 Znanstvena misel od Galilea Angleščina; 17.40 Mladinska od-naprej; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Koncert Rimski Korzakova; 21.20 Glasba v Shakespearovi AngUR; 22.20 Panorama glasbenih um- daja; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota; 20.00 Dnevnik: 20 30 Deset mtnnt folklore; 20.40 Lutkovna Igra za odrasle: 21.40 Koncert v studiu; SU0 Ohromile. bistvu sem monogam, nikakor ne poligam. Pristaš sem železne, čudežne zvestobe. Da ni moderno? Moj ideal je pred vsem drugim vztrajnost. Vedno ista hiša, isto delo, ista žena. Torej, brez nezvestobe ni ločitve. To je postulat mojega ((Zakona«. A to je zakon, ki ga nič ne more razdreti. Ječa. Ječa, polila mračnih kotičkov, v kateri kta oba zapornika utesnjena za vse življenje. In med obema tu kmalu pride do dvoboja. Da bi mogel analizirati ta zakonski dvoboj, sem si nataknil očala naturalista. Zakon je v bistvu nekakšno cepljenje. Od dveh bitij je treba napraviti eno. Air. bo to uspelo? Se bo cepljenje obneslo? Pri vsakem takem poizkusu pride do znakov nestrpnosti. Te reakcije lahko privedejo do razdora, a cepljenje se v tem primeru ni posrečilo. Ali pa pride do prilagoditve in v tem primeru pravimo, da se je cep «prijel», se pravi, da bo zakon napredoval. Obstaja nadalje tudi nekakšna pasivna strpnost, ki je posledica ravnodušnosti in predstavlja, govoreč v zakonskem jeziku, popoln polom. Moja knjiga opisuje reakcije nestrpnosti v prvi fazi. Povsem naravne reakcije, odnose, kakršne je moč opaziti pri vseh zakonskih parih. Sicer pa človek vselej sovraži to, kar ljubi. Posebno, če se tega boji. fn če se v moji On boji Nje, je to zaradi tega, ker sem Njemu pristransko in delno podtaknil določene svoje komplekse. Strah pred ženami in nasploh plahost so nekateri od teh. Kot tudi spoznanje, da je žena dejansko močnejši spol. To dokazuje tudi biologija. Ce pa se Ona v moji knjigi pojavlja kot pogubonosna sila, morda bolj napadalna, drzna in protislovna od samega razuma, je to zaradi tega, ker je «Zakon» knjiga moškega, za katerega žena pomeni vse. Vse, kar nam je kdaj koli dobrega, nežnega, poetičnega in svetlega bilo dano. To Je knjiga moškega, ki mu je že najmanjši stisk njenih obrvi, že samo nekoliko ostrejša beseda, pomenila pravi pekel. Se pravi, rta mu je žena bila edina možnost sreče. A potemtakem tudi vzrok vseh razočaranj. Ali je «Zakon» pristranska knjiga? Naravno. To je riba, ki sem od nje pustil samo kosti. Vendar, kar je »dobrega« v tej knjigi, ne gre opisovati, to Je treba doživeti. Menim, do sem tudi sam za to najboljši dokaz. Obenem pa aktiven zagovornik ter objekt zasmehovanja svojih prijateljev! Poročen sem 55 let in hiti en sam dan nisem zapustil svoje 'žene. Tega bi ne n.ogel prenesti. In če k temu pristavite še to, da se že od leta 1959, ob izključni podpori Georgesa Duhamella, borim za to, da bi Francoska akademi ja odprla svoja vrata tudi ženam, upam, da bodo ljudje spoznali, da se strašna beseda «ženomrzec» v nobenem primeru ne more uporabiti tudi zame, ki sem samo najbolj goreč — ((ljubitelj žena«. Torej človek, ki ženam priznava ne samo, da morajo biti lepe, marveč tudi to, da ni potrebno, da bi molčale. Vedite namreč, oa sem založnika »Zakona« zaprosil, da nasprotni stran, nudi priložnost za odgovor. In upam. da bo to tudi storila z vso dobro voljo, šarmom in duhovitostjo, ki jih od nje pričakujem. Jaz pa od žena pričakujem prav vse Planote v okolici Idrije, ki se raztezajo v nadmorski višini od 700 do 1100 metrov, nudijo izredno ugodne možnosti za razvoj • zimskega športa in zimske rekreacije. Vendar sta do sedaj zrasla samo dva zimska centra, in sicer Cmi vrh, ki ga tudi Tržačani zelo dobro poznajo, ter Vojsko, ki se je začelo močno razvijati šele zadnja ,lpta. Idrijski turistični delavci so letos začeli s pripravami za zimsko sezono zelo zgodaj. Kakor mrzla prha pa jih je opiazila novica, da so izgledi za pluženje cest do obeh omenjenih zimskih centrov zelo slabi. Idrijsko obči na je zato sklicala širš’ posvet, na katerem so sodelovali vsi prizadeti forumi. Zelo naglo in ugodno je bilo rešeno vprašanje pluženja ceste na Vojsko, za kar se je treba v veliki men zahvaliti uvidevnosti Soškega gozdnega gospodarstva. Ta cesta bo torej redno vzdrževana. Na Voj-skem bo tudi redno obratovala smučarska vlečnica. Zal pa ne bo moglo nuditi zavetišča tistim gostom, ki bi se želeli dalj časa zadržati na njegovih idealnih smučiščih, ker bo dom zaseden od tečajnikov ljubljanske univer- ze in učencev gozdarske šole. Nekaj možnosti je samo še do 15. januarja, pa tudi za ta čas so se že javili mnogi interesenti. Vojsko torej letos računa predvsem na nedeljske goste. Redna avtobusna zveza bo iz Idrije ob 8. uri, računajo pa tudi na stalno nedeljsko zvezo iz Ljubljane, kakor tudi na večje število nedeljskih gostov iz Trsta in Gorice. Na omenjenem posvetu so nadalje sklenili, da bo ugodno rešeno tudi vzdrževanje cestnega odseka Col-Crni vrh, o čemer pa mora zadnjo besedo izreči še republiški forum. Tu so imeli že lani izredno število gostov iz Trsta in Gorice, zaradi tega so se krajevni turistični delavci zelo trudili, da bi ta kraj dobil smučarsko vlečnico, ki je bila za področje idrijske občine predvidena na prvem mestu. Devizna sredstva pa so bila zagotovljena šele zadnji čas, tako da nastaja vprašanje, ali bo vlečnico mogoče montirati še pred zimsko sezono. Turistični delavci Črnega vrha se sedaj trudijo, da bodo zagotovili večje prenočitvene in gostinske kapacitete, kakor so jih imeli lani. S. L. ka škornja nogo preveč razširi, ali pa tudi zoži. Ce nimate dolgih in lepih nog in če niste vitke postave, potem se škornjem že kar vnaprej odpovejte ter se odločite raje za zimske čevlje, k bodo podloženi z volno ali krznom. Sedaj pa še nekaj besed o Izrezih. Modni ustvarjalci so mnenja, da je večerna obleke brez primernega izreza kot pomiad brez cvetja in zelenja. Zato so ustvarili vrsto modelov tako za popoldanske kot večerne priložnosti, ki imajo vsi prsne, ali hrbtne izreze. Tudi s to postavke mode se povsem strinjamo, če ne bi bilo s tem Za dekleta, ki se ra.,e oblačijo t športna oblačila, primeren kostum: zelo diskretno karirasto krilo, h kateremu pristaja volnena bluza z visokim ovratnikom ter jopica v isti barvi, ki jo krasijo usnjeni gumbi povezano vprašanje «globine» izrezov. In tl so letos tako zelo globoki in drzni, da smo res radovedne, koliko jih bo med nami, ki si jih bodo upale nositi. Videle smo vrsto večernih oblek, ki ne zahtevajo samo poguma s strani tistih, ki bi si jih upale nositi, temveč zahtevajo tudi perfektno postavo, pravtako brezhiben dekolte in kar Je najvažnejše — brezhibne prsi. Sicer so modn' ustvarjalci pomislili tudi na to ter ustvar.li vrsto nevidnih modrčkov, ki lahko marsikaj popravijo in marsikaj polepšajo. Toda vseeno ostaja vprašanje poguma in dobrega okusa za vse, ki bi se za tako izrezane obleke odločile. Pri hrbtnih izrezih ni zadeva nič lažja. Tudi tl so v glavnem zelo globoki ter zahtevajo ne samo izvrsten kroj In šiviljo, temveč tudi primerno postavo. Za kaj se bomo torej odločile? Za tako drzno Izrezane obleke, ki bodo sicer po modi in bomo v njih brez dvoma, če že ne privlačne, pa vsaj zelo «vidne». ali pa bomo laje pustile to novost onim, ki jim je to poklic, aa se' razkazujejo, ter se bomo same odločile za srednjo pot, ki bo sicer upoštevala Izrez, toda tak, ki nas ne bo spravljal v zadrego. Upajmo, da bo pri vseh prevladala pamet in treznost. Pogled na vasico Vojsko in najbližjo okolico. Nedaleč od nje se razprostirajo še druga In lepša smučišča, saj je vojskarska visoka planota ena sama valovita goličava, ki je samo tu in tam obraščena z drevjem. V vasici je med osvobodilnim bojem delovala tudi pokrajinska partijska šola, in sicer prav v poslopju, ki je na sliki najbližje cerkve n.IMM.IIHMMM .1.11.............. lili.Ml...M...MM »M.......MIH... H.................. IM.IIMHMH.MlHIMHHM MM. M.M.M.M....I......I.MI...M..f.Ml.....t.M.MM....I..MI..M..MH OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite bolj dtplomatični in dosegli boste uspeh, ki ga želite. Skušajte biti kar se da v dobrih odnosih s svojo okolico BIK (od 21.4. do 20.5.) Vedno bodite pripravljeni upoštevati dru- od go mnenje. Ohranite svoj humor, kljub manjšim nevšečnostim. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V denarnem pogledu se ne boste nahajali v najbolj rožnati situaciji. Ugodno vzdušje za razvoj nekega čustvenega odnosa. RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte ustrezno reagirati na vse neutemeljene napade. V čustvenem pogledu nobenih novosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Poslovni uspehi bodo v veliki meri pdvisni HOROSKOP Razširite dobre organizacije, krog svojih poznanstev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izredno primeren trenutek za sprejetje nekega odločilnega ukrepa. Obvladajte svoje živce. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ugodna priložnost, da se izvlečete iz neke neprijetne situacije. Ne zaupajte onim, ki vas preveč hvalijo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ostro nastopite proti svojim sodelavcem, ki ne kažejo volje do dela. Neko srečanje bo močno vplivalo na vaše nadaljnje življenje. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Posvečajte se svojemu običajnemu j delu in pustite ob strani vse druge zadeve. Manjši družinski spor. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ogibajte se vsem diskusijam poklicnega značaja. Bodite bolj objektivni do najmlajših. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V preteklosti opravljeni napori, se vam bodo danes obrestovali. Preden sprejmete neki zelo važen sklep, še enkrat vso stvar dobro pretehtajte. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pomanjkanje odločnosti vas utegne potisniti v hudo stisko. Ne kažite pretiranega navdušenja za vsako stvar. Vreme včeraj, najvišja temperatura 13,4, najnižja 9.4. ob 19 uri 12; vlaga 82 odst., zračni tlak 1013.2 nestalen, veter 2 km zahodnik, nebo pooblačeno-megleno, morje mirno. temperatura morja 14 6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 19. novembra Liza Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 16.31. Dolžina dneva 9.21. Luna vzide ob 16.39 in zatone ob 6.34 Jutri, PETEK, 20. novembra Srečko VOLITVE V OKOLIŠKIH SLOVENSKIH OBČINAH Na nedeljskih volitvah bomo izvolili nov pokrajinski in nove občinske svete v petih okoliških občinah: Miljah, Dolini, Nabrežini, Zgoniku in na Repentabru. V dveh največjih občinah, v katerih je prebivalstvo v veliki večini slovenske narodnosti, bomo tokrat volili po novem proporcionalnem sistemu. Vsa zadnja leta se je namreč v devinsko-nabrežinski in dolinski občini volilo po večinskem sistemu, tako da je prejela lista, ki je imela največ glasov, dve tretjini mest v občinskem svetu, naslednja lista po številu glasov eno tretjino, vse morebitne druge liste pa niso prejele niti enega mesta v občinskem svetu. Večinski sistem je imel za logično posledico, da so se ustvarjale e-notne lokalne liste, na katerih so sodelovali kandidati raznih strank, saj sta v praksi lahko uspešno sodelovali na volitvah samo dve kandidatni listi. Po novem zakonu pa se v občinah, ki imajo več kot 5000 prebivalcev, voli na osnovi proporcionalne delitve mest v občinskem svetu in prejme vsaka kandidatna Usta toliko mest v občinskem svetu, kolikor ji pripade na osnovi njenega števila glasov. To pa tudi pomeni, da združevanje raznih strank v skupne liste bistveno ne prispeva več k zvišanju števila svetovalcev in da se stranke predstavijo samostojno. To se je tudi zgodilo, saj bo na glasovnici za obnovitev občinskega sveta v devinsko-nabre-žinski občini šest kandidatnih list, za obnovitev dolinskega občinskega sveta pa pet. V devinsko-nabrežinski občini kandidirajo: PSI, Lista demokratične e-notnosti (ki jo sestavljajo kandidati KPI, PSIUP in neodvisni), Slovenska lista, PSDI, KD in PLI. MSI je tudi predložila svojo kandidatno listo, ki pa jo je sodišče zaradi nepravilnosti zavrnilo. V dolinski občini kandidirajo: Lista demokratične enotnosti (podobno sestavljena), PSI, Slovenska lista, KD in PSDI. Spremenjeni volilni sistem je torej privedel do znatnih sprememb pri sestavi list, kot tudi pri izbiri izvoljenih kandidatov. To pa je tudi pripomoglo, da je prišlo s strani KD do prave o-jenzive proti omenjenim občinam, do raznih špekulacij in slabo prikritega upanja, da bi se položaj temeljito spremenil. V njih uradnem glasilu, v govorih raznih voditeljev in v drugih publikacijah, je KD ofenzivo pričela z geslom, da je treba «razbiti rdeči obroč* okoli Trsta. Kaj kmalu pa se je zavedla, da je to geslo za njih načrte škodljivo in sedaj govore o možnostih «demokratičnih večin*, pri čemer razumevajo izraz “demokratični* tako, da bi KD tudi v teh občinah imela odločilno besedo. Vsi ti načrti pa ne temelje na stvarnih odnosih sil, saj obstaja tako v devinsko-nabrežinski, kot tudi v dolinski občini, velika ve. čina, ki je nedvomno resnično • uemokratična* m ki v prvi vrsti tudi odraža interese sloven-snega prebivalstva, ki je v obeh občinah v veliki večini, pa je tudi osrednje vprašanje. KD namreč sicer mnogo govori o demokraciji, niti z besedico pa ne ob ljublja (in to niti v tem ozkem lokalnem okviru), da se bo trudila za zaščito slovenskih narodnostnih interesov. V primeru devin sko-nabreiin. ske občine pa je prav vprašanje zaščite narodnostne sestave občine bistveno tn je dobro znano, da je bila prav KD v preteklih letih pobudnik gradnje raznarodoval nih naselij in se vse do sedaj tej svoji politiki na noben način ni odpovedala. Dejali smo že. da v obeh obravnavanih občinah nedvomno obstaja potrebna večina, tako da tudi podatki o dosedanjih volilnih izidih jasno govore, da ni bojazni, da bi Slooeuci občini izgubili iz svojih rok, V devinsko-nabrežinski občini znaša razlika v glasovih 400 do 500 glasov po podatkih zadnjih deželnih volitev. Približen račun o izvoljenih svetovalcih na raznih listah pa govori, da obstaja tudi trdna večina 12 svetovalcev proti 6 verjetno izvoljenim svetovalcem KD, enemu izvoljenemu na listi PLI in enemu na listi PSDI. V dolinski občini pa je razlika še vrija, saj ima že kandidatna lista »Demokratične enotnosti* (KPI, PSIUP m neodvisni) sama absolutno večino, in lahko mirno predvidimo, da bodo od skupno 20 občinskih svetovalcev samo dva trije izvoljeni na listi KD, nobeden na listi PSDI, ostali pa na listah LSS in PSI. V ostalih dveh slovenskih okoliških občinah, repentaborski in zgoniški, ni bistvenih sprememb glede volilnega sistema in tudi glede kandidatnih list. V zgoniški občim so bile predložene tri kandidatne liste: KD, Slovenske skupnosti tn lista Demokratične enotnosti (na kateri kandidirajo kandidati KPI, PSI m PSIUP). Na osnovi rezultatov letošnjih deželnih volitev lahko predvidimo. da bo Usta Demokratične e-notnosti prejela okoli 500 glasov, Slovenske skupnosti preko 200 in K D nekaj čez sto glasov. Razlike so torej tako občutne, da ni nobenega dvoma, da bo v zgoniški občini prejela lista Demokratične enotnosti dve tretjini mest v občinskem svetu. Slovenska lista eno tretjino in lista KD nobenega mesta. To pa tudi pomeni, da bo občinski svet v zgoniški občini še nadalje kompaktno slovenski, kar je tudi logično, saj v tej občini žive skoro izključno Slovenci. pata samo dve listi: Demokratične enotnosti (KPI, PSI, PSIUP) in Slovenska lista. Na zadnjih deželnih volitvah so stranke, ki sedaj sodelujejo na listi Demokratične enotnosti, prejele v repentaborski občini 184 glasov, Slovenska lista pa 144 glasov. Stiki odbornika Giusta za rešitev spora med lekarnarji in INAM Deželni odbornik za delo Giust je imel v preteklih dneh vrsto razgovorov s funkcionarji ministrstva za delo, s katerim je proučil razne plati spora med INAM in zbornico lekarnarjev. V tržaški in goriški pokrajini je glede tega poseben položaj, ker je tu tudi ne*kaj lekarn, ki jih upravlja INAM sam. Odbornik je opozoril funkcionarje na ta posebni položaj, da bi se zadovoljivo fešil spor. Berzanti sprejel dr. Jožeta Škerka Predsednik deželne vlade dr. Ber. zanti je včeraj sprejel deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Jožeta Škerka, ki mu je predočil nekaj perečih vprašanj, ki se tičejo slovenske manjšine. Dr. škerk je deželnemu predsedniku najprej izrekel zaskrbljenost slovenske javnosti zaradi skrčenja programov slovenske radijske postaje v Trstu. Nato ga je seznanil z vprašanjem jusarskih zemljišč, zlasti na področju nabrežinske občine. Predstavnik Slovenske skupnosti je zahteval naj bi deželna vlada posredovala, da bi komisar za likvidacijo jusarskih pravic prekinil svoj postopek, dokler ne bo dežela izdala ustreznih zakonov. Zatem je dr. škerk obravnaval vprašanja u-stanovitve stolice za slovenski jezik in književnost na tržaški univerzi in o namestitvi slovenskih uslužbencev v deželni upravi. Zastopnik Slovenske skupnosti se je tudi zavzel, da bi dežela izdajala poleg uradnega vestnika v slovenščini tudi informativni bilten o svojem delovanju kakor ga že izdaja v italijanščini. Dr. Berzanti je pokazal veliko zanimanje za vprašanja ter