Poitnlna plačana v gotovini
Cena Din V-
Stev. 179.
V Ljubljani, torek 9. avgusta 1938.
Leto III
Sovjeti nočejo odstopiti niti pedi zemlje
Oboji so za konec sovražnosti, le poti do mirne rešitve ne najdefo
Poročila iz Moskve napovedujejo, da so se Sovjeti zatrdno odločili, da ne puste niti koščka zemlje, za katero teko pogajanja. Mnogi politični krogi, tako v Parizu kakor v Londonu, simpatizirajo s sovjetsko Rusijo kljub temu, da ne odobravajo komunizma. Isti krogi so mnenja, da Japonski ne bo uspelo ojačiti diplomatskih kakor vojaških uspehov, čeprav se opira na trikot Berlin—Rim—Tokio.
Pariz, 9. avgusta, o. Politični krogi so mnenja, da bosta Tokio in Moskva prišla do mirnega sporazuma kljub temu, da 6e na meji dnevno ponavljajo incidenti. Pravijo, nemogoče je določiti pravo stanje na bojičih, ker tako ena kakor druga poročajo v svojo korist. Obe stranki zatrjujeta, da gospodarita nad hribom Čangkufeng. Ena 6tvar je jasna, tako pravijo francoski politični krogi, da pripisujeta obe 6trani veliko važnost Čangkufengu in okoliškim postojankam, katerim obvladujejo na eni 6tran.i zaliv Posjet, na drugi Sej-sura-Yuki in železniško progo iz Yuki, ki pelje v notranjost Koreje, Sovjeti še vedno odločno zahtevajo priznanje rusko-kitajske pogodbe iz leta 1886, ker edino 6 tem si je mogoče priboriti mir. Mnogi politiki pripisujejo veliko važnost poročilom iz Ticncina, v katerih pravijo, da Japonska armada propagira protisovjetsko gonjo z namenom, da dosežejo sporazum s korejsko armado, katera pa ni pripravljena z njo sodelovati.
Japonski general pravi, da je vojna neizogibna
Berlin, 9. avg. o. Japonski prosvetni minister general Araki, prejšnji vojni minister, je dal posebnemu dopisniku časopisa »Berliner Tageblatt« izjavo, v kateri pravi, da je po njegovem mnenju možno rešiti spor med Japonci in Rusi na miren način. Če	pa bodo Sovjeti	še dalje	izzivali Japonce, bo	Japonska	začela	s pravo	vojno. Ena
vojna	na dveh bojiščih	—	je dejal Araki, nas	ne
plaši.	Naglasil je tudi,	da	bo po njegovem mne-
nju še pred koncem avgusta prišel odgovor na vprašanje	»vojna ali	mir«.	Ideološke	razlike, ki
razdvajajo	Rusijo in	Japonsko, kakor	tudi stalna
pomoč, ki jo dajejo Sovjeti Kitajski, more v ostalim prej ali slej dovesti do vojne.
Ruski bombniki na delu
Tokio, 9. avg. AA. Havas: Zastopnik japonske korejske vojske je izjavil,, da so se preteklo noč in danes izjalovili vsi sovjetski napadi na japonske postojanke, in da so se oddelki rdeče vojske morali umakniti z mandžurskih tal. V teh bojih	niso imeli Japonci-	nič žrtev. Kakšnih	15
sovjetskih lovskih letal	je	bombardiralo neko	ko-
rejsko vas, vendar ni bilo žrtev. Kmalu nato je 10 bombnikov napadlo neko drugo vas in napravilo neznatno škodo. Včeraj popoldne so sovjetski vojaki spet prodrli iz svojih strelskih jarkov, vendar so jih Japonci zavrnili.
Tokio. 9. avg. A A. Stefani: Po vesteh agencije Domej je včeraj nekoliko po 12 bombardiralo 20 sovjetskih letal Keiko na severni Koreji. Letala niso naredila nobene škode. Zjutraj so sovjetske čete poskušale napasti obrambne postojanke na Čangkufengu, a so jih Japonci, ki so napredovali za 400 m, odbili. Danes se je zvedelo tudi za nekatere podrobnosti o bombardiranju, ki ga je izvršila 6. avgusta sovjetska vojska. Po najnovejših podatkih je tedaj pogorelo 15 zgradb v Koiu. Poleg tega so naredila letala precej škode tudi v obmejnih vaseh.
Uradno naštete žrtve
Tokio, 9. avg. o. Japonsko vojno ministrstvo je izdalo poročilo, da so imeli Japonci od pričetka vojne do danes okoli 200 mrtvih pri Čangkufengu. Število mrtvih in ranjenih ni točno navedeno, pač pa trdijo, da so Sovjeti izgubili nad 1500 vojakov. Nadalje so poškodovali in onesposobili za nadaljnje vojskovanje nad 100 ruskih tankov in sestrelili 6 letal. Na tem delu bojišča je bilo včeraj popolnoma mirno. Drugi komunike pa poroča od 2 ujetih sovjetskih vojakov, ki sta se prostovoljno udala Japoncem, sledeče:	Rdeča	armada je po
svoji moralni ravni na zelo nizki stopnji. Poveljnik oddelka tankov, ki se je hotel udati Japoncem z vso posadko, je bil ustreljen. I)o sedaj se je oogajalo, da so prestopali na japonsko stran večinoma nezadovoljni sovjetski častniki, sedaj pa so se začeli udajati tudi podčastniki in navadni vojaki, ki pravijo, da jim ni za vojskovanje pod sovjetsko zastavo, prav zaradi razmer, ki tam vladajo.
Sfabi obeti
Tokio, 9. avg. o. Japonsko zunanje ministrstvo je izdalo samo delno vsebino pogajanj, ki sta jih imela japonski poslanik Sigemicu in zuanji komisar Litvinov. Komunike pravi, da sta sc oba državnika delno sporazumela, da takoj prenehajo z bojevanjem, nista pa našla načina, kako bi prenehali s sovražnostmi. Pričakujejo, da bo Sige-
micu nadaljeval s pogajanji v Moskvi tor bo napel vse svoje moči, da pride do končne rešitve. Glavna kriza je prešla, a situacija na bojiščih je iz dneva v dan slabša, kar utegne privesti do velike vojne, če se obema državnikoma ne bo posrečilo pogajanja ugodno rešiti.
Sovjeti so korajžni
Moskva, 9. avgustt. o. Zunanji minister Litvinov opominja in pravi, da sta sovjetska zračna armada kakor artilerija pripravljeni in lahko stopita takoj v akcijo na mejah Daljnega vzhoda. Komunistični organ »Komsomolskaja pravda« piše: Ruska zračna armada je pripravljena na vsako presenečenje v vojni proti fašistom, s katerim hočemo demonstrirati in pokazati .našo tehniko Zadnja leta se je naša tehnika tako povzdignila,
in mi Sovjeti smo našo zračno armado povzpeli na tako visoko stopnjo, ko moremo posebno poudariti sposobnost naših letal v brzini, višini in daljavi. Pole" tega smo izvežbali veliko število mlade generacije v letalstvu in so mlade poročnike povišali v kapitane in celo v polkovnike. Tuji opazovalci, ki pazijo na vsak korak sovjetskega komisarja Litvinova in na nov incidcnt v Grodoekovo, ki leži 400 km na severu od Čang-kufenga, pravijo sledeče: Če se bo posrečilo izolirati ta incident, bo to dober znak, da se ohrani mir, v nasprotnem primeru pa pomeni resno razširjenje nasprotstev na vsej meji. Ako se bodo obnavljali ti spopadi, bodo Sovjeti prisiljeni odpoklicati večje število čet iz Vladivostoka in pričeti z resnimi operacijami. Sovjetska vlada sama poudarja, da skuša na vsak način ohraniti mir in da sc ti spopadi ne razširijo vzdolž vse meje.
Os Rim-Berlin - vojaška zveza?
Obisk maršala Balba samo predpriprava
Pariz, 9. avgusta, o. Pariški časopisi 6e bavijo s potovanjem maršala Balba v Berlin ter pravijo, da je pravo ozadje tega obiska znani pakt štirih, samo da gre v tem primeru za novo obliko. Najprej je treba t prepričati Anglijo, da so totalitarne države miroljubne, in jo pripraviti do hitrega reševanja dveh vprašanj: do rešitve češkoslovaškega vprašanja, ki v prvi vrsti zanima Nemčijo, in do rešitve španskega vprašanja, ki najbolj zanima Italijo. Obisk maršala Barla pa napoveduje še nekaj drugega. V Berlinu ne skrivajo svojih želja, da bi se italijansko-nemško prijateljstvo prenovilo in spremenilo v pravo zvezo,- Italijanski kralj in cesar naj bi v kratkem uradno obiskal Nemčijo ter bi uradni predstavniki porabili to priložnost in proglasili, da je os Rim—Berlin postala tudi prava vojaška zveza. Mislijo, da bi značaj take zveze ne bil zgolj obrambni. Sicer je znano, da ima vodstvo nemške vojske svoje pomisleke glede kakovosti italijanske vojske, vendar pa je treba vedeti, da vodstvo vojske po 4. februarju letos skoraj nima več prave besede. Potovanje maršala Balba v kratkem času po obisku šefa glavnega gene-
ralnega štaba italijanske vojske generala Parianija in šefa italijanske fašistične milice generala Russa daje misliti tudi Angliji in Franciji, ki bosta v primeru vojaške zveze med Berlinom in Rimom prisiljeni svoje stike in zveze poglobiti in tudi povečati temelje, na katerih bi ti dve državi sodelovali tudi vojaško.