obljubil, da jih bo z razumevanjem proučil skupno s pristojnimi odborniki. Zagotovil je, da bo informativni vestnik izhajal vsaj dvakrat na teden tudi v slovenščini SESTANEK NA DEŽELNEM ODBORNIŠTVU JAVNIH DEL Razpravljanje o potrebnih ukrepih za ublažitev stanovanjske krize Samo v Trstu je potrebnih kakih 7.000 ljudskih stanovanj, medtem ko jih je v gradnji samo nekaj sto Stanovanjsko vprašanje je še vedno pereče. V tržaški občini je sicer 2200 praznih stanovanj, ki niso zasedena ali so v popravilu. Toda v glavnem gre za stanovanja z visokimi stanarinami, ki jih delavci ali nižji uradniki sploh ne zmorejo in ki zato čakajo na državno pobudo. Ravno sedaj pa je velik zastoj v gradbeni dejavnosti Zavoda ljudskih hiš INA-Casa itd. Ljudskih stanovanj z državnim finansiranjem je v gradnji le nekaj sto, medtem ko je zanje okoli 7000 prošenj, saj so stanarine v njih zmerne in dosegljive za ljudi z nizkimi dohodki. Poleg tega je v gradnji okrog 1000 stanovanj, toda izključno za ezule, ker jih gradi begunska ustanova, seveda z državnim denarjem. K tej gradbeni krizi pa je treba še dodati dejstvo, da so upravo INA-Casa dejansko likvidirali ter da njena VOLILNA KAMPANJA PREHAJA V ZAKUUCNO FAZO Širi se ogorčenje proti pisanju fašističnega pisuna v Katoliškem glasu Zgoniški komunisti zahtevajo kaznovanje fašističnega pisuna - V soboto in v ponedeljek zaprte vse šole Danes bo večina osnovnih in srednjih šol zaprtih, da bodo lahko občinski uslužbenci uredili volišča. V soboto in ponedeljek pa bodo zaprte vse šole. Tržaški občinski volilni urad je sedaj odprt vsak dan nepretrgoma od 8. do 19.30, da lahko volivci, ki potrdil niso prejeli na domu, prevzamejo volilna potrdila sami. Volilna kampanja je bila tudi včeraj zelo živahna, že v torek so se v Zgoniku zbrali komunisti, ki so sprejeli resolucijo, s katero obsojajo ((fašističnega pisuna», ki je v ((Katoliškem glasu* žalil vse partizane, saj je trdil, da so med drugo svetovno vojno s silo ((komunistični priganjači* odpeljali v gozdove slovenske fante, da so tam padli za «lažne ideale«. V resoluciji se zahteva, da se odkrije «tega zakletega sovražnika napredka in demokracije in da se ga kaznuje, da ne bo več ponavljal podobnih lažnjlvlh žalitev«. O tej žalitvi so včeraj govorili številni govorniki KPI in med njimi Jelka Gerbec, poslanka Ber-netič, Gombač, Padovan, škerk in Lovriha in Jole Burlo pri Sv. Jakobu. Za PSI sta včeraj govorila na Trgu Goldoni prof. Medani in prof. Balzano. Medani je obravnaval delovanje pokrajinske uprave in dejal, da Je možen napredek samo v okviru levega centra. Balzano pa je ugotovil, da zadostuje PSI samo nekaj sto glasov več, da dobi dva svetovalca v pokrajinskem svetu. Slovenska skupnost je Imela včeraj shode na Ponterošu, na Goldonijevem in Oberdanovem trgu. Kandidat Srečko Šušteršič je poudaril slovensko navzočnost v središču mesta ter pravice ki pritičejo Slovencem. Popoldne je Slovenska skupnost imela shode v Lonjerju, Rovtah in pri Sv. Mariji Magdaleni, kjer je kandidat Danilo Lovrečič podčrtal krivičnost sklepa tržaškega občinskega sveta, da obdavči za dobo desetih let nazaj gradbena zemljišča. Dejal je, da se je edino predstavnik Slovenske skupnosti v občinskem svetu uprl zadevnemu sklepu. V Medji vasi pa je govoril kandidat Stanko Tomažič. V Lignanu Je govoril deželni tajnik PSDI Cesare tudi o mednarodnih vprašanjih. Izrazil je željo, da pride čimprej do ukinitve vizumov med Italijo in Jugoslavijo, da se sprejme sporazum o ribolovu v Tržaškem zalivu In da se sporazumč Italijanska In Jugoslovanska pristanišča v severnem Jadranu. Včeraj so otvorili sekcijo PSIUP v Miljah v Ul. Dante Alighieri 12 in med svečanostjo je govoril tajnik sekcije Mario Gašperini. V šem-polaju in v Devinu pa je govoril Vito Jercog na volilnem zborovanju. Izšla je 1. številka slovenskega prevoda dežel. Uradnega vestnika Tiskovni urad dežele Furlanije-Julijske krajine je včeraj razposlal prvo število ((Obvestil in dokumentacij deželnega tiskovnega urada«, ki nosi datum 16. novembra 1964 in ki vsebuje slovenski prevod ((Uradnega vestnika avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije od 1. septembra 1964». Publikacija vsebuje deželni zakon od 31. avgusta 1964 št, 1, ki se nanaša na sestavo deželnega odbora ter pristojnosti predsedstva in deželnih od-bomištev. V uvodu publikacije je rečeno: ((Tiskovni urad bo po sklepu deželnega odbora izdajal poročila, ki bodo prinašala slovenski prevod ((uradnega vestnika avtonomne dežele Furlanija - Julijska Benečija, da bi s tem ustregli potrebam krajevnega značaja. Poročila bodo brezplačno dostavljena vsem, ki jih bodo zahtevali tudi po telefonu na tiskovnem uradu dežele Trg Oberdan 5, tel. 69081.» S tem sklepom je torej deželna uprava vsaj delno ugodila številnim zahtevam slovenskih predstavnikov, da bi izdajali prevod uradnega lista nove dežele tudi v slovenščini, žal pa gTe samo za delno ugoditev potreb in zahtev, saj ne gre za uradni prevod uradnega lista, temveč samo za posebno izdajo publikacije ((Obvestila in dokumentacije deželnega tiskovnega urada« in torej za tržaške Slovence za korak nazaj od prej obstoječega stanja. Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata je namreč vse dosedaj izhajal tudi v slovenskem in to tiskanem prevodu in ni izhajal kot nekaka informativna publikacija tiskovnega urada. Povrh pa gre sedaj za ciklostirano in ne tiskano publikacijo. C Uprava Tržaškega velesejma je pričela razpošiljati «uradne akte« o nekaterih najvažnejših zaseda- iitiiiiiiHiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitniiiiniiiimtiHii SPOROČILO REKTORJA TRŽAŠKE UNIVERZE Vprašanje medicinske fakultete je porezana z mnogimi ukrepi Različna stališča med Trstom in Vidmom Ugodno stališče deželnih oblasti Podoben je položaj pentaborski občini, tudi v te-kjer nasto- Rektor tržaške univerze prof. Agostlno Origone je poslal tisku daljše sporočilo o ustanovitvi medicinske fakultete na tržaški univerzi. Uvodoma ugotavljajo, da je minister za javno vzgojo Gui v poročilu o stanju šolstva v Italiji in o osnovnih načelih petletnega šolskega načrta ugotovil, da manjka tržaški univerzi medicinska fakulteta. Na tak način je torej zahteva o ustanovitvi medicinske fakultete vključena v okvir širšega programa razvoja šolstva in Je minister sprejel stališče akademskega senata. Vendar pa to še ne pomeni, da je že bil sprejet ta sklep in še manj, da so bili za ustanovitev sprejeti vsi potrebni ukrepi. V poročilu rektorja so nato navedeni konkretni ukrepi, katere je treba sprejeti za ustanovitev fakultete. Predvsem je treba nastaviti tri redne profesorje (kar te minimalno število za priznanje sta. tuša fakultete) in primerno število docentov ter zadolženih za posamezne predmete. Istočasno je treba sestaviti in odobriti stalež za potrebno osebje in zagotoviti sredstva za materialne izdatke za prvo leto delovanja fakultete in nato postopoma za nadaljnja leta, ko bodo delovali razni letniki. V tem okviru je treba vskladiti ustanovitev fakultete z izgradnjo nove tržaške splošne bolnišnice, za katero že obstajajo ustrezni načrti. Poročilo tudi govori o različnih stališčih med Trstom in Vidmom ter ugotavlja, da je logična ustanovitev medicinske fakultete v kra. ju, kjer že obstaja univerza, ki je osnovni pogoj za uspešno delovanje. V tej zvezi podčrtuje ugodno stališče deželnih oblasti in drugih ustanov. njih, ki so bdle prirejena v okviru tržaškega velesejma. Gre za govore in poročila na mednarodnem zasedanju o pohištvu in o dnevu posvečenemu lesu, ki so bili prirejeni v okviru velesejma. ZA ČASA VOLITEV Prepovedano točenje visokoalkoholnih pijač Ob pokrajinskih volitvah v tržaški občini in upravnih volitvah v okoliških občinah je od 1. ur« 22. novembra do polnoči 23. novembra prepovedano točiti alkoholne pijače, ki presegajo 21 °/o alkohola. V teh dveh dneh jo dovoljena samo prodaja pijač izpod 21 % alkohola, kot so vino, pivo in druge. Kršilci omenjene uredbe bodo kaznovani po zakonu. nasledstvena ustanova GESCAL še ni začela delovati, tako da je na tem področju nastala velika vrzel oziroma časovni presledek, ki zna trajati od dveh do treh let. Zato bo lahKo cdpomogla tej pomanjkljivosti le dežela ki bo mogla sprejeti prikladne ukrepe za gradnjo ljudskih stanovanj v presledku med koncem gradbene dejavnosti, ki jo financira INA-Casa, in med uresničenjem novih pobud GESCAL. Zato se je začel zanimati za stvar deželni odbornik za javna dela dr. Masutto, in sicer za vse področje Furlanije — Julijske krajine. Prvi korak je bila vključitev zahteve po gradnji ljudskih stanovanj v spomenico deželnega sveta, v kateri so naštete vse zahteve v okviru vsedržavnega petletnega načrta za razvoj gospodarstva. Prejšnji teden je odbornik sklical sestanek predsednikov IACP iz vseh treh pokrajin, da bi proučili vse možnosti posegov deželne uprave na to področje. Da bi imel točno sliko o potrebah v naši pokrajini, se je odbornik Masutto sestal z občinskim odbornikom Fantasio, ki mu je poverjeno odbomištvo za socialno skrbstvo in s tem tudi skrb za stanovanjska vprašanja. Fantasia je tudi delegat enotnega tajništva za sprejemanje prošenj za stanovanja. To komisijo so ustanovile pristojne javne ustanove, to je prefektura, tržaška občina, IACP in ustanova za begunce, tako da bi uskladili svoje delo in olajšale prizadetim vse postopke pri razpisih natečajev za dodeljevanje ljudskih stanovanj. Odbornik je dr. Masuttu orisal položaj ter mu rekel, da je potrebnih v pokrajini 1500 stanovanj, ki bi jih morali takoj dodeliti družinam, ki živijo v najhujših stanovanjskih razmerah. Toda sedaj nič ne kaže, da bi tem družinam lahko v kratkem ugodili. Ko so državni organi določali kredite za gradnjo stanovanj, so našo deželo zanemarili. Isto so storili tudi, ko so določali, koliko bodo vsaki pokrajini priznali iz sklada GESCAL, ki je dedič INA-Casa, to je ustanova, ki je zidala ljudske hiše s pomočjo prispevkov delavcev in uradnikov ter delodajalcev v stanovanjski sklad. Državni organi sc določili razdelitev fonda GESCAL za tri leta po pokrajinah po kriterijih, ki so na podlagi statističnih podatkov močno oškodovali našo deželo. Ti statistični podatki po pokrajinah so nudili povprečja, ki niso verodostojna, ker se nc zrcali v njih dejanski položaj večjih mest, kjer je pomanjkanje stanovanja večje Kar se samega Trsta tiče, je važ- no tudi vprašanje zdravstveno in higiensko neprimernih stanovanj Za izločitev nezdravih stanovanj so leta 1954 izdali v Italiji poseben zakon (št. 640), ki pa je začel delo vati v Trstu z nekaj leti zamude Vprašanje je še vedno odprto, če prav so zgradili na podlagi tega za kona v Trstu okrog 1000 stanovanj Za dodelitev stanovanj na podlagi tega zakona leži v predalih okrog 2000 prošenj, izjav o popolnoma nezdravih stanovanjih pa je okrog 900. K temu pa je treba dodati, da je bilo 1600 oblastnih opominov v zvezi s stanovanji, ki niso primerna za bivanje zaradi raznih pomanjkljivosti. Stvarno oa je po mnenju odbornika Fantasie potrebnih okrog 1000 novih stanovanj, da zamenjajo z njimi nezdrava stanovanja. Poleg tega obstoja tudi vprašanje neprimernih stanovanj, ki se tiče okrog 6000 družin s 13.500 člani. Po statistiki tržaške občine je večina teh stanovanj v pritličjih. Tržaška občina je edina občina v deželi in ena izmed redkih v Italiji, ki podpira 600 nepremožnih družin, ki so zabredle v resen položaj, ker so izgubile stanovanje zaradi sodnega izgona ali iz drugih razlogov. Te družine nameščajo po hotelih, po skupnih bivališčih ali pa po zasebnih stanovanjih ter jim v tem primeru plačujejo del najemnine. K tem družinam je treba dodati še 900, ki jim plačujeta stanarine ustanova «Burlo Garofolo« ali ECA. Končno je odbornik Fantasia povedal, da je bilo po podatkih ljudskega štetja leta 1961 kar 9500 družin, ki so živele skupno z drugimi družinami v istem stanovanju. Slovensko gledališče v Trstu V soboto, 21. t. m. ob 20.30 in v nedeljo, 22. t. m. ob 16. uri V LJUDSKEM DOMU V SV. KRIŽU Angelo Beolco - Ruzante «LA M0SCHETA» ali komedija o finem govorjenju Gostuje Stanc Sever, prvak ljubljanske Drame Prosvetno društvo Barkovlje priredi v soboto, 21. t. m. z začetkom ob 20. uri v svojih prostorih družabni večer pod geslom »PREDVOLILNI GOLAŽ. (Pujsek s kislim zeljem) Igra orkester Miramar v mali zasedbi. Vljudno vabljeni! «Faust» nocoj na radiu Trst A Danes zvečer ob 20.30 bo na trža-< škem radiu oddaja Goethejevega «Fausta» v interpretaciji ansambla Slovenskega gledališča v Trstu. Oddajo je pripravil in zrežiral Jože Babič, ki je v igro vnesel nekaj zanimivih novosti. Klasična drama velikega nemškega umetnika Johanna Wolfganga Goetheja spada med vrhunska dela svetovne literarne zakladnice. «Fausta» so kritiki označili kot poosebljenega simbola tragedije modernega človeka in inter-■pretadjska novost nocojšnje oddaje je v režijskem prijemu, ki je tragedijo očistil tradicionalne de-klamatorične navlake. Vsem, ki ljubijo literaturo,.m .gledališče, priporočamo, da 'poslušajo nocojšnjo oddajo «Fausta». aiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiii POSREDOVANJE PRI MINISTRU PRFTIJU Dežela se bori s težavami pri najemanju uradništva Državni uradi ji odstopajo svoje osebje z zamudo, ali ga ji celo odklanjajo godila precej huda prometna nesreča. Proti Križu je 20-letna bol- Podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci je ponovno posredoval pri ministru za birokratsko reformo Pretiju, da bi razni državni uradi hitreje pošiljali deželni u-pravi uradnike, za katere jih za-proša. Nekateri uradi pa sploh nočejo dati deželi na razpolago teh uradnikov, češ da nimajo dovolj osebja. S tem pa ravnajo tudi v nasprotju s členom 67 deželnega statuta, ki določa, da bo dobivala dežela svoje začasno osebje iz državnih in drugih javnih uradov. Poleg tega pa se zdi zelo čudno, da primanjkuje državnim uradom osebja, ko pa se pristojni organi vedno pritožujejo, da ga je preveč. Namen člena 67 je ravno bil, da se z ustanovitvijo dežele ne poveča preveč birokratski aparat kot celota, marveč da pride raje do premestitve odvečnega državnega uradništva v deželne službe, s čimer ostane njegovo skupno število v glavnem enako. Poleg tega pa bi dobila dežela s tem že strokovno dovolj pripravljeno o-sebje. Razen tega pa nekatera ministrstva trdijo, da deželna uprava ne more nameščati bivših uslužbencev ZVU, ker so v posebnem izčrpljivem staležu in nimajo pravih kvalifikacij ter dobivajo plače le na podlagi koeficientov. To. da to ni res, ker 2- odstavek člena 67 statuta pravi, da pripada deželnemu svetu določiti število in kvalifikacije državnih uslužbencev, za katere zaprosi. Prof. Dulci meni, da se takšna razlaga oklepa črke statutarnih norm ne pa njihovega duha ter da je zato deželni organi ne morejo sprejeti. Popolnoma nelogično je namreč, da ne bi smela dežela primerno izkoristiti najbolj usposobljenih in sposobnih uradnikov bivše ZVU, zlasti ker jih državna uprava doslej še ni koristno uporabila. Končno se je treba spomniti, da gre za kakih 2300 oseb, ki so jih le neradi vključili' v državne urade v Trstu, ker jih ni bilo na podlagi zakona 1600 iz leta 1960 moč premestiti v druga mesta. Zemljišča za gradnjo ljudskih stanovanj Tržaško županstvo opozarja, da na podlagi člena 16 zakona štev. 167 glede zemljišč za gradnjo ljudskih stanovanj zapade 30. novembra rok za predložitev zadevnih prošenj s strani ustanov in zasebnikov za nakup gradbenih zemljišč in za gradnjo ljudskih stanovanj na področjih, ki so bi. la v ta namen določena. ob 12. na Trgu Goldoni Jole Burlo; ob 12.10 Felszegy Millo; ob 17. Trg Cavana Šema; ob 18. Griža Donadel in Cicogna; ob 18. Trg Garibaldi Vidali; ob 18.30 Lazaret (gostilna Mauro) Millo; ob 19.30 Zlndis Millo in Fontanot; ob 20. Sv. Križ Gombač in Calabria. PSI: 16.30 na Trgu Garibaldi Antonio Catanzaro; ob 18.30 na sedežu federacije v Ul. Mazzini 32 debata o aktualnih političnih temah, predvsem o problemih mladine. Govorila bosta prof. Balzano in Lu-cio Ghersi. LSS: ob 9. v Barkovljah in na vogalu Ul. Sancini - Marco Praga; ob 10. na Furlanski cesti blizu gostilne Godnič in na Trgu Valmau-ra; ob 10.30 pri gostilni Marittimi in v Skednju pri Belem konjičku; ob 11.30 na Trsteniku in na vogalu Ul. Costalunga - Fonda; ob 12.15 v Rojanu in v začetku Ulice Costalunga; ob 16. v Siivnem in Logu; ob 17. v Mavhdnjah in v Ric-manjih; ob 18. v Prečniku in Mač-kovljah; ob 19.00 v šempolaju in Dolini; ob 20. v Nabrežini in v Boljuncu. PSIUP: ob 10.15 Ul. de Amicis Seccia; ob 11. na Trgu Stare mitnice Franco; ob 11. na Opčinah Pentich; ob 12. na Trgu Cavana Monfalcon; ob 12. Piščanci Ruti-gliano; ob 15. v Bazovici Jercog; ob 16. v naselju sv. Sergeja Monfalcon; ob 16. v Ricmanjih. Jercog; ob 16.45 v Borštu Pentich; ob 17. v Ul. Costalunga Monfalcon; ob 18. na Trgu Goldoni Elio Lu-ches in Monfalcon. Današnja volilna zborovanja KPI: ob 10. v Miljah pred trgom Chinchio in Pacco Redenta; ob 11. Ul. dellTstria vogal Ul. Pon-ziana Jole Burlo; ob 11. na Trgu sv. Antona Šema; ob 12. pred ladjedelnico sv. Marka Vidali; ob 12.1 Na pokrajinski cesti med Pro-Arzenal - Ul. della Rampa Sema;lsekom in Križem se je sinoči do- Vespist