Pariz, 9. avg. o. Znani časnikar Sauervvein poroča, da namerava Hitler v času obiska italijanskega kralja in cesarja doseči sklenitev vojaške pogodbe med Italijo in Nemčijo. Razlog za to leži v spoznanju, da je bila Nemčija v kritičnih dneh sredi maja sama in da takrat ni mogla računati ob morebitnem spopadu na vojaško pomoč Italije. Zato Nemčija rabi vojaško zvezo z Italijo. Zanimivo je tudi dejstvo, da gradi Nemčija s pospešeno naglico trdnjavske pasove ob vseh svojih mejah, ker se hoče zavarovati pred vsakimi presenečenji s katerekoli strani. Nekaj časa bo Nemčija vodila zelo umerjeno politiko, za katero se navdušuje zlasti maršal Goring, ki hoče Nemčijo zavarovati pred nepotrebnimi presenečenji.
Zatišje po bitki pri Ebru
Rdeči računalo, da bodo še dolgo delali preglavice Francu
Saragossa, 9. avg. o. Francova letala so včeraj ponovno bombardirala vladne čete na južnem delu reke Ebro. Na vsej bojni črti vlada skoraj popolno zatišje in sta obe stranki zaposleni s pospravljanjem mrtvih in ranjencev. Kakor pravijo poročila, so Frankove čete skoraj popolnoma uničile 42. divizijo. Ujetniki pa pripovedujejo, da je zaradi poraza nastala velika zmešnjava med vladnimi četami in da so politični komisarji izvršili več eksekucij nad častniki, ki odgovarjajo za ta poraz. Oni so dobili nalog, da morajo za vsako ceno zavzeti Menyuinenzo in Fayon.
Vladni krogi še vedno upajo, da ne bo uspelo generalu Francu, kakor si on to zamišlja, še to jesen končati državljansko vojno. Vladne čete se trdovratno
upirajo akoraj na vseh bojiščih, posebno pa v okolici Gandese, Francove čete so poskušale vse, da preženejo vladne čete na sektorju Gandese, pa so zabeležili le malo uspeha.
Barcelonski vladni krogi pravijo, da je nemogoče, da se konča vojna še to leto, ker general Franco rabi najmanj dva meseca, da lahko začne 6 ponovno ofenzivo. Prav ta čas pa se prične deževno vreme. Niti vladne, niti čete generala Franca ne morejo priti v tem času do nikakih uspehov. Poročila iz Srednje Španije pravijo, da je general Miaja pripravljen za napad v primeru, če se posreči Francovim četam prodreti proti Barceloni.
Kraljica Marija in knez namestnik sta bila včeraj v Ljubljani
Ljubljana, 9. avg. AA. Včeraj ob 1130 je bila v pravoslavni cerkvi v Ljubljani žalna slovesnost za pokojnim grškim in danskim kraljevičem Nikolajem, očetom Nj. Vis. kneginje Olge, ki je umrl pred šestimi meseci. Svečanosti so prisostvovali Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. velika kneginja Jelena, Nj. Vis. kneginja Olga, Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Nj. Via. kneževiča Aleksander in Nikola, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
Drobne vesti
Praga, 8. avg. AA. (ČTK.) Ministrski predsednik dr. Milan Hodža se je danes razgovarjal s predstavniki raznih političnih strank.
Kanton, 8. avg. AA. (Reuter.) Zjutraj je devet japonskih letal bombardiralo Kanton. Dozdaj so našli na porti francoske katedrale 71 trupel.
Malta, 9. avg. AA. (Havas.) Po vesteh agencije Reuter je angleški minister za kolonije Macdonald prispel snoči z letalom iz Palestine na Malto.
Pariz, 8. avg. AA. »Ordre« objavlja članek s podpisom »Spektator« in z naslovom »Jugoslavija nasproti Evropi«. Članek poudarja, da je Jugoslavija postala čuvar miru na Balkanu in da jo čaka še sijajna bodočnost. Članek zaključuje takole: Zdravje naroda v Jugoslaviji in njegova vitalnost ter ogromen napredek na vseh poljih delavnosti 60 dokazi, da Jugoslavija gre z velikimi koraki v bodočnost. Jugoslavija je poklicana, da postane važen in pozitiven element evropske družine in predhodnik napredka kot čuvar miru na Balkanu.
Lord Runciman pridno na delu
Da bi lažje izvršil svojo nalogo, mu bodo iz Londona poslali še nekaj strokovnjakov
Praga, 9. avg. o Italijanska poročevalska agencija je objavila poročilo, da so tako v londonskih kakor tudi v praških diplomatskih krogih zelo zadovoljni, da se poslanstvo lorda Runcimana razvija dosti hitro in da so žc začeli razpravljati o bistvu vseh vprašanj, ki jih je treba vsestransko osvetliti. Čeprav se naglaša potreba, da se ves proces pospeši, je vendar treba misliti, da lord Runciman ne more delati čudežev, ker mora imeti prej številne razgovore in posvete, preden stori kak polnoveljaven sklep. Na splošno mislijo, da se bo poslanstvo lorda Runcimana končalo prihodnji ®e*ec in da se bo takrat žc videlo, če je mogoče t
doseči kak praktičen in obojestransko zadovoljiv sporazum.
Italijanski listi pa prinašajo tudi vest iz Londona, da tamkajšnji diplomatski krogi računajo s tem, da bo treba lordu Runcimanu prideliti v pomoč še nekaj strokovnjakov angleškega zunanjega ministrstva. Po italijanskih vesteh so tudi v Berlinu zadovoljni, ker se je Runciman takoj lotil dela, da bi čimprej zaključil svoje delo. Kljub tem ugodnim znakom pa so v Berlinu zelo oprezni in se nočejo v nobenem smislu izraziti o 'Ogledih Runcimanovega poslanstva.
Dve nesrečni smrti
Maribor, 8. avgusta.
Danes sta se pripetila v mariborski okolici dva nesrečna smrtna primera. V Sv. Miklavžu so našli pri posestniku in gostilničarju Hergi danes zjutraj pod hlevom na cementnem tlaku mrtveca. Bil je to 60 letni sodarski pomočnik Jožef Kla-neček iz Spod. Polskave. Klaneček je delal pri Hergi sodarska dela. V nedeljo je šel domov po orodje, med potjo nazaj k Hergi pa se je ustavil v Sagadinovi gostilni ter je popil tri litre vina. Potem sc	je odpravil	spat	na	svisli Hergovega
hleva. Ko	pa je pijan plezal	po	lestvi navzgor, je
zgubil ravnotežje ter	jo padel	navzdol. Na cementnem	tlaku se je	ubil.	—	Drugi zagoneten
primer tragične smrti sc je pripetil v Rušah. Ko so zjutraj prinesli zajtrk 32 letni uradnici ruške tvornicc za dušik Roziki Bečela, so jo našli na divanu ležečo mrtvo. Ustrelila se je iz samokresa v desno sence ter je bila na mestu mrtva. Ni zapustila nobenoga pisma, v katerem bi obrazložila vzrok svojega dejanja; mislijo pa, da je kriva nesrečna ljubezen. Pokojnica je bila zelo vneta članica ruškega Sokola.
Zopet nevihte s točo in strelo
Slov. Konjice, 8. avgusta.
Včerajšnji dan je bil zopet dan strahu, groze in škode za nekatere kraje našega okraja. Razbesneli sta se dve silni nevihti kot posledica ne znosne soparice zadnjih dveh dni.
Popoldne ob 5 so se hudourniški oblaki privalili nad Kunigundško in Kebeljsko Pohorje, kjer se je po kratkem treskanju vsula toča, ki je poškodovala vse pridelke. Tukaj je včeraj padala letos že tretjič toča. Po toči bil hud naliv. Oplotniški potok je bil mahoma napolnjen z umazano vodo. Odnesel je nekaj brvi.
Naši prebivalci so nocoj prestali najhujšo letošnjo noč. Težki oblaki izza Pohorja niso naznanjali mirnega počitka. Prve kaplje so padle ob 9 zvečer, nakar je nalivalo v presledkih liro in pol. Nevihta z viharjem in treskom jp zavzela iz redno velik obseg ter se kar ni hotela poleči Ljudje so povsod bdeli. Med dežjem je padlo tudi nekaj ledenih zrn. Udarjalo je neprestano. Naš okraj letošnje poletje zaradi vremenskih nezgod zelo trpi. Nekje na vzhodni strani Prihove je strela zanetila večji požar.
Posebno dovoljenje za izvoz albanske vol
ne in usnjatih izdelkov v Italijo je izdala italijanska vlada za drugo polletje letošnjega leta.
Vesti 9. avgusta
Angleški kolonialni minister Macdonald je
predvčerajšnjim dopotoval v Palestino. Njegov prihod je baje v zvezi s sklepi odbora za razdelitev Palestine.
Zakonodajni sklep v Rodeziji je sprejel soglasno sklep, da ne bo dovolil v teh pokrajinah naseljevati Judov.
Velik mednarodni kongres za kriminalogijo bo v začetku oktobra v Rimu. Zborovanja bodo v vseučiliškem delu mesta. Udeleženci, večinoma vprašanja, ki spadajo v moderno kriminalistiko.
Poljske oblasti so končale preiskavo o tihotapski aferi z devizami, v kateri je bil zapleten švicarski Jud Skveder. Ta Jud je iz Poljske pretihotapil v Švico okrog milijon zlotov.
Predsednik angleške vlade Chamberlain se bo danes vrnil v London s počitnic, ki jih je prebil na Škotskem. Njegov nenadni prihod pa ni v nobeni zvezi s politiko, kajti Chamberlain se je prehladil in je dobil nosni katar.
Nemški poslanik v Čile je nedavno izročil predsedniku čilske republike Hitlerjevo sliko z lastnoročnim podpisom v znak spoštovanja, ki ga Hitler goji do prezidenta.
Uradniki francoskega zunanjega ministrstva in vsi francoski diplomati bodo morali za svojo ženitev dobiti dovoljenje od zunanjega ministra. Zakone s tujimi državljankami bo zunanji minister dovoljeval le v izjemnih primerih.
Sindikat francoskih učiteljev in učiteljic, ki je bil zmeraj privesek francoskega levičarstva, je nedavno sprejel generalnega tajnika delavskih sindikatov Jauhauxa z žvižganjem. Predsedujoči je moral zaradi ropota zborovanje razpustiti in dati po policiji razgnati zborovalce,
Okrog 2000 častnikov so pretekli teden povišali v častnike na Anglekem. Ukrep je zvezi z znanimi načrti vojnega ministra Hore Belisha, da poveča število stalnih častnikov angleške suho-zemne vojske.
Zaradi slabih vremenskih razmer ne more nemška odpirava na goro Nanga Parbat napredovati. Nedavno so pri nekem svojem vzponu našli trupli dveh članov nemške odprave, ki se je leta 1934 hotela povzpeti na goro.
Do demonstracij je prišlo v mestu Zuecu na Češkem. Socialno demokratski telovadci so imeli svojo prireditev, ki so jo pa začeli motiti Nemci drugih prepričanj. Policija je precej hitro nacedila red. Pri spopadih je bila ena oseba ranjena.
Na svoji jahti »Enchantres« je včeraj priplul v poljsko pristanišče Gdynijo angleški mornariški minister Duff Cooper. V pristanišču ga je sprejel poljski zunanji minister Beck in se z njim nekaj ur kasneje tudi dalj časa pogovarjal.
Težja nesreča se je pripetila poljskemu tiskovnemu atašeju v Pragi, Kazimirju Vježbijan-6kemu. Ataše se je peljal z avtomobilom, a j« na nekem ovinku zavozil v pogrebni voz. Njegov spremljevalec je bil na mestu mrtev, njemu pa je udarec zlomil obe nogi,
Svojevrstno propagando za domovino dela v Franciji znani češki letalec in akrobat Novak. Po V6eh večjih mestih prireja letalske akrobacije in navdušuje ljudi. V četrtek je bil Novak v Toursu, v petek pa v Royanu.
Sinji trak za najhitrejšo vožnjo preko oceana si je na novo priborila angleška ladja »Queen Mary«, ki je prevozila razdaljo v 93 urah in 48 minutah. Francoska ladja »Normandy«, ki je imela prej ta rekord, je prevozila razdaljo v 95 urah in 7 minutah.
Madžarska vlada je izdala zakonski odlok, s katerim uvaja splošno dolžnost dela za vso mladino in ne samo za brezposelne visokošolce.
Na pariškem letališču je včeraj strmoglavilo neko letalo, pri čemer sta se dve osebi ubili, tretja pa se je močno ranila.
Slavni ameriški letalec Lindbergh je iz svojega bivališča v Bretaniji odletel na Angleško vendar pa se je moral zaradi nekih motenj v motorju spustiti na tla v Haagu. Ko je motor popravil, je odletel naprej na Angleško. Spremlja ga njegova žena.
Preteklo nedeljo je bilo na Češkem veliko število shodov vseh strank. Na enem od teh shodov je neki minister dejal, da bodo narodne manjšine na osnovi narodnostnega statuta in drugih zakonskih predlogov dobile toliko pravic, kakor jih nimajo manjšine v nobeni državi.
Svetovni kongres mladine bo sredi tega meseca v Wassar Collegu blizu Newyorka. To bo mladina, ki se navdušuje za druge -izme, kakor za pacifizem. Govorili pa bodo med drugimi tudi predsednik francoskega parlamenta Herriot, znani angleški parlamentarec lord Cecil, znani polarni raziskovalec admiral Byrd in češki zunanji minister dr. Krofta.
Skozi poljsko pristanišče Gdynijo je odpotoval v Ameriko vodja ameriških Slovakov dr. Hletko. S seboj je odnesel tudi znani original pits-pittsburške pogodbe.
Tri delavce je ubila strela, a 16 jih ranila pri Jackbridgeu blizu Newyorka. Večina ranjencev ima tako hude poškodbe, da jim bodo za vselej ostali poškodovani nekateri deli telesa.
Trgovinska pogodba med USA in Sovjetsko Rusijo je bila za leto dni podaljšana. Po tej ptt-godbi 6e je sovjetska Rusija obvezala, da bo uvozila ameriškega blaga za najmanj 40 milijonov dolarjev. Preteklo leto pa je Rusija uvozila ameriškega blaga za 50 milijonov.
Del mestnega arhiva v Gdansku so prenesli v Nemčijo, kjer ga bodo uporabili za proučevanje zgodovine. Pred nekaj leti pa so tudi del arhiva že prenesli v Nemčijo.
General Franco še ni odgovoril na noto odbora za nevmešavanje, v katerem je bil razložen angleški načrt za umik prostovoljcev. Poročajo pa, da bo general Franco v kratkem odgovoril.
Splitski nogometni klub Hajduk bo v kratkem priredil turnejo po Albaniji in igral več tekem s tamkajšnjimi klubi. Prva tekma bo v Tirani, druga v Draču.
Iz Londona se je vrnil v Budimpešto bivši madžarski predsednik vlade grof Bethlen. Takoj po 6vojem prihodu je o uspehih svojega daljšega bivanja v Angliji seznanil predsednika vlade lmredyjk.
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru
Maribor, 8. avgusta. Taborske knjižice in znaki so odboru zaradi velikega števila prijav pošli, vendar bodo od torka, dne 9. t, m., naprej zopet na razpolago in bodo vsem krajevnim pripravljalnim odborom takoj razposlani, v kolikor jih isti še niso dobili.
Kupite železniiše vozovnice en dan prej, ko greste v Maribor, ker bo posebno 14. avgusta na vseh železniških postajah velik naval. Krajevni odbori naj na to posebej opozorijo udeležence tabora.
Vozni redi posebnih vlakov so bili razposlani vsem krajevnim odborom in dobijo vsi udeleženci glede odhoda posebnih vlakov iz njihovih postaj točna pojasnila pri občini
Občinski uslužbenci, ki se udeležijo tabora, se bodo uvrstili med javne uslužbence. Njihovo zbirališče je v Tomšičevi ulici med Prešernovo in Ciril-Metodovo ulico.
Mariborski teden, oziroma njegove razstave je mogoče obiskati le proti plačilu posebne vstopnine, ki pa je malenkostna.
Reditelji, ki so se prijavili, naj bodo že v soboto 13. t. m. najpozneje do 12 na dvorišču gimnazije v Koroščevi ulici 9. Tam dobijo podrobna pojasnila in navodila. Reditelji naj prinesejo s seboj, če je le mogoče, kako lahko dejo ali lahek površnik. Naj ne pozabijo dežnika.
Prehrana bo pri velikih množicah taborjanov Nekoliko otežkočena. Naj bodo udeleženci strpljivi. Po možnosti naj prinesejo hrano s seboj,
Prenočišča niso več na razpolago onim, ki se niso pravočasno prijavili, zato ne moremo več upoštevati prijav za prenočišča.
Šopke, pa prave naše domače šopke, naj imajo vsi taborjani. Naj se ob tej priliki pokaže lepa slovenska navada, da si Slovenec pri posebno slovesnih prilikah nadene šopek.
ti
Raznoterosti iz dnevne kronike
Afera »Ekonomovega" ravnatelja Soršaka
Ljubljana, 0. avgusta.
Ponedeljsko »Jutro« je objavilo prav dolgo poročilo o občnem zboru Kmetijske družbe, ki jo pred leti zatajila svoje stare tradicije in se prelevila v zadrugo. SploSno je opažati pri družbi veliko nazadovanje in pravi kmetje — člani odpadajo, je v zadrugi najplivnejša tako zvana »kmečka jnra-gospoda«, ki še svoje življenje ni prijela za plug in koso. Na občnem zboru te zadruge je prišla takole lepo v debato tudi »afera« ravnatelja Soršaka. »Jutro« o tej stvari poroča dobesedno takole:
Pri slučajnostih sc je glede na namigavanje učitelja g. Štrbenka oglasil k besedi ravnatelj »Ekonoma« in podpredsednik Kmetijske družbe g. Soršak ter pojasnil »afero«. Vsa afera sloni na spletki, ki jo je uprizoril na pobudo nasprotnikov Kmetijske družbe neki bivši uradnik družbe, ki je l)il odpuščen. S pomočjo neke uradnice »Ekorjoma« je izvedel za nekatere poslovne tajnosti, iz katerih je skušal po vsej sili napraviti veliko »afero«. Govorilo in pisalo se je o poneverbah. Sledile so aretacija g. Soršaka, razna zasliševanja in podobno. Vsa reč pa se je končala s tem, da je sodišče odredilo izpust g. Soršaka. Zoper klevetnike je g. Soršak vložil tožbo in hodo tako imeli pred sodiščem priliko, da dokažejo svojo resnicoljubnost.
Tako »Jutro«! Ali je prav tako g. Soršak članom družbe na občnem zboru v nedeljo govoril, ne vemo. ker ni bil na zborovanje pripuščen noben novinar, ki ne uživa milosti gospodov okoli Kmetijske družbe. Javnosti pa prav lepo in čedno povemo, da je moral biti g. Soršak prav neodkrit in je svojo »afero« skušal zatemneti. Navajamo samo suha, sodno notorična dejstva! Ravnatelj g.
smuiv fluuu, Duuuu uviui ivua ucjoivai uoviiaicij	•	uuucno
Soršak Anton je bil aretiran in je ostal v pre- | klevete!
iskovalnem zaporu ljubljanskega okrožnega sodišča od 23. do ‘27. aprila letos. Torej štiri dni! S tem pa še ni rečeno, ko je bil ta gospod izpuščen na svobodo, da je bila njegova kazenska zadeva Končana in likvidirana. Kaj še!
Proti znamenitemu g. ravnatelju »Ekonoma« in poslevodečeinu podpreds. »Kmetijske družbe« f*e še vedno nadaljuje kazenska preiskava po § 215, točka 2 našega kazenskega zakona. In kaj pravi ta paragraf? Gospod ravnatelj in posle-vodeči podpredsednik to sam dobro ve. T)a bo pa tudi naša javnost o tem poučena, navajamo zadevno besedilo tega kazenskega paragrafa, ki pravi:
Storilec se kaznuje z robijo do 5 let ali strogim zaporom, če je lažno ali predrugačeno listino (točka ‘2) uradne knjige, zapisnike, registre ali seznamke, ki so pod uradno verodostojnostjo...