podrl žensko 54-letna Maria Zobec iz Ul. Al-fieri 4 je predvčerajšnjim zjutraj postala žrtev prometne nesreče. Pri prečkanju Ul. Pascoli, izven zebrastega prehoda, jo je podri neki vespist, ki se je ustavil, po. gledal, kako se je Zobčeva dvignili, stopil na vespo in se odpeljal. Por.esrečenka je mislila, da ne bo hudega in je odšla domov, toda ponoči bolečine niso prenehale in včeraj je morala zaprositi za zdravniško pomoč. Okrog 10. ure je Zobčeva prišla v bolnišni-co kjer so jo sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi udarca v levo stran prsi. Okrevala bo v e-nem tednu. Nevešča šoferka zavozila v zid ničarka Majda Canziani iz Boljun- ridione 4, ki se je tudi peljal v avtu. Ko je Canzianijeva privozila do pol poti, je, še nevešča šo-firanja, izgubila nadzorstvo nad avtom in zavozila s ceste ter trčila v zid na levi. Pri nesreči se je šoferka najhuje pobila. Udarila se je v glavo ,se ranila nad levim očesom in po levi nogi ter se bo morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti en mesec. Laže se )e poškodoval Scatizzi. Njega so pridržali na otorinolaringoiatričncm oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih Danes pogreb Albina Turka Danes popoldne bodo iz tržaške mrtvašnice pripeljali v Ricmanje posmrtne ostanke pokojnega Albina Turka, ki je po hudi bolezni umrl v torek zjutraj v tržaški bolnišnici. Pogreb v Ricmanjih bo ob 15.30. Tako bo pokojni Albin za vedno počival na ricmanjskem pokopališču, kjer je pokopana tudi njegova sestra Emilija, ki je dolgo vrsto let poučevala na osnovni šoli v Ricmanjih. Albin Turka in njegova sestra Emilija sicer nista bila po rodu iz Ricmanj, toda domačini so ju šteli za svoje in so ju imeli radi. Učiteljica Emilija, ki je umrla pred nekaj leti, je v Ricmanjih poučevala že pred vojno, a se je morala izseliti zaradi fašističnega preganjanja. Albin in Emilija st a nekaj let živela v Mariboru, kjer ju je doletela nemška okupacija. Pregnali so ju v Srbijo. Tudi Albin se je takoj vključil v NOB in je deloval kot aktivist na terenu po Bosni. Nalezel se je pri tem bolezni, za katero se je zdravil v raznih sanatorijih in doma, a zdravja mu ni mogel več nihče vrniti. Takoj po končani vojni sta se Emilija in Albin vrnila v Ricmanje, Ona je poučevala v šoli, on pa je aktivno sodeloval zlasti prva leta pri prosvetnem društvu, pri Prosvetni zvezi in OF, dokler mu je zdravje kolikor toliko dopuščalo. Bil je zaveden in napreden Slovenec. Sovražil je hinavščino in je bil odkritega značaja, dosleden do skrajnosti. Naj mu bo lahka domača gruda. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja prostih vstopnic za prvo predstavo Rossinijeve opere »Viljem Tell«, ki bo danes zvečer ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah. Opero bo dirigiral Oliviero de Fa-brittis, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Rita Orlandi Malaspina, Luigi Ottolini, Dino Dondi (protagonist), Silvio Maionica, Massimilia-no Malaspina. Prva plesalca Marga Nativo in Alfredo Koellner, plesalci solisti Ondina Ledo, Emma Prioli, Ermanno Aurino in Liris Gal. Orkester, zbor in balet gledališča Verdi Zborovodja Giorgio Kirsch-r.er, koreograf Carlo Faraboni, režija Carlo Piccinato. Danes se začne prodaja vstopnic za ponovitev, ki bo v nedeljo, 22. za dnevni red v vseh prostorih. Včeraj - danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 18. novembra 1964 se je v Trstu redilo 17 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 51-letni Guido Bre- zovšek, 81-letna Ana Komar por. Co-bez, 64-letrii Pietro Grassi, 81-Ietni Giovanm Kosovely, 77-letni Martin Lovriha, 73-Ietna Maria Silvi vd. Miotto, 86-letna Ersilia Arniči vd. Del Torre, 81-letna Luigia Giacofich vd. Ferluga, 82-letna Maria Maddale-ni vd. Della Fietra, 77-letna Luigia Cuncich por Bianchi, 55-letni Raf-faele Ojo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1*. 11 — 22. 11.) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Si-gnon, Trg Ospedale 8; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg S. Giaco-mo 1; Alla Minerva, Trg S, Fran-cesco 1; Ai Due Mori, Trg Unitš 4; G, Papa, Ul. Felluga 46 NOČNA SLUŽBA LEKARN (16. 11 — 22. 11.) Godina, Trg S. Glacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unitž 4; G. Papa, Ul. Felluga 46. Nazionale 15.30 «La conquista del West» Henry Fonda, Carroll Baker, Gregory Pečk. Technicolor. Arcobaleno 16.00 «Una valigia P>e-na di donne« Technicolor. Prepovedano mladini. Excelslor 16.00 «1 due seduttori« — Technicolor. M ar Ion Brando, Dav:d Niven. Fenice 16.00 »Crlsanteim per un de-litto« Alain Delan, Jane Fonda. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.30 «11 vangelo secon-do San Matteo« Nagrajen v Benetkah. Alabarda 16.30 «Da 007 criminall a Hong Kong« Technicolor. Brod Harris. Filodrammatico 16.00 «Africa sexy» Technicolor. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Per un pugno di dol-lari«. Cristallo 16.30 uStrano incontro« Na-talie Wood. Prepovedano mladini. Capitol 16.30 «La settima alba« — Technicolor. Wiliam Holden, Su-san York. Garibaldi 16.30 «1 guerriglieri dei-1’arcipelago« Technicolor. Georg* Montgomery. Impero 16.00 «11 colore della peli** Prepovedano mladini. Vittorio Veoeto 16.00 «1 tre da AsM-jy» Technicolor. Yul Brynner, Richard VVidmark. Moderno 16.00 «Le piace Brahms« Ingrid Bergman, Yves Mohtand. Prepovedano mladini. Zadnji dan Astra 16.30 «Vento di terre lontane« Astoria 16.30 «Winchester 73» Jame* Stewart, Rock Hudson, Tony Cur-tis. Abbazia 16,00 «GM invincibili« Technicolor. Gary Cooper, Paulette Godard. Ideale 16.00 «11 comandante« Tot*, Razna obvestila SPDT priredi v petek, 20. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, prvi planinski večer s predvajanjem filmov Aljoše Žerjala. Na sporedu so filmi o Bosni, O-hridskem jezeru in naši obali, “t Vljudno vabljeni. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 22. tjn. razstavo slovenske knjige. Razstava bo odprta v društvenih prostorih v Ul. Servo-la 124-1 od 9. do 12. In od 15. do 19. ure.' Vljudno vabljeni na zanimivo razstavo. Prosvetno društvo »Ivan Cankar* priredi 8 decembra izlet v Bohinj In na Vogel (1923 m). Vpisnina 1800 lir. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih, Ul. Montecchl 6 19. do 20. ure. Mali oglasi Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Modesta Sancina daruje Karmela Sancin 1000 Mr za Dijaško Matico in 1000 lir za prosvetno društvo v Skednju. Namesto cvetja na grob pok. Modesia Sancina daruje Lidija Sancin 1000 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje L. Križman 1000 lir. V počastitev spomina pok. Rudolfa Kralja iz Gabrovca št. 40, daruje Dominik Strekelj 1C00 lir za Dijaško Matico. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I PODI in pokrivala za pode, preproge in .sintetične preproge za hodnike lz plastike, gume, Moquette U> Meraklon, zastori, Cinz lavatex, pr*; vleke iž plastike. A.R.P. ITALPLAST — Trg Ospedale št. 6. Tet. 95-91*. PRI MAGAZZINU FELICE — Trst. Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moške In otroške dežne plašče, bunde, hlače, jopiče in srajce najboljših vrst In znamk po najnižjib cenah, PRI R1NOTECNICA, Trst, Ulica Teatro Romano 9. DOBITE: pralne stroje CANDY, REX, INDESIT, ZOP-PAS m CASTOR po najnižji cent. Velika Izbira PECI na plin, drva, kerozen ŠTEDILNIKE, HLADILNIKE ln TELEVIZORJE najboljših znamk. Različne štedilnike na drva in premog, na plin m elektriko, različne peči, trajno goreče in na kerozen, pralne stroje in hladilnike znamke REX tn INDESIT. Plačilo po dogovoru, tudi ua obroke dobite PB* CARLU BRUSIN1, Trst. Ul. C. Bat-tisti št. 20 Tel 29041 AVTOMOBILE nove takojšnja Izročitev FORD TAUNUS 17M 1500 CON-SUL CORTINA. HILLMAN SUPER MINX - HILLMAN 1MP 875 c.c. Naročila In takojšnja Izročitev BIAN-CHINE. Prodaja tudi na obroke, U-lica Geppa št 12. URADNA ZLATA KOLAJNA Spredaj ZLATO 900/1000 | 'TBMUH4 g 3,5 0 mm 20 L 4.300 g 7 0 mm 24 L 8.600 g 10,5 0 mm 28 L 12.900 g 17,5 0 mm 32 L 21.000 Zadaj g 35 0 mm 45 L 42.000 g 70 0 mm 55 L 84.000 g 105 0 mm 65 L 126.000 kompletna serija L 298.800 KI JO JE IZDAL ORGANIZACIJSKI ODBOR OLIMPIJSKIH IGER V TOKIU 1964 v omejenem številu SPOROČILO Da bi obvarovala kupce pred zmešnjavo, ki jo povzročajo zasebne pobude, ki jih Japonski olimpijski odbor ni odobril in ki zato nimajo uradne veljave, se sporoča, da je W NUMISMATICA ITALIANA - EDINA in za ves svet ekskluzivna razdeljevalka URADNE ZIBATE KOLAJNE, ki jo je izdal Organizacijski odbor olimpijskih iger v Tokiu. VAZNO! Odklanjajte kolajne brez petih olimpijskih krogov