Torej proti g. ravnatelju Soršaku teče Se vedno kazenska preiskava zaradi potvorjenja trgovskih knjig. Kako l>o ta preiskava izpadia, bomo kot kronisti še poročali, za enkrat pač ne moremo poročati o dosedanjih rezultatih preiskave, kar ni to prvič v interesu preiskave in drugič je to prav delikatna zadeva, ki bo pač končno do vseh podrobnosti pojasnjena.
Ravnatelj g. Soršak Anton trdi po »Jutru«, da je vložil proti klevetnikom tožbo in da bodo ti imeli priliko pred sodiščem dokazati svojo resnicoljubnost. Skušali smo na ljubljanskem sodišču dognati, kdaj in proti komu je dični g. ravnatelj vložil zadevno tožbo. O tem ni nikomur nič znanega. Mogoče toži kakega svojega nasprotnika pri kakem okrajnem sodišču na deželi zaradi prestopka zoper čast. V Ljubljani pa do danes ni nobene njegove tožbe proti komurkoli zaradi
Ljubljana, 9. avgusta.
Včeraj od zgodaj naprej je bil velikanski naval na sprejemno pisarno splošne bolnišnice. Včeraj je bilo sprejetih kar 147 bolnikov na razne oddelke. Do davi pa je bilo letos sprejetih v bolnišnico že 19.450 bolnikov. Včeraj so se vrstili razni dogodki postranskega pomena.
Padel v živo apno
Snoči se je po Viču razširila grozna novica, da	je na	Brdu neki delavec padel	v apnico, kjer
so	gasili	apno. Ljudje so govorili,	da se je v	ži-
vem apnu nesrečni delavec do pasu popolnoma opekel in da je imel še toliko duha prisotnosti, da se je zagrabil za vejo in se obdržal na površju, ker drugače bi bil v apnu popolnoma zgorel. Stvar pa ni tako tragična. — Posestnik Karel Selan na Brdu pri Viču, ki se je predlanskim vrnil iz ruskega ujetništva, kjer je preživel dolga leta od začetka svetovne vojne, se je odločil, da popravi in očedi svojo hišo. Nakupil je apno in	ga je	včeraj gasil. Pri delu mu	je pomagal	na
Brdu št.	52 stanujoči delavec, 48-letni Nande	Je-
raj. Nesreča je hotela, da mu je pri delu spodrsnilo in je padel v živo apno toliko, da si je nekoliko ožgal levo nogo. Opeklina pa ni nevarnejšega značaja. Z reševalnim avtom so ga snoči prepeljali v splošno bolnišnico na dermatološki oddelek.
PokonČevnlca ribjega zaroda
Naš znani in dobri g. Maček je velik ljubitelj rib in hkratu vnet ribji športnik. Na Ljubljanici ima okoli 4 km dolg rajon od Vrhnike proti Podpeči. Zadnje čase je opazil, da je bilo v vodi izredno mnogo rib omotenih, odnosno zastrupljenih. Dva drzna in premetena dečka iz šiške sta si napravila poseben splav iz desk, ki sta si jih nabavila v Dukičevem podpeškem kamnolomu. S tem splavom sta šla na Ljubljanico in začela ribariti. Metala sta v vodo razne snovi, škodljive za ribe, ki so bile lakoj omamljene in sta jih potem pobirala. Domov v šiško sta prinesla velikansko množino rib. G. Maček je zaupno izvedel od drugih ribičev, kdo sta bila ribja tatova, in počasi jih je sam izsledil v šiški. Dobil ju je še pri dobri ribji gostiji. Fantina sla deloma priznala tatvino. Kakor zatrjujejo, ima g. Maček okoli 4000 din škode. Zadevo nadalje še preiskujejo vrhniški orožniki. Fantina sta ovadena sodišču zaradi tatvine rib in pokončavanja ribjega zaroda.
Ljubljančan Ciril C. je mlad deček in neko orožniško poročilo pravi o njem, da je »navdušen nogometaš«. Ne brca samo_ z veseljem žogo, mar-
več tudi rad sune kako kolo in druge stvari. Posestniku Ivanu Turku na Vrhniki je odpeljal pred dnevi kolo znamke »Ilerkules«, skoraj novo, zelenkasto pleskano, s tovarniško številko 200.014. Zofka P. je znana tatica in potepuhinja. Prav rada nastopa pod tujim imenom.^ V Litiji je pokradla Karlu Robinšku mnogo moške in ženske obleke ter razno perilo v skupni vrednosti 2300 din. Po tatvini je pobegnila iz Litije in jo še do danes niso mogli izslediti. Tone Gumzej, Mariborčan, je močan dečko. Pred kratkim je prišel iz zaporov. Orožniki v Pragersksem poročajo, da je Gumzej okradel posestnika Jurija Erkerja v Ročnem. Odnesel mu je mnogo blaga v vrednosti 3000 din.
Stanko Mihelčič, 18 letni pekovski vajenec v Ljubljani, je opeharil svojega mojstra za 500 din in nato neznano kam pobegnil.
Lomše Franek, star 13 let, velike postave, je 3. t. m. pobegnil z doma od svojih staršev in se do danes še ni vrnil. Baje je s seboj vzel žensko kolo.
r-Oblštite-
Jutro" in Huni
»r
Ljubljana, 9. avgusta. Menda isti pisec, ki je zadnjič obiskal Presko pri Medvodah, o kateri je napisal, da leži pod Kumom« se je v današnji »Jutrovi« številki udeležil tudi ekskurzije nemških študentov v Bačko, ki so prišli z berlinske univerze v Jugoslavijo iskat novih arheoloških odkritij. Ta njihova znanstvena odprava ne bo samo, dolgo trajala, saj »bodo nemški študentje ostali pri nas čez vse počitnice in obiskali vso našo državo«, pač pa bodo dosegli, če smemo sklepati po pisanju današnjega »Jutra«, tudi neverjetne uspehe. Kdo bi si mislil, da bodo v tem kratkem času, odkar so prišli ti študentje k nam, odkrili zanimivosti, o katerih »Jutro« piše takole: »Zdaj se mudijo v Bački in tam so na področju občine Doroslovo sami odkopali grob iz dobe kakih 200 do 500 let pred Kristusom in nekaj posode iz žganega apna. To so brez dvoma sledovi hunskih pohodov.« Zgodovinarji vsega sveta bodo gotovo neizmerno hvaležni tem nemškim študentom, ki so jih zdaj s tem svojini odkritjem le prepričali, kako velika je bila njihova zmota, ko so hunske pohode v svojih zgodovinskih knjigah zamudili nič manj kot za pol tisočletja, če ne več.
Narodni tabor v Kamniku
Ob priliki 20 letnice ustanovitve naše kraljevine Jugoslavije, katero bomo praznovali dne 4. septembra t. 1., bo tudi odkritje spominske plošče zaslužnemu bojevniku in našemu rojaku pokojnemu generalu Rudolfu Maistru.
Pri tej slovesnosti bodo sodelovala vsa društva in ves okraj.
Tabor v SevnLi
Sevnica, 8. avgusta.
V nedeljo, 7. avgusta je bil v Sevnici tabor, ki je sijajno uspel. Po devetih 6e je začel od kolodvora veličasten sprevod, v katerem je korakalo okoli 1500 ljudi. V sprevodu so igrale kar tri godbe. Na prostoru prosvetnega društva v Sevnici je bila pojem sv. maša, ki jo je daroval gospod ravnatelj Špan, lep cerkveni govor pa je imel g. prof. dr. Hanželič. Po ev. maši pa je dr. Jesenko začel tabor, s katerega so bile odposlane vdanostne brzojavke članom vladarske rodbine, nato pa sta po raznih pozdravih govorila banski svetnik g. Tratnik o katoliški prosveti v Sloveniji, g. inž. Sodja pa o čudoviti skladnosti slov. katoliške prosvete, ki je naši državi edino v korist. Po teh dveh govorili je bil dopoldanski del tabora zaključen.
Ko se je pa popoldne ob treh zbrala 2000-glava množica na telovadišču, je nenadoma prišel z Brezij g. minister dr. Krek, ki ga je množica burno pozdravljala. Ko je sporočil zborovalcem pozdrave dr. Korošca, ki jih je množica sprejela s silnim aplavzom, je nato imel daljši govor, 'v katerem je orisal naloge ljudstva, ki živi ob meji na brate Hrvate, in poudarjal pri tem, da je edino složno žitje med vsemi tremi jugoslovanskimi narodi v korist državi. Ko je nato obračunal še z nasprotniki, ki 6e spotikajo ob naše tabore, je zaključil svoj govor s pozivom na starše, naj svoje otroke puščajo v naša društva, kjer bodo dobivali pravo narodno in versko vzgojo. G. minister je zel za svoj govor viharno odobravanje.
Po govoru je bila telovadba, kjer se je zlasti na orodju izkazala celjska telovadna vrsta. Nato pa je bil veličastni tabor, ki naj prebudi vse Posavje h krepki rasti v katoliško slovensko skupnost, zaključen.
7. mariborski teden
od S, do 15. avgusta 1938
Polovifina vožnjn na železnicah od 4. -17. avg", lor Veliki narodni tabor dno 14. avgusta 1338. Jubilejno kultur. ranlava ob priliki proslava iO lat. Jugoslavija v Mariboru
Velika gospodarska In kulturna revlia
Industrija - Tekstil - Trgovin« - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava cest - Tujskoprometna razsta-va - Fotoamaterska razstava. - Filatelistična razstava - Gostinstvo .
Vinska pokušnja * - -	«...
Zenska ročna dela - Razstava narodnih noš iz vseh krajev države - Raz- / stava »Nanos«- ČJebelarska razstava - 5 Razstava malih živali - Koncertne \ in gledal, prired itve - Športne prireditve - Vesel. park na razstavifteu itd.
Mariborski otok, nailepte kopališča v lu-gpslavill... Zeleno, romantično Pohorja .. . Vinorodna Slov, gorica... Gostoljubni, lepi Maribor — Vas vabilo)
Strela naredila 11.000 škode
Slovenske gorice, 9. avg.
V soboto, dne 6. avgusta zvečer, je bilo po Slovenskih goricah hudo neurje z močnim viharjem, ploho in grmenjem. Strela je neprestano udarjala v drevje, strelovode itd. Na Krombergu je udarila v kapelo pos. Komena. Okrog 10 je nenadoma treščilo v gospodarsko poslopje pocestnika io kovača Gečeka Petra V Zagrajskem vrhu pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Z opeko krito poslopje se je hitro užgalo od strele ter je zgorelo ostrešje in drugi gospodarski predmeti s krmo vred. Rešili so le živino in obvarovali sosedna poslopja pred požarom. Škodo cenijo do 11.000 din in je po večini krita z zavarovalnino,
»Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik!
Brata je ubil
Družinska žaloigra pred velikim senatom
Maribor, 8. avgusta.
. y Oseku se je dne 5. maja pripetila družinska žaloigra, ki je imela danes dopoldne svoje zadnje dejanje pred velikim mariborskim senatom. Na obtožni klopi sedi 34 letni posestnik Alojz Kraner iz Oseka ter se zagovarja zaradi strašnega dejanja — umora svojega lastnega brata. Obtožnica mu očita, da je izvršil umor po zrelem preudarku ter je usmrtil svojega brata Vinka z nožem, s katerim mu je zadal več smrtnih ran.
Ozadje — spor ta posestvo
Kakor je že navadno pri takih družinskih žalo-lgrah, je tudi tu v ozadju spor za dediščino. Mati obeh bratov, Alojzija Kraner, je imela v Oseku majhno, sedem oralov obsegajoče posestvo. Namenila ga je najprej izročiti svojemu mlajšemu sinu Vinku, ki je bil sedaj star 26 let. Pozneje pa se je premislila ter je posestvo prevzel njen starejši sin Alojz, ki bi moral
CUvdnA***-	.
60
Toda na krovu nismo med potjo lenarili. Odbor ni zapravil niti trenutka. Filmski fotografi so bili neprenehoma na delu. Slikali so nas na krovu pri pojedinah, ko so se mize kar šibile od raznih jedi. Ta se je moral smehljati, oni vgizniti v kos melone, tretji vihteti puranovo stegno. Filmali so nas v kopeli, ko smo po-legali po krovu in pražili stegna, ko smo plesali z dekleti, ki so se tudi udeležila potovanja.
Name so fotografi posebno merili. Upali so, da bodo s tem učinkovali name in godili moji ničemurno-sti. Prosili so me, naj se jim nastavim pred aparate v kotu na krovu, kako rišem prizor s potovanja.
Prijatelji so mi potem pripovedovali, da so videli la film, ko so ga kazali po delavskih klubih in različnih gledališčih po Sovjetski Rusiji. Prišel je tudi v Združene države. Ti filmi so imeli namen vzbujati v gledalcu vtis, da kažejo navadno vsakdanje življenje malega delavca v Sovjetski Rusiji.
Ko smo se četrti dan bližali Gorkemu, smo nenadno zaslišali oglušlji-vo piskanje parnikov in zvoke več godb. Planili smo na krov, da bi videli, kaj se godi.
Proti nam jo je rezalo brodovje štirih čmalnih parnikov. Vse njihove
sirene so bile na delu in črpalke so metale v zrak vodo v ljubkih lokih. Ladjice so plesale nekako četvorko na vodi. Za njimi so prihajali drugi brodovi, okrašeni s komunističnimi zastavami in sovjetskimi napisi. Na vsaki ladji je igrala godba. Ko so se nam približale, so s krovov zadoneli navdušeni klici. Ta sprejem je bil do pike podoben tistemu, ki so ga v New Yorku priredili Lindberghu, ko se je vrnil po svojem zmagovitem poletu iz Evrope.
Ladje so se druga za drugo pritisnile ob naš parnik in dostojanstveniki so se zbrali na sejo.
Izletniki so z izrazom šale in posmeha govorili:
»To je krona najlepšega konca komedije, kar je sploh mogoče.«
Dva Madžara, zastopnika delavcev iz avtomobilske tovarne v Gorkem in člana sprejemnega odbora, sta mi dejala:
»Ef, prijatelji! Tu vam bo lepo! Pripravili so vam razkošno pojedino. To je sreča... vsaj za nas, To nam bo omogočilo, da bomo vsaj enkrat dobro kosili...«
Izkrcali so nas na bregu nasproti mesta Gorkega. Tam so nas čakali avtobusi. Odpeljali so nas v stavbo blizu avtomobilske tovarne, kjer je bila velika restavracija. Vse hiše so
bile okrašene z zastavami in veselimi napisi, ki so nam želeli dobrodošlico.
Od daleč smo videli vrste policistov, ki so delale jez, da so branile množicam delavcev blizu. Delavci, ki bi se bili radi približali, so glasno ugovarjali. Toda čez policijsko pre-grajo so smeli samo ljudje, ki so imeli posebna dovoljenja. Včasih se je kateremu prevejancu le posrečlo, da je ušel med policaji, toda kmalu so ga dohiteli skrivni policisti in ga nagnali nazaj z glasnim »Uhodite, uhodite! Poberite se!«
Dvorana za pojedino je bila okrašena v barvitimi svetiljkami in z venci iz pisanega papirja. Mize so bile postavljene tako, da je bil sredi med njimi prostor za plesalce, Na vsaki mizi je bil eleganten šop rož, prti in prtiči so bili brezmadežno beli. Strežnice so bile oblečene v črno in so imele na glavi ljubke čepice ter bele predpasnike.
Med gosti so bili razen nas propagandisti, udarniki, tajniki stranke in organizacij, uradniki in tehniki iz tovarne v Gorkem in v okolici. Vsi so bili čudovito lepo oblečeni, zlasti ženske.
Mize so bile pokrite z okusnimi prigrizki: sir, ribe, klobase, kavijar in maslo. Povsod so na gosto stale steklenice vina, vodke, šampanjca. Strežnice so vozile med mizami mizice na kolescih, kjer so bili nagrmadeni pečeni piščanci, pečeni prašički, razne vrste salat. Za konec smo dobili izbornih tort, sadja, kave, čaja, kompotov in sladoleda.
Večina izletnikov sc je posvetila uživanju teh dobrot z izrazom, ki je govoril: za nami bo tako vsega ko-
nec! Danes naj živi radost, uživajmo življenje!
Plesali in pili so toliko in tako mešali različne pijače, da se jih je kmalu veliko izmed družbe do mrtvega pijanih valjalo pod mizami.
Jaz se tega skupnega veselja nisem in nisem mogel udeleževati. Užil sem samo malo jedi ter le nekaj kozarcev piva.
Več tovarišev je prišlo k meni in mi govorilo:
»No, Smith, kaj pa ti je? Zdi se, da se nič kaj ne zabavaš!«
Mlade ženske, ki jih je bilo veliko pri pojedini, so delale pripombe:
»Zakaj nisi srečen, kakor smo mi, tovarišč Smith? Saj si bolan?«
Da, res, bil sem bolan, bolan v dnu srca, ko sem videl žalostne slike iz Astrahana, iz Saratova, iz Dobrinke, iz Stalingrada, ki so mi vstajale pred očmi. Bil sem bolan v dnu duše, ko sem videl to požrtijo in popivanje, ko so tisoči tisočev človeških bitij v tej državi umirali od lakote ob skorji slabega kruha.
Drugo jutro smo obiskali tovarno, kakor je bilo določeno. Z nami je bilo več delavcev iz prav te tovarne, ki so se prejšnji večer udeležili pojedine in ki so bili z nami na izletu po Volgi, Brez zamolčevanja so mi povedali, kakšna zmeda vlada povsod v tovarni in povsod.
Fordovi inženirji so v začetku določili, da bo tovarija delala po načrtu o standardizaciji, ki ga je izdelal Ford, pomagali naj bi pri tem številni ameriški strokovnjaki, ki so jih najeli za to. Toda večina teh Američanov je že zdavnaj odšla obupanih in razočaranih v dnu src«.
plačati mlajšemu bratu 6000 din dediščine.. Vinko je potem šel k vojakom, nazaj pa se je vrnil živčno bolan, da je moral za nekaj časa v bolnišnico za duševne bolezni. Lansko jesen je bil ozdravljen in odpuščen domov. Ker ni bil zadovoljen z odpravnino, katero je dobil od brata, ni hotel delati doma, temveč je hodil na dnino drugam. To je starejšega brata zelo jezilo, mlajši pa jc pri sosedih govoril, da bi doma že delal, če bi mu brat dajal jesti. Tako pa ne dobi niti kruha, katerega je večkrat prosil okrog. Sosedje pričajo, da je bil Vinko zelo miren, priden in marljiv, domači pa ga slikajo kot nasilnega fanta, ki jim je grozil z pobojem in požigom.