in brez napisa ob robu "MEDAGLIA UFFICIALE NI" PREDNAROČILA IN PROSPEKTI PRI BANČNIH INSTITUTIH A. BRANDOUN TRSI * VIA S. MAURIZIO, Z IZBIRA PECI NA PLIN, ŠTEDILNIKI KOPALNICE - KOMPLETNE■ LESTENCI KVALITETA • ELEKTRIKO, PREM0G-DRVA • Z OPREMO • PIPE, GRELCI ZA VODO, • ZA JEDILNICO, SPALNO SOBO CENE ZMERNE INNA KER0SEN ZA PRANJE POSODE ZRCALA ITD ZA PREDSOBO IN KUHINJO 12 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pijan je hotel ukrasti avto ki je bil preurejen za invalida Pri poskusu tatvine sta ga zasačila lastnik in njegov sosed, sodišče pa je bilo z njim dokaj milo Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Pasoli, zapisnikar De Paoli, obramba Nimira) s® je moral zagovarjati 23-letni pario Liuba brez stalnega bivali-“ča, ki je bil obtožen, da je ukradel avto znamke fiat 500 («topoli-no») TS 31934. Poleg tega so ga se obtožili, da je bil pijan, da je uoravljal avto v Vinjenem stanju Jer da sploh ni nikoli opravil šoferskega izpita. .Liuba je mladenič, ki mu življe-Jjie ni bilo postlano s rožicami. Svojega očeta ni nikoli poznal, a rnati živi v inozemstvu. Vedno Je uu preDuščen samemu sebi. Pravega doma ni poznal. Poleti je spal kar na prostem, a ko je postalo mrzlo se je zatekel pod tujo streho, najraje v kolibe, skladišča Jn podobno. Delal je občasno kot e*ak ter zaslužil na splošno le to-nao, da si je priskrbel potrebno hrano. In pijačo seveda... Tako se je zgodilo tudi 10. oktobra letos. Na večer tega dne je ^ladenič obiskal vrsto gostiln, kjer Je, kot je pozneje izjavil policijskim agentom, spil precej kozarcev vina. Bilo je že blizu polnoči, ko se Je znašel v gostilni «A1 brivido« Pri Spodnji Magdaleni. Tudi v tem lokalu je pridno segal po kozarcu * ko je nekaj časa potem stopil ha cesto, je bil tako vinjen, da se sploh ni spomirtjal ničesar več. V bližini gostilne, in sicer v Ul. Boc-pnerini, je bila parkirana vrsta avtomobilov. Liuba je opazil «t0D0li-ho», ki je last 36-letnega branjarja Antonia Mea. Tik pred «topolinom» Pa je bil parkiran fiat 600, katerega lastnik Giordano Marion stanuje v Isti hiši kot Meo. Gre za poslopje “J- 3, ki stoji prav nasproti mesta, kjer sta bila parkirana oba avtomobila. Liuba ni dolgo pomišljal. S silo je odprl vrata «topolina» ter se vsedel za volan. Tu pa so nastali križi in težave, kajti mladenič je jmel smolo, da je naletel na avto, {J1 je bil nalašč predelan pri nekaterih krmilnih in voznih napravah za invalida. De Meo je nam-feč invalid ter ne more uporabljati navadne sklopke. Potrebne vzvode so mu zato pritrdili na volan avtomobila. Lahko si mislimo, kako je moral Liuba truditi in mu-eitl (bil je pač pijan) preden se mu je posrečilo, da je vžgal motor m sp potem skušal odpeljati. To hjftgOvo početje pa je opazil De Meov sosed Marion. Moški je prišel na okno ter opazil neznanca v sosedovem avtomobilu. Kmalu hato se je Liuba hotel odpeljati, J°el ko- SAVNsrr.4«:! =■’=- januarja razkol v socialistični | b,)l ?e. en reso!'- >,n ,slcer finančne, stranki. V Ronkah so nekateri čla- J’3'. k„' ”a doslej upravljal boni PSI prestopili v PSIUP, med I doc, župan, komun sti pa bodo ob- temi tudi župan Soranzio in na- j ^za j U re,?no »dborniStvo, dobili pa bodo obe namestništvi. mestnik odbornika Rizzi. Sociali- | ste je nato v odboru zastopal le S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Prošnje na INAM za zdraviliško zdravljenje Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne INAM v Gorici sporoča, da je samo do 30. novembra čas za vlaganje prošenj pri njenih u-radih v Gorici, Gradiški in Tržiču za termalno zdravljenje na račun INAM. Prošnje bodo veljale za tako zdravljenje v letu 1065 za zavarovance in njihove družinske člane, ki bi ga jim njihov zdravnik predpisal. Upravni odbor INAM je s posebnim odlokom uvedel znatne izboljšave takih dopolnilnih uslug pri zdravljenju zavarovancev in njihovih družinskih članov, ter Je I njena odločitev. Predsednik je po-razposlal tudi vsem sodelujočim ro£aj tudi 0 ponovni vzpostavitvi zdravnikom posebno okrožnico z O čem bodo razpravljali na seji pokrajinskega sveta Industrijsko cono v Tržiču bodo uredili v obliki konzorcija PSIUP bo izgubil eno mesto v Dona. Na‘dežernih”‘v“olitvah7e‘toš” I f*®0™- 2upa" Soran,zio s»loh n« njega maja se je izkazalo, da ni I bo ,vef v odboru dosedanji na- prisotnost dveh zastopnikov PSI I mastnik R,z» J>a bo Povzel eno 1 redno odbormsko mesto. Reorganizacija v ožjem odboru te občine sloni pravzaprav na realnejšem razmerju sil v levičarski koaliciji, ki vodi občino.. Niso zaradi tega upravičena razna ugi-banja, ki jih s tem v zvezi de.a razno desničarsko časopisje. Pokrajinski odbor je imel pretekli torek svojo običajno tedensko sejo, na kateri je predsednik dr. Chientaroli poročal o poteku pogajanj med ribiškimi zadrugami iz Tržiča in Gradeža, glede bližnjega lova cipljev v zalivu Panzano. Pokrajinska uprava je v tem sporu kot posredovalec, vendar pa bo na koncu veljavna navodili in drugimi informacijami glede zdraviliškega zdravljenja. Tisti zavarovanci, ki jim bo zdravnik predpisal tako zdravljenje, bodo dobili vsa podrobnejša pojasnila pri svojem zdravniku in če bo potrebno tudi na pokrajinskem vodstvu INAM. prometa na cesti Bračan-Dolenje, čeprav za sedaj še v omejenem obsegu, ker je cesta še vedno poškodovana zaradi zemeljskega u-sada in podtalne vode. Odborniki so nato proučili tudi probleme, o katerih bodo razpravljali na sobotni seji pokrajinske- Delegacija neposrednih obdelovalcev v družbi voditeljev kmečke organizacije palačo na pogovor z vladnim zastopnikom odhaja v prefekturno ga sveta in ki 50 vneseni na dnevni red te seje Pri svojih poročilih se bo predsednik po vsej verjetnosti dotaknil tudi problpma razlastitev zemljišč vrtnarjev v Štandrežu in Podturnu o čemer sta bili prejšnji teden vloženi tudi dve interpelaciji od strani socialističnih in komunističnih svetovalcev. Na dnevnem redu je tudi razprava o pokrajinskem proračunu za leto 1965, ki pa verjetno za to sejo ne bo prišla v poštev, ker svetovalci še niso prejeli zadevnega gradiva. Med drugim je na dnevnem redu najetje 38 milijonov lir posojila pri državni blagajni v Rimu za dodatne stroške pri gradnji državnega arhiva v Gorici. Ta gradnja za pokrajinsko upravo ne bo predstavljala nobenega bremena, ker bo z najemnino, ki jo bo plačevala država za poslopje, pokrajina odplačevala letne obroke najetega posojila. Svetovalci bo. do morali odobriti tudi nekatere spremembe pri pogojih za najetje posojila pri mestni hranilnici za prehodno finansiranje del za ureditev pokrajinskih cest, za katere država še ni nakazala svojega prispevka. Ob koncu bodo svetovalci poklicani tudi da odobrijo razpust ■ Delniške in pristaniške družbe za Tržič*, ki bo prenehala obsta-jati v dosedanji obliki delniške družbe, ker jo bodo uredili na konzorciaini podlagi. Zanimiva oprostilna razsodba v Čedadu Pred časom so varnostni organi iz Čedada presenetili na področju, kjer so vojaške oblasti prepovedale slikanje in fotografiranje, Tržačana Armanda Cossuta in nekega njegovega prijatelja. Prijavili so ju sodišču pod obtožbo, da sta fotografirala na področju, kjer so postavljene table z opozorilom, da je tam fotografiranje prepovedano. Včeraj je bilai proti njima razprava pred okrdjnim sodnikom v Čedadu. Ta pa je oba obtoženca oprostil s polno formulo, ker nista zakrivila kaznivega dejanja. Z električnim svedrom se je ranil Včeraj dopoldne so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 17-let-nega Borisa Tronkarja iz Gradi-škute št. 14, ki se je malo prej lanil na delu v mehanični delavnici Vouk pri pevmskem mostu. Zdravniki so mu ugotovili rano; na palcu leve roke, ki si jo je fant povzročil ko je delal z elek. tričnim svedrom. Okreval bo v 10 dneh. VERDI. 17.00: «Le schiave esisto-no ancora«. Dokumentarni film v barvah. Mladini pod 18. letom prepo vedrin. CORSO. 17.00- «Segretissimo — spionaggio«, Laurent Terzieff in H. Neff. Francoski čmobeli film. Mladini pod 14. letom prepovedan. 1 MODERNISSIMO. 16.00: «La sfida viene da Bangkok«, B. Harris in M. Hold, ameriški burvni kine-maskopski film, zadnja predstava ob 22. V1TTORIA. 