Zaradi 6
mesa
smrt
Dne 5. maja je delal Alojz Kraner v gozdu s svojo ženo, doma pa so bili le njegova mati in njegovi otroci. Popoldne pa je mati opazila, da je nekdo vdrl v shrambo ter odnesel 6 kg zabele in mesa. Mati je bila prepričana, da je storil to njen sin Vinko, pa ga je zatožila starejšemu bratu, ki se je ta okrog 7 zvečer vrnil domov. Alojz Kraner je takoj nato zopet odšel od doma ter se je napotil iskat svojega mlajšega brata. Ta je pomagal nalagati seno posestniku Šoštariču. Ko je zagledal svojega brata, je 6 strahom dejal, »naš gre«. Z mračnim in ostrim glasom je Alojz Kraner pozdravil navzoče »dober večer«, medtem pa se jo Vinko že spustil v beg ter začel teči po travniku. Alojz jo je ubral za njim ter ga takoj dohitel, Ljudje so še čuli Vinkove klice: »Lojzek, lepo te prosim, pusti me« ter vzklik starejšega brata: »tu imaš, hudič«, potem pa je vse utihnilo. Ko so šli čez nekaj časa pogledat, kaj se je zgodilo, so prestrašeni opazili Vinka Kranerja na tleh v mlaki krvi. Imel je več globokih ran na vratu in prsih, iz katerih mu je odtekala kri ter je bil že mrtev. Brat ga je še nekajkrat udaril z nožem ter mu je prerezal v prsih srčne žile. Niti zdravnik ne bi bil mogel rešiti Vinku življenja, četudi bi bil takoj pri rokah.
Morilec se zagovarja z razburjenostjo
Obdolženi Alojz Kraner dejanje priznava. Zagovarja pa se z veliko razburjenostjo. Pravi, da ga je mlajši brat, ko ga je na begu dohitel, sunil s pestjo v trebuh ter mu zadal s tem take bolečine, da se mu je kar vrtelo v glavi od jeze ter je potegnil nož in sunil brata. Pravi, da ne ve, kako in kam ga je udaril-Priče pa pravijo, da se je obdolženec že dolgo priprav ljal, da bo spravil brata s sveta in da so tudi njegovi domači vedeli za to njegovo namero. Ko je ime! leto» spomladi z bratom razpravo pred sodiščem zaradi nevarne grožnje ter mlajši brat k razpravi ni prišel, je Alojz govoril okrog, da bo sedaj on sam napravil red, če ga sodnija in žandarmerija nočeta, ter bo brata ubil-Neki priči je celo obljubil dediščino po mlajšemu bra-tu za primer, da ga ona ubije. Tudi njegova mati je baje govorila okrog, da bo Lojzek že spravil Vinka s sveta, to pa baje zaradi tega, ker je mlajši sin posodil svoječasno 3000 din, ko so zidali hišo ter je sedaj ta denar terjal od matere.
Razprava ob času poročila še tiraj?*«
Od tu in tam
Po odloku prosvetnega ministra se bodo odprle tele meščanske šole v Sloveniji: v Domžalah (kamniški okraj), v Gornji Radgoni, v Kranju in v Slov. Konjicah. V novi meščanski šoli v Domžalah bo v začetku šol. leta I958-39 vpisovanje učencev v prvi in drugi razred, drugod pa samo v prvi razred, ker sc bodo višji razredi odprli postopno prihodnja leta.
Minister za trgovino in industrijo je izdal pravilnik o izpitih za osebe, ki tehtajo in merijo blago. Po tem pravilniku se mora sposobnost, ki jo določuje čl. 88, odst. 6 obrtnega zakona za merjenje teže blaga dokazati z izpitom, ki se ima vršiti na banski upravi f>red komisijo, ki ji predseduje upravni uradnik banske uprave, in katere član je sreski referent kontrole za mere v sedežu banske uprave. Člane teh odborov imenuje ban za tri leta. K izpitu se lahko prijavič samo oseba, ki ima najmanj 4 razrede osnovne šole, ki je jugoslovanskega državljanstva, polnoletna, in se je nanjo lahko zanesti glede merjenja. Kdor je obsojen zaradi zlorabe, zaradi zločina ali pre stopka iz koristoljubnosti ali proti javni morali, se ne pripusti k izpitu. Prošnje, za izpit je treba poslati banski upravi. Ali prosilec ustreza pogojem, odloči predsednik izpitne komisije. Izpitni kandidat mora plačati na račun izpitne pristojbine 80 din: te pristojbine sc ne more nihče oprostiti. Osebe, ki vrše merjenja, a doslej še niso napravile tega izpita, morajo najkasneje v šestih mesecih, ko slopi ta pravilnik v veljavo, napraviti izpti, drugače ne morejo vršiti merjenja.
Veliko zdravilišče za delavce bodo zgradili v bližini Gornjega Matejevca v Srbiji. V nedeljo so bile na kraju Trebinjska reka, kjer bo n zdravilišče stalo, velike svečanosti. Zdravilišče bo zgradil Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Stalo bo okoli 10 milij. dinarjev in bo namenjeno zdravljenju delavcev iz moravske in vardarske banovine. Zdravilišče bo stalo precej globoko v dolini, v nadmorski višini 500 m. Za takšno ustanovo je ta kraj zelo prikladen, ker nudi, kakor pravijo, vse. pogoje za učinkovito zdravljenje. Zdravilišče bo tudi najmodernejše urejeno.
11.000 futroT plodne zemlje bodo nanovo pridobili z melioracijskimi deli v Posavini okoli Slavonskega Broda. Ob vsaki večji povodnji so tu pod vodo ogromne površine rodovitne zemlje, ker polja leže tu nizko ob Savi in za povodnji zadostuje vsako manjše naraščanje Save. Ob Savi tu tudi ni kakšnih večjih nasipov, ki bi branili, da ne bi voda prestopala bregove. Tako so bili in so v veliki meri še stalno zamočvirjeni obširni predeli tamkajšnjega nižinskega sveta. Za izsuševanje so se zadnja leta zavzeli vplivnejši ljudski zastopniki ter so na merodajnih mestih izposlovali precej kredita. V načrtu imajo zdaj zgraditev velike vodne črpalke v vasi Dubočcu. 2c v proračunu za lansko leto je bilo namenjenih za razna melioracijska dela v tem delu Posavine 1 milijon dinarjev, iz kredita za velika javna dela so leto« dobili ti kraji spet 1 milijon dinarjev, poleg tega pa je banska uprava savske banovine podelila iz fonda za javna dela pol milijona dinarjev. S tem denarjem je zdaj zagotovljena velika črpalka v Dubočcu. Črpalka bo mogla v i sekundi zmetati 4.400 litrov vode v Savo ter bo mogla izsuševati 11.000 jufcrov plodne zemlje, To bo obenem prva vodna črpalka v vsej srednji Posavini.
Romarji, ki mislijo potovali na Oplenac v skupinah več ko 20 oseh, lahko dobe na odhodni postaji brez posebnega dovoljenja vozni listek s 66% popustom do železniške postaje Arandjelovac ali Mladenovac. Ista ugodnost velja tudi za vrnitev iz Aranidjelovca ali Mladen ovca.
Včeraj je'prišel k banu primorske banovine Josipu Jablanoviču na obisk italijanski generalni konzul Luiga Ardumini z 10 člani tialijanskega jahtnega kluba. Ta sprejem .je v zvezi z mednarodnimi jadrniškimi regatami, ki se vrše na Jadranu. Ban Jablanovič je želel dobrodošlico italijanskim delegatom in se zahvalil, da so se Italijani odzvali vabilu jugoslovanskega jndrniškega kluba »Laboda« ter se udeležili mednarodnih regat, kar je dragocen prispevek k zboljšanju prijateljstva in poglobitvi jadranskega miru, ki so ga ustvarili naši genialni državniki. Sprejema se je udeležil tudi nemški veleindustrijec Opel s svojo gospo. Opel se je banu Jablanoviču zahvalil za prijateljski sprejem, ki 'ga doživlja vsako leto, ko križari v jugoslov. vodah, italijanska športna delegacija se je nato kar najprisrčnejo poslovila od bana in je odšla, da položi venec na spominski svetilnik kralja Aleksandra Zcdi-nitelja v mestnem pristanišču.
Za zboljšanje našega konjerejstva se uporabljajo razen drž. in banovinskih žrebcev tudi zasebni žrebci, ki se liccncirajo. Število teh žrebcev je mnogo večje kakor število dr z. in banovinskih. Lastnikom takšnih žrebcev, ki lahko dokažejo uspešno delo za zboljšanje noše konjereje, je treba izkazati priznanje podelitvijo denarnih podpor za vzdrževanje in ple-me n »ko uporabo teh žrebcev. Odgoj žrebcev, posebno toplokrvnih plemen, zahteva mnogo denarja in traja precej dolgo. Razen zrebc igrajo pri zboljšanju konjereje vazno vlogo tudi plemenske kobile. Potrebno jc, da ,e najboljše med njimi ugotove in popišejo in da se njihovi lastniki na podlajji denarne podpore obvežejo, da jih bodo racionalno uporabljaj. Glede na vse te okoliščine je kmetijsko ministrstvo dovolilo banskima upravama dunatske in savske banovine, kjer je konjerejs1 1 najnaprednejše, po 200.000 din podpore, vsem dragim pa po 100.000 din, skupaj torej en mibion 100,000 din za nagrade konjerejcev in lastnikom dobrih plemenskih žrebet. V ta namen morajo 'banske uprave v glavnih središčih konjereje, vsaka na svojem področju prirejati razjiave plemenskih žrebcev, nagraditi plemenske žrebce ter jih vpisati v matične knjige.
Nova nalezljiva bolezen pri živini se je razpasla v Turškem Lukovcu pri Tuzli. Goveja živina je nenadoma dobila nekake črne mozolje, ker tamkajšnji kmetje niso obrnili takoj dovolj pozornosti tej nevarni bolezni, ki Je prav za prav še poznali niso. Mislili so namreč, da so to čisto navadni mozolji, kakršni pri živini niso tako redki. Bolezen se je zato ne-bio-fceno razširjala in je na njej obolel« že Precej goveje živine. Najhujše na je, da je ta bolezen nalezljiva tudi za ljudi. Obolela sta ooz.daj že dva tamkajšnja kmeta. V bližini Lukovca je zaradi te bolezni umrlo 15 letno dekle.