16 30: «Ipnosi», E. R. Drago in J Sorel, italijanski čmobeli film, zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «La cltth č salva«, H. Bogart in Z. Moster, a. meriški čmobeli film, zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-vlšjp dnevno temperaturo 13,2 stopinje ob 15 uri in najnitjo 4,6 sto-pinje nad ničlo prejšnji večer ob 22. uri. Povprečna dnevna vlaga j« i dosegla 92 odstotkov. PRIMORSKI DNEVNIK MEDNARODNI NOGOMET Pokal evropskih prvakov GYOER, 18. — V prvi tekmi drugega izločilnega kola je Vasas Gyoer premagal Lokomotiv iz Sofije 5:3 (1:1). • » * OSLO, 18. — Amsterdamski DWS v povratni tekmi premagal s 3:1 (0:0) domaCi Lyn. Ker so Nizozemci zmagali s 5:0 tudi v prvem srečanju, so se uvrstili v Četrtfinale turnirja. * * • GLASGOW, 18. — DomaCi Glas-gow Rangers je premagal 1:0 (0:0) dunajski Rapid. ♦ * * MADRID, 18. — V prvi tekmi o- Pokal pokalnih prvakov VARŠAVA, 18. — Domača Legija je v prvi tekmi osmine finala premagala Galatasaray iz Istanbula 2:1 (1:0). • • • SOFIJA, 18. — Slavija je nocoj premagala švicarsko enajstorico Lausanne Sports 1:0 (0:0). * * * DUNDEE, 18. — V prvi tekmi izločilnega turnirja sta se Dundee in španska Saragoza razšla z neodločenim rezultatom 2:2 (1:2). medbritansko prvenstvo LONDON, 18. —Anglija je danes srnine finala je Real Madrid odpra-1 premagala reprezentanco Wallesa vil praško Duklo s 4:0 (2:0). [2:1 (1:0). Pokal sejemskih mest BUDIMPEŠTA, 18. — V odločilni tekmi drugega kola turnirja je domači Ferencvaros premagal Wiener Šport Club 2:0 (0:0). BARCELONA, 18. — Enajstorica Barcelone je s 3:1 (2:0) odpravila Giasgow Celtic. * • * FRANKFURT, 18. — Nogometno srečanje četrtfinala za pokal sejemskih mest Roma—Dinamo (Zagreb), ki bo prihodnjo sredo v Rimu, bo sodil Nemec Gerhardt Schulenburg iz Hamburga. SOVJETSKO PRVENSTVO MOSKVA, 18. — Dinamo iz Tbilisija je z zmago nad moskovskim Torpedom s 4:1 prvič osvojil naslov sovjetskega nogometnega prvaka. ŠPORT NA GORIŠKEM Namizni tenis za Memorial File j 1964 Med raznimi športnimi manifestacijami, ki jih je v okviru Memoriala M. Filej organiziralo SZ Olimpija iz Gorice, je bil tudi namiznoteniški turnir, ki je bil preteklo ne deljo v prostorih Katoliškega doma. Tam se je zbralo kar trideset igralcev tega športa, ki ni sicer preveč poznan široki množici, a je precej razširjen po raznih zavodih. Igralci so tvorili osem ekip («Dom» iz Ro- jana. Alojzevišče in Oratorij iz Gorice. Livada iz Gorice, Pevma, Ste-verjan, «Vrba» iz Sovodenj in Vrh), ki so se porazdeljene v dve skupini vneto borile med seboj za prvo mesto in s tem za vstop v finale. To je uspelo Rojanu in Alojzevišču, ki sta se nato pomerila v finalni tekmi. Zmagal je Rojan z rezultatom 3:0, in to po zaslugi znanih izkušenih igralcev, kot so brata Tavčarja, Kuret in Fabjan. Vendar so Alojze- ...............*........»..»...mm..mm-......................,Ilmlu.............. ZENSKA KOŠARKARSKA A LIGA V ALPSKIH PANOGAH v- Ze v prvem kolu vrsta presenečenj Poraz petorke tržaške Ginnastice že v začetnem zavnijaju nas je ženska A košarka liga dokaj presenetila: prvi sicer le po številčnem zaključku nepričakovan izid smo zabeležili v Vicenzi. Domači Portorico se je predstavil kot najresnejši nasprotnik turinske petorke v bor- —-- bi za prvo mesto. V prvem kolu je popolnoma strl vsak odpor milanske Stande, ki je že celo vrsto let zasedala drugo mesto na italijanski rang listi in jo obenem odvzel vsako upanje in željo po ponovitvi lanskega uspeha. Portorico se je takoj predstavil kot druga italijanska ženska košarkarska velesila. Ns moremo trditi, da je Standa razočarala. Njene meje so dobro znane in preko njih tudi najboljša volja ne pomaga. Povsem nepričakovano pa se je beneška ekipa vrnila domov iz tržaškega gostovanja s polnim plenom. Domača petorka je v prvem delu tekme pokazala bolj homogeno igro in to dokazala s precejšnjim naskokom. Ta prednost pa je skopnela v drugem polčasu, ko so gostujoče atletinje zaigrale bolj ostro in dosegle zmagovito točko v trenutku, ko je sodnik dal znak za konec. Poraz tržaške petorke bo lahko imel težke posledice ob zaključku prvenstva in že zdaj spravlja domačo ekipo v neroden položaj. Petorka iz Tre viša pa je uspešno pričela svoj letošnji trud. Vključitev bivše igralke beneške ekipe Tor-risierove Je pripomogla k izboljšanju igre celotnega moštva, ki se je zelo dobro odrezalo tudi proti tako bojeviti ekipi kot je Pejo, ki je imelo celo podporo domačega občinstva. Tudi ta izid Je dokaj presenetljiv. To dokazuje, da se je pred leti ustaljeno razmerje moči med posameznimi klubi mnogo spremenilo in šele bodoča kola nam bodo nudila dovolj elementov za analizo novega položaja. Kljub domačemu okolju neapeljske atletinje si niso nadejale uspešnega zaključka v borbi z novoustanovljeno ekipo iz Bologne. Le-te so uspešno zaključile svoje dolgo potovanje do mesta pod Vezuvom in prinesle domov obe točki. Na tuja tla pa sc šle po točke tudi igralke državnega prvaka Fiata. Omsa iz Faenze n. mogla ničesar pred premočjo gostujoče petorke, razen v prvih minutah, ko Ji je uspelo prevzeti vodstvo. Ko pa se je turinski stroj popolnoma razgrel Je bilo konec upov domačink in prednost Fiata se je naglo večala. Prvo kolo tega ženskega prvenstva je bilo torej zelo zanimivo, kar pomeni, da se nam obeta še bolj živo privlačno nadaljevanje. I. PZIO LESTVICA Fiat Torino Bristot Treviso S. M. Mobil! Bol. Portorico Vicenza U.C. Venezia S. G. Triestina Standa Milano Napoli Pejo Brescia Omsa Faenza 1 10 58 40 2 1 1 0 50 40 2 1 10 44 35 2 1 10 57 48 2 1 10 31 30 2 1 01 30 31 1 Italijanski smučarji v letošnji sezoni ■V Se ta mesec treningi na snegu MILAN, 18. — Italijanska smučarska zveza je sestavila razpored drugega treninga alpskih tekmovalcev na snegu za člane in članice, ki pridejo v poštev za državno reprezentanco. Ta trening bo od 23. t.m. do 13. decembra v Sestrieru in Sportiniji. FISI je na trening povabila naslednje smučarje in smučarke: Moški: Enrico Demetz, Osvaldo Demetz, De Nicolb, De Tassis, Di Bona, Fill, Giorgio Mahlknecht, Ivo 1 0 1 48 57 1 Soitolet!u Mahlknecht, Maccari, Gerardo Mussner, Walter Mussner, Pezza, Piazzalunga, Cario Platter, Carlo Quaglia, Ca rlo Senoner, Sperottl, Stuffer, Vachet, Valentini, Zande-giacomo, Zanni, Casse in Egidto 1 01 35 44 1 1 0 1 40 50 1 1 01 40 58 1 ženske: Lidia Barbieri Saccona-ghi, Marisella Chevallard, Glorian-da Cipolla, Giustina Demetz, Fla-minja Ercolani, Barbara Erlacher, im.......... NAGRADA CALTEX -SP0RTSMAN LETA» Facchin in Amarildo zr rr t,- r« t ■*- * • • najboljša v A ligi Marchioro (Catanzaro) vodi v lestvici drugoligaškega prvenstva MILAN, 18. — S tretjim golom, ki ga je Amarildo dosegel v nedeljo med milanskim derbyjem z Interjem, se je pridružil igralcu Catanie Facchinu na vrhu lestvice najboljšega strelca A lige, kateremu bo ob koncu prvenstva pri- padla milijon vredna nagrada Čal-tex — Sportsman leta. Na tretjem mestu Je tudi igralec Milana in sicer Ferrario. Po devetem kolu je lestvica najboljših strelcev A lige naslednja: 1. Catania — Facchin količnik 0,75 (6 golov v 8 tekmah) Milan — Amarildo » 0,75 (6 golov v 8 » 3. Milan — Ferrario » 0,66 (4 goli v 6 » 4. Roma — Angelillo » 0,62 (5 golov v 8 » 5. Inter — Jair » 0,57 (4 goli v 7 » » 0,55 (5 golov v 9 » » 0,50 (4 goli v 8 » 6. L.R. Vicenza — Vinicio 7. Bologna — Haller V B ligi si je član Catanzara Marchioro še bolj utrdil položaj na Čelu lestvice, medtem ko se je na drugo mesto vsidral igralec Brescie De Paoli, ki je prejšnjo ne- deljo dosegel kar dva gola. Sploh je bilo v tem tednu precej sprememb v lestvici, ki je za strelce B lige kakor sledi: 1. Catanzaro 2. Brescia 3. Modena 4. Reggiana 5. Palermo Palermo Trani Marchioro količnik 0,71 (5 golov v 7 tekmah) De Paoli » 0,66 (6 golov v 9 » Conti » 0,62 (5 golov v 8 » Calloni » 0,57 (4 goli v 7 » Rossano » 0,50 (4 goli v 8 » Troia » 0,50 (4 goli v 8 » Lombardo » 0,50 (3 goli v 6 » Daniela Franceschettl, Paola Fran-ceschetti, Daniela Giolitto, Patrizia Medail, Marisa Mion, Nora Monti-celli in Inge Senoner. Prvo izbirno tekmovanje obeh ekip bo 7. in 3. decembra v Sportiniji in sicer v slalomu in veleslalomu v okviru nastopov za «Pokal Quaglia». Tega tekmovanja se lahko udeležijo vsi smučarji, ki menjio, da lahko pridejo v poštev za reprezentanco. Druge izbirne tekme bodo 19. in 20. decembra v Selvi Val Gardena za moške (slalom in smuk) te,- 20. istega meseca v Cerviniji za ženske, ki bodo nastopile v tekmovanju za «Trofejo Case» v veleslalomu. Vsi člani moške ekipe se bodo morali obvezno udeležiti tekmovanja za «Pokal treh vlečnic* (smuk in slalom), ki je mednarodno FIS tek-mčVfcnje. To bo od U. “do 13. decembra v Sestrieru. Smučarke pa bodo nastopile na mednarodni FIS prireditvi (smuk, slalom in veleslalom), ki bo v istih dneh v Sportiniji. Vodstvo FISI je povabilo v Se-striere tudi conske tehnične komisarje in trenerje, katerim bo dalo nove smernice za tehnično in organizacijsko delo v conskih alpskih centrih FISI. • • • SANTIAGO, 18. — Predsednik prireditvenega odbora svetovnega smučarskega prvenstva, ki bo 1966 leta v Portillu ičile) Reinaldo So-lari, je z uradnim komunikejem zavrnil obtožbo tajnika mednarodne smučarske zveze Siggija Bergmana, da bo v Čilu nemogoče organizirati tekmovanje. Solar! je izjavil, da so bili vsi problemi ugodno rešeni in sedaj z zaupanjem čakajo na uradne inšpektorje FIS, ki si bodo marca prihodnjega leta ogledali prizorišče svetovnega prvenstva. BOKS FLORENCA, 18. — Alessandro Mazzinghi se je danes preselil iz Pontedere v Impruneta pri Florenci, kjer bo gost brata Guida ves čas priprav za dvoboj za svetovni naslov srednje junior kategorije s For-tunatom Manco. Srečanje bo 11. decembra letos v Rimu. Toskanski boksar bo trening začel že jutri iri zato bo vsak dan hodil v Florenco. V Rim, kjer bo dvoboj, bo odpotoval šele 10. decembra. viščniki M. Legiša, Prinčič in Z. Le-giša nudili zmagovalcem precej odpora. Zmagovalna ekipa je prejela lep pokal. V raznih srečanjih so se dobro odrezali nekateri posamezniki. Lucijan černic (Vrh) je n. pr. delal mnogo preglavic Rojančanom, Edi Marinič (Sovodnje), pa je s svojo bliskovito igro presenetil marsikaterega nasprotnika. Skoda le, da je bil nekoliko nestalen. Glavni sodnik je bil S. Finizio iz Gorice, ki je državni zvezni sodnik. Turnir, ki ga je pripravil profesor Kranner, je bil dobro organiziran, in številni gledalci so lahko pozorno sledili «beli žogici*. Tehnični rezultati: A SKUPINA Rojan — Oratorij 3:0 Sovodnje — Vrh 3:1 Rojan — Vrh 3:2 Sovodnje — Oratorij 3:0 Rojan — Sovodnje 3:0 Vrh — Oratorij 3;i 1. Rojan 3 zmage 2. Sovodnje 2 3. Vrh 1 4. Oratorij 0 B SKUPINA Livada — števerjan 3:0 Alojzevišče — Pevma 3:0 Livada — Pevma 3:1 Alojzevišče — Števerjan 3:0 Alojzevišče — Livada 3:0 Pevma — števerjan 3:0 1. Alojzevišče 3 zmage 2. Livada 2 3. Pevma 1 4. Števerjan 0 FINALE Rojan — Alojzevišče 3:0 (Kuret -Prinčič 2:0, A. Tavčar - M. Legiša 2:0, Fabjan - M. Tavčar — M. Legiša - Z. Legiša 2:1). Po končanem tekmovanju je bilo v števerjanu nagrajevanje zmagovalcev v lahki atletiki in obeh turnirjev. V lahki atletiki je prejel pckal Ivan Susič, ker je dosegel najboljši tehnični rezultat; medalje pa so prejeli Susič in D. Bensa zlato. D. Peterin in V. Nanut srebrno, E. Podbršček in M. Vižintin bronasto. Za prvo mesto v odbojki Je zmagovalno moštvo ((Gorica* dobilo pokal Slov. kat. prosv. zve*? in medalje. Za zmago v ping-pongu pa je bil Rojan obdarovan s pokalom in kolajnami. Najboljši slovenski športnik Miroslav Cerar V SOBOTO ZVEČER Tekma v odbojki Bor-Fužinar V soboto, 21. t. m. bo v dvorani stadiona «Prvi maj» prijateljska odbojkarska tekma med Borom in Fužinarjem iz Raven, ki je zasedel 8. mesto v I. zvezni ligi. biteije odbojke že sedaj opozarjamo na dvoboj, ki se bo začel on 20.30. * * * Atletski odsek Bora bo imel 7 nedeljo, 22. novembra ob 15. uri na stadionu «Prvi maj* pri Sv. Ivanu sestanek. Vabljeni so vsi čla. ni in kdor bi se rad včlanil. Po sestanku bodo predvajali film ® atletski sezoni 1964 in o tokijski olimpiadi. Vabljeni vsi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimsiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiintiiiiai1111* V Kopru so v ponedeljek v dvorani Tomosa proglasili na podlagi ankete športnega tednika Poleta ljubljanskega telovadca Mira Cerarja za najboljšega športnika Slovenije tega leta. Od skupnih 5.013 glasov jih je Cerar dobil nič manj kot 5.009. V Tomosu so Cerarja, ki se je vrnil s tokijske olimpia-de z zlato in bronasto kolajno, nagradili tudi s kristalno vazo (na sliki). ANTUN GREGO z Reke najboljši športnik ljudske tehnike SFRJ Kopru za zmago na nogometnem turnirju dva pokala Beograjski časopis. Tehničk e novine je letos razglasil za najboljšega športnika ljudske tehnike Jugoslavije Antuna Grega z Reke. Le-ta je skupaj z Nikoličem osvojil drugo mesto na letošnjem prvenstvu Evrope za jadrnice Snipe. Razen tega ,e letos Grego osvojil vrsto najvišjih priznanj doma in po svetu. Naj omenimo samo repričljive zmage na odprtem prvenstvu Jugoslavije, nadalje na mednarodni regati v Chioggi in prvo mesto v regati za pokal Bar-banera v Trstu Grego in Nikolič sta tudi zaradi svoje skromnosti vzor vsem jadralcem, saj sta vedno pripravljena prenesti svoje ..........................mi................ ŠAHOVSKA OLIMPIADA V TEL AVIVU Remi Gligoriča z Reševskim (ZDA) SZ vodi v dvoboju z Jugoslavijo TEL AVIV, 18. — Partija iz 5. kola med Gligoričem in Reševskim se je končala remi, tako da je končno stanje matcha med ZDA m Jugoslavijo neodločeno 2:2. Prav tako z rezultatom 2:2 se je končala tudi partija iz 6. kola med Argentino in Madžarsko. V 7. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Argentina - Zah. Nemčija 2:2 Španija - ZDA 1:3 Poljska . Bolgarija 2,5:1,5 Romunija . Madžarska 1:3 Izrael - Kanada 1,5:2,5 češkoslovaška - Holandija 0,5:3,5 SZ - Jugoslavija 2:1 (1) Gligorič . Botvinik prekinjena z izgledi Gligoriča na zmago. Smislov . Ivkov remi Stein - Matanovič 1:0 Spaski - Parma remi DISCIPLINSKI UKREPI Ferrara (Triestina) diskvalificiran MILAN, 18. — Športni sodnik na. cionalne nogometne lige je diskvalificiral za eno nedeljo igralca Triestine Ferraro. Z njim so bili diskvalificirani Merighi (Modena), Pestrin (Padova) In Tasso (Palermo). Vzrok: nespoštljivo vedenje do sodnika. znanje na manj izkušene tovariše. Med prvih deset najboljših športnikov ljudske tehnike Jugoslavije se je uvrstil tudi Koprčani Korošec. Ta je skupaj s Kojun-džičem z Reke osvojil drugo mesto na mladinskem evropskem prvenstvu za jedrnice Snipe. V četrtek pripravljajo v Beogradu sprejem za najboljše športnike ljudske tehnike. Udeležil se ga bo tudi nacionalni sekretar SCIRE za Jugoslavijo Aleksander Lukež iz Kopra, ki ima mnogo zaslug za številne mednarodne a-firmacije jugoslovanskega jadralnega športa v letošnjem letu. * * » V Kopru se je zaključil nogometni turnir v počastitev desetletnice tovarne Tomos in v počastitev bližnjega praznika — Dneva republike, prvo mesto je osvojil Koper, drugo Delamaris, tretje p:r«nsko Sidro in četrto dekanski Jadran. V predtekmovanjih je Koper najprej prepričljivo premagal Sidro s 3:0, medtem ko se je moral Delamaris pošteno potruditi, da je ugnal borbeni Jadran z 2:1. V tekmi /a tretje in četrto mesto je Sidro nepričakovano premagalo Jadran z 1:0, glavno srečanje med Koprom in Delamarisom pa se je končalo neodločeno 1:1. Tekma je bila ostra in borbena .vendar je potekala v mejah dovoljenega. Odločale so nim rezultatom 5:4. Koprski no-gometaši so prejeli dva pokala — za desetletnico Tomosa in v trajno last prehodni pokal občinske zveze za telesno vzgojo \ Kopru. Moštvo Kopra je namreč že tretje leto po vrsti osvojil0 pivo mesto na turnirju v čast Dneva republike pred izolskim Delamarisom. , t,rV . * * * Primorski enajstorici, ki tekmujeta v zahodni skupini druge lepubliške nogometne lige — Koper in ajdovsko Primorje st* zabe’ežili izreden uspen — prvo in drugo mesto v jesenskem čelu prvenstva. V zadnjem kolu je Koper premagal Slavijo 2:1, Pr*‘ morje pa Kamnik 4:1. Tako jf Koper z dva-ajstinii točkami. Primorje pa drugo z desetimi točkami. Zlasti preseneča uspeh K0-pra, ki je prvo tekmo v Ajdovščini katastrofalno izgubil z 0:4 i" so takrat mnogi domnevali, da je že izpadel iz vrste kandidatov z® prvo mesto. Toda požrtvovalni ■" gralci Kopra niso izgubili morale m od takrat naprej niso več i** gubili srečanja. V nekoliko spremenjeni formuli pa so igrali Ajdovci, vendar so tudi oni polčS Kopra glavni favoriti za prvo mesto, zlasti še, ker imajo prav dober količnik. * * * Kanalski odbojkarji niso uspel' na kvalifikacijah v Crikvenici. Zavedajoč se velike odgovornosti &o igrali s precejšnjo tremo in daleč pod zmožnostmi. Strokovnjaki trdijo, da bi se Kanal zagotovo uvrstil v zvezno ligo, če bi igral vsaj tako, kot zaigra v neki P°' vprečni tekmi. Prvo mesto 1,8 kvadifikacijah je osvojil Partizan iviuuum 0V.1J011 JC USVUJU i nsjstmetrovke, kjer je bil Koper iz Kleke pred Kvarnerjem z Be-uspešnejši- in je zmagal s konč-1 ke. Kanal je bil četrti. K E DAR * M Zaprl Je za seboj težka železna vrata, pazljivo, skoro neslišno. Privajajoč se temi na hodniku, se je previdno napotil na dvorišče. Dvorišče je bilo pokrito in ga je oblikovalo toplo popoldansko sonce. Zamežikal je, nato je z vajenim gibom potegnil roko iz hlačnega žepa. ženska, ki je sedela na nizkem stolčku v kuhinji, je z leseno žlico mešala po posodi na ognjišču. Vzela je iz nje kos mesa in ga poskusila. Nenadoma je dvignila pogled. Krik ji je obstal v grlu, usta so se ji odprla in oči izstopile. Teman nasmeh je komaj vidno trepetal okr