Usodni požari zaradi strele
V noči od 6obote na nedeljo je divjala nad Mariborom in okolico	strahovita	nevihta.	Na	tisoče
bliskov je preprezalo	nebo, grmenje se	je	izpre-
minjalo v neprestano bučanje, da se posameznih udarov strele uiti ni razločilo. Strahotna električna energija se je sprostila nad mestom in okolico in o njenem usodnem udejstvovanju so kmalu pričali številni požari, ki so na obzorju Maribora osvetlili nebo. V Mariboru je strela udarjala le v strelovode, drevesa in električno napeljavo, da je bilo zavito vse mesto dvakrat v egiptovsko temo. V Starem Logu pri Pragerskem je strela povzročila dva požara. Železničarju in posestniku Francu Šoster-ju je zažgala gospodarsko poslopje, v katerem so zgorele tudi tri svinje in večje število kokoši. Škodo cenijo na 50.000 din. Požar je grozil tudi sosedom in le z največjimi napori so ljudje preprečili, da ni zgorela	vsa vas.	Kmalu	ko	so izbruhnili plameni pri	Šosterju,	je udarila	strela
gospodarsko poslopje posestnika Ivana Godeča. Tudi to se je vnelo, ogenj pa je zajel tudi hišo ter vse skupaj uničil. Godec trpi najmanj 80.000 dinarjev škode. Pri Sv. Marku niže Ptuja je strela zažgala gospodarsko poslopje in hišo posestnika Petra Primožiča. Zgorelo je v hlevu tele, ostalo živino so le z največjim naporom rešili. V Bukovcih je zažgala strela pri posestniku Maliji Slatiču. Požar mu je povzročil 50.000 din škode. Zlasti tragičen je primer pri posestniku Kacu v Mali Zimci pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Kac in njegova žena sta že stara človeka, brez otrok. Pred 14 dnevi ju je zadela bridka usoda. Imela sla pridnega
rejenca, 18 letnega Viljema Vičanski. Fant je bil miren in dobrega značaja ter je bil svojima rednikoma za njuno dobroto globoko hvaležen. Bil je določen za bodočega gospodarja Kacovega imetja. Pred 14 dnevi pa so Vičanskega brez vsakega vzroka napadli vinjeni fantje in neki Gabrijel Damiš ga je z nožem do smrti zabodel. Kaca in njegov ženo je tragična smrt rejenca globoko prizadela. Žena je po cele dni presedela in prejokala na pokopališču na grobu pokojnega fanta. V noči na nedeljo pa je ob priliki nevihte udarila strela v Kacovo hišo ter je uničila vse imetje. Starčka, ki sta izgubila edino oporo s smrtjo rejenca, sta sedaj še ob streho in vse premoženje. — V Št. liju je udarila strela v stanovanje orožniškega narednika Antona Zupana. K sreči pa ni napravila večje škode, pač pa je pri šviganju iz stanovanja na prosto udarila v kurjo družino v kurniku ter ubila tri piščance. — V Spodnji Ložnici pri Slovenski Bistrici je udar strele povzročil požar pri posestniku Kušarju. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje ter se ceni škoda na 50.000 din.
Skupni dohodki monopolske uprave v zadnjih treh mesecih so znašali pri nas 509.3 milijona din in so se v primeri z istim razdobjem lanskega leta povečali za 15.7 milijona dinarjev. Samo v mesecu juniju jc imela uprava državnih monopolov 176,255.230.97 din dohodkov od vseh monopolskih proizvodov. Lansko leto so v juniju ti dohodki znašali 6koraj dva milijona dinarjev manj.
Iz športne krošnje
Letošnje evropsko plavalno prvenstvo v Londonu je po številu peto. Tekme so v kopališču Wembley, kjer je prostora za 10.000 ljudi; kar je pa zlasti sredi poletja posebno zanimivo, je dejstvo, da je kopališče pokrito. Prvo evropsko plavalno prvenstvo je bilo 1. 1926. v Budimpešti. Tedanji evropski prvaki so bili: 100 m prosto Barany (Madžarska) 1:01, 400 m prosto Borg (švedska) 5:14.2; 1500 m prosto Borg 20:29.2; štafeta 4 X 200 m Nemčija 9:37.2; 200 m prsno Rademacher (Nemčija) 2:52.6; 100m hrbtno Troli-lich (Nemčija) 1:16. Drugo prvenstvo je bilo leta 1927. v Bologni, kjer je Erne Borg postavil svoj sijajni rekord na 1500 m prosto v 19:07. Sicer pa drugi rezultati niso bili izboljšani. Pri tretjem evropskem prvenstvu v Parizu 1. 1931. so bili' izboljšani časi na 100 m prosto Barany 59.8, 400 m prosto isti 5:04 in v štafeti trikrat 200 m Madžarska 9:34. Pri zadnjem plavalnem prvenstvu v Magdeburgu 1. 1934. pa so zmagali na 100 m prosto Csik (Madžarska) 59.7, 400 m prosto Tarris (Francija) 4:55.5, 1500 m prosto Tarris 20:01.5, štafeta 4 krat 200 m Madžarska 9:30.2, 200 m prsno Sietas (Nemčija) 2:49,	100 m hrbtno Bloford
(Anglija) 1:11.7. Zmagovalec s trimetrske deske je bil Esser, s stolpa pa Stork. V vaterpolu pa je do sedaj pri vseh štirih prvenstvih zmagala Madžarska.
Pred balkanskimi igrami. Bolgarska lahkoatletska zveza je razpisala tekme, da dožene, kateri atleti bodo zastopali Bolgarijo na deveti hal-kanjadi v Belgradu. Lahkoatleti morajo doseči tele minimalne uspehe: tek 100 11.2 sek.-, 200 m 23.2 sek.; 400 m 51.5 sek.: 800 m 2 minuti; 1500 m 4.10 minut; 5000 m 16.20 minut; 10.000 m 34 minut; 110 m z zaprekami 16.2; 400 m z zaprekami 57.5; skok v daljavo 6.70 m; skok v višino 1.80 m; troskok 13.70; skok s palico 3.70 m; disk 43 m; antični stil diska 32.80 m; kopje 54 m; krogla 13.30m; kladivo 43.60 m. Pripominjamo, da na devete balkanske igre v Belgradu ne bo prišel ilajbrf ^cben Bolgar, ako se bo zveza točno držala teh določenih najmanjši mer.
0 Ljubljani pišejo v Belgradu. »Politika« hvali samo Pogačnika, čes da ima sijajen refleks in da za dobljene gole ni kriv. Bertoncelj je bil boljši kot Žitnik, ki se baje na igrišču' tudi ni dostojno obnašal. Klemenc ne spada v team Ljubljane. Pupo je hil dober samo na momente, zlasti je dobro pomagal obrambi. O napadu trdi športni poročevalec, da je popolnoma nevigran, da ne ve, kaj z žogo, kadar jo ima in da bo tak napad težko zabijal gole svojemu nasprotniku. Športni kritik »Vremena« pa pravi, da se je Ljubljana spet pokazala v svoji stari formi. Vsi igralci imajo odlično kondicijo, toda še vedno se čuti pomanjkanje skupne igre in dobre tehnike. Najboljši del moštva je bila krilska vrsta, v kateri se je zlasti odlikoval Pupo. Bertoncelj je bil
Težka nesreča na Visokem
Visoko, dne 7. avgusta 1938.
V nedeljo popoldne med 5. in 6. uro je jirišlo na Visokem, obč. Šenčur, do težje prometne nesreče. Na križišča ceste, ki vodi na Jezersko in v smeri Cerklje, sta trčila skupaj neki avtomobil in gdč. Zupan Antonija iz Srakovelj štev. 4 pri Brdu, ki je privozila s kolesom po cerkljanski cesti pravokotno na Jezersko cesto ravno v trenutku, ko je križišče v smeri Jezersko pasiral osebni avtomobil, katerega je vodil neki šoferjev prijatelj, ki pa vozila po trditvah očividcev še ni obvladal in je bilo trčenje kljub lomu, da je gdč. Zupanova vozila desno ter se je šofer umikal levo, neizbežno. Blatnik je zgrabil nesrečnico ter jo nekaj metrov vlekel s seboj, pri čemer je dobila precej hude poškodbe na nogi in ramenu. Kolo, ki je bilo skoraj novo in je stalo pred kratkim 1500 din, je močno poškodovano.
Baragov dom v Dobrniču
Rojstna župnija škofa Friderika Barage je ob 35-letnici tukajšnjega prosvetnega društva jiosta-vila svojemu največjemu rojaku nov spomenik z lepim prosvetnim domom, ki bo nosil njegovo ime. Dom je za gospodarske razmere v tem delu Dolenjske nekaj velikega, ne sicer po obsežnosti in krasoti, kakor domovi drugod, kjer so ugodnejše gospodarske razmere, ampak po tem, koliko zmore požrtvovalnost ljudstva, ki je z veliko vnemo j>od vodstvom ^ svojega dušnega pastirja, g. župnika Omahna šlo na delo ter jx>magalo s prostovoljnim zastonjskim delom, vožnjami materiala in prispevanjem lesa in gradiva. Dom je sedaj v glavnem dograjen in bo kot farni in prosvetni dom ustrezal potrebam te župnije. Slovesno blagoslovljen in odprt bo prvo nedeljo v septembru, dne 4. sept. Ta slovesnost bo združena s prosvetnim mladinskim taborom za vso Dolenjsko.
Prav bi bilo, da s to slavnostjo v njegovi domači župniji primerno počastimo spomin enega največjih sinov našega naroda, spomin svetniškega škofa Barage, ki je pred dobrim! 100 leti začel neutrudno delati za časni in večni blagor Indijancev po planjavah Severne Amerike in z junaško vztrajnostjo in neomajnim zaupanjem v Boga premagoval nadčloveške napore v svojem dušnopastirekem misijonskem delovanju. — Vsa bratska društva širom Slovenije prisrčno vabljena k udeležbi 1 Potrebna obvestila bodo pravočasno objavljena v časopisih.
bolj siguren kot Žitnik. V napadu pa se je s svojo pametno igro odlikoval Vovk in zelo nevarni Cankar.
Posebni vlaki na nar. tabor v Mariboru
1. Iz Kamnika mesto Iz JarSe-Meugeš Iz Domžal lz Ljubljane gl. kol.
dne 13. VIII. dne 13. VIII. dne 13. VIII. dne 13. VIII.
Prihod v Maribor gl. kol. dne 14. VIII.
S tem vlakom potujejo iz Ljubljane tudi
in Notranjci.
2. Z Jesenic Iz Žirovnice Z Lesce-Bleda Iz Podnart-Krope Iz Kranja Iz Škofje Loke Iz Ljubljane gl. kol. Prihod v Maribor gl.
3. Iz Trbovelj Iz Hrastnika Prihod v Maribor
kol.
dne 13. VIII. dne 13. VIII. dne 13. VIII. dne 13. VIII. dne 13. Vlil. dne 13. VIII. dne 13. VIII. dne 14. VIII.
eh
dne 14. VITI. dne 14. VIII. kol. dne 14. Vlil.
ob 21.20 ob 21.43 ob 21.51 ob 22.40 ob 1.45 Dolenjci
ob 21.00 ob 21.14 ob 21.22 ob 21.45 ob 22.01 ob 22.14 ob 23.00 ob 1.55
ob 3.30 ob 3.38 ob 5.30
ob 4.30 ob 5.46
oh 3.40 ob 3.59 ob 4.08 ob 4.15 ob 4.23 ob 4.27 ob 4.48 ob 6.20
6. Iz ŽreS	dne	14.	VIII.	ob	3.55
Iz Slov.	Konjic	dne	14.	VIII.	ob	4.18
Razen tega vozi fe redni potniški vlak štev. 8231, ki odliaja iz Slov. Konjic ob 4.58 in prihaja v Poljčane ob 5.45.
Iz Poljčan	dne	14.	VIII.
Iz Slov.	Bistrice	dne	14.	VIII.
Prihod	v Maribor gl. kol. dne	14.	VIII.
4. Iz Celja	dne	14.	VIII.
Prihod v Maribor gl. kol. dne 14. VIII.
5. Iz Šoštanja
Iz Smartna ob Paki Iz Polzela-Braslovče Iz Št. Petra v Sav. dol. Iz Žalca Iz Petrov}
Iz Celja
dne 14. VIII. dne 14. VIII. dne 14. VIII. dne 14. VIII. dne 14. VITI. dne 14. VIII. dne 14. VIII.
Prihod v Maribor gl. kol. dne 14. VIII.
7. Iz Brežic
Iz Videm-Krško Iz Rajhenburga Iz Blance Iz Sevnice Iz Radeč
Iz Rimskih Toplic Iz Laškega Iz Štor Od Sv. Jurija Prihod v Maribor
gl.
dne 14. dne 14. dne 14. dne 14. dne 14. dne 14. dne 14. dne 14. dne 14. dne 14. kol. dne 14.
VIII.
VIII.
VIII.
VIII.
VIII.
VIII.
VIII.
VIII.
VIII.
VIII.
VIII.
8. Iz Rogatca
Iz Rogaške Slatine Iz Kostrivnica-Podplat Iz Mestinja Iz Šmurja pri Jelšah Iz St. Vida pri Grobelnem Iz Grobelnega Iz Ponikvo
Prihod v Maribor gl. kol
9. Iz Ljubljane gl. kol.
dne 14. VIII. dne 14. VIII. dne 14. VIII. dno 14. VIII. dne 14. VIII. dne 14. VIII. dne 14. VIII. dne 14. VIII. dne 14. VIII.
ob 5.50 ob 6.00 ob 6.28
ob 3.40 ob 3.50 ob 3.56 ob 4.03 ob 4.12 ob 4.30 ob 4.57 ob 5.07 ob 5,25 ob 5.33 ob 6.38
ob 4.40 ob 4.53
ob 5.07 ob 5.11 ob 5.27 ob 5.40 ob 5.58 ob 6.03 ob 6.56
Od Dev. Marije v Polju Iz Zaloga
Iz Kresnic Iz Litije
Prihod v Maribor gl. kol.
dne 14. VIII. dne 14. VIII. dno 14. VIII. dne 14. VIII. dne 14. VIII.
dno 14. VIII. ob 3.30
10. Iz Ljubljane gl. kol.	dne	14.	VIII
Prihod v Maribor gl. kol. dne 14. VIII.
H. Iz Ptuja	dne	14.	VIII.
Iz Hajdine	dne	14.	Vlil.
Od Sv. Lovrenca na Dr. p. dne	14. VIII.
Iz Cirkovc	rine	14.	VIII.
Prihod v Maribor kor. kol. dno 14. VIII.
12. Iz Murske Sobote	dne	14 VIII
Iz Beltincev	dne	14.	VIIL
Iz Dekležovja	dne	14.	VIII.
Iz Veržeja	dne	14.	VIII.
Prihod v Maribor kor. kol. dno 14. VIII.
13. Iz Gornje Radgone	dne	14.	VIII.
Iz Slatina-Radeno*	dne	14.	VIII.
Iz Hrastje-Mota	dne	14.	VIII.
Iz Bučtčovcev	dne	14.	VIII.
Iz Križevcev p. Ljutomeru dne	14. VIII.
Iz Ljutomera	dne	14.	VIII.
Iz Jorovincev	dne	14.	VIII.
Iz Ivankovoev	dne	14.	VIII.
Iz Pavlovcev	dne	14.	VIIT.
Iz Pušoncev	dne	14.	Vlil.
Iz Ormoža	dne	14.	VIII.
Prihod v Maribor kor. kol. dne 14. VIII.
K. Iz Čakovca	dne	14.	VIIT.
Iz Središča	dne	14.	VIIT.
Iz Velike Nedelje	rine	14.	VIII.
Iz Osluševcev	dne	14.	VIII
Iz Moškanjcev	dne	14.	VIII.
Prihod v Maribor kor. kol. dne 14. VIII.
15. Iz Prevalj	dne	14.	VITI.
Iz Guštanj-Ravne	dne	14.	VIII.
Prihod v Maribor kor. kol. dne 14. VIII.
16. Iz Velenja	dne	14.	VIII.
Iz Gornjega Doliča	dne	14.	VIII.
Iz Mislinja	dne	14.	VIII.
Is Dovž	dne	14.	VIII.
Tz Slovenjega Gradca dne	14. VIII.
Iz Dravograd-Meža	dne	14.	VIII.
Prihod v Maribor kor. kol. dne 14. VIII.
Udeleženci s proge Trboje do Ruš upor  ______________
ni potniški vlak štev, 9011. ki odhaja iz Dravograda-Meze ob 5.59 in prihaja v Maribor kol. kol. ob 7.22.
. Udeleženci e proge št. Uj—Pesnica uporabijo redni potniški vlak štev. 9611, ki odhaja iz Št. lija ob 7.12 in prihaja v Maribor gl. kol. ob 7.38.
Skupina koroških borcev potuje iz Ljubljane gl. kol. dne 14. VIII. 19.18 z vlakom štev. 611, ik odhaja iz Ljubljane ob 0.35
ob	3.37
ob	3.41
ob	4.00
ob	4.10
ob	6.46
ob	8.50
ob	7.14
ob	4.35
ob	4.42
ob	4.53
ob	4.58
ob	5.29
ob	3.12
ob	3.24
ob	3.31
ob	3.38
ob	6.04
ob	3.38
ob	3.48
ob	3.56
ob	4.03
ob	4.12
ob	4.33
ob	4.53
ob	5.03
ob	5.11
ob	5.15
ob	5.25
ob	6.33
ob	5.10
ob	5.26
ob	5.47
ob	5.54
ob	6.02
ob	7.05
ob	4.30
ob	4.36
ob	6.08
ob	3.55
ob	4.25
ob	4.38
ob	4.41
ob	5.01
ob	5.37
ob	6.51
Ijo	red-
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Krai	Barometer- 1 sko stanje j	tempe- ratura v O"		c > is 2 s S*	X C c 3 _ O-	Veter	Pada vi ne	
		• K3 = u	<3 , «8 «2 °š			(smer, lakoRt)	m/m	vrsta
Ljubljana	/60 7	23-5	17-2	90	ntgi. M	0	—	—
Maribor	760-5	22-4	14-L	90	10	NEi	4-0	dež
Zagreb	753-/	260	19-0	70	3	SE,	—	—
Belgrad	759-3	26-0	14-0	80	4	SSEj	7-0	dež
-Sarajevo	759-8	27-0	18-0	80	7	NNE=	1-0	dež
Vis	757-6	26-0	22-0	70	7	ESE,	—	—
Split	7578	34v	23-0	50	0	S,	—	—
Kumbor	757 0	100	23-0	50	4	SE,	00	dež
Rab	758-5	JO'd	23-0	90	5	WSW,	—	—
OuDPovnilt	758 0	29-0	22-0	60	3	SE,		—
Vremenska napoved. Deloma oblačno, zmerno toplo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je prevladovalo oblačilo vreme. Iz noči do 9.50 je bilo večinoma, nato pa do 14.20 popolnoma oblačno. Od 14.20 do 20.20 se je večkrat oblačnost malo zmanjšala, a ostalo je ves čas večinoma oblačno. Ob 12.50 je nekoliko rosilo. Ob 20.25 se je pričelo jasniti, tako je bilo ob 20.40 večinoma jasno, a ob 21.15 se je zopet skoraj popolnoma jiooblačilo.
Koledar
Danes, torek, 9. avgusta: Janez.
Sreda, 10. avgusta: Lavrencij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Ta razstava, ki jo je v soboto, dne 6. t. m. olvoril ban dr. Natlačen, je nekako zrcalo sedanjega hotenja in stremljenja našib umetnikov in priznati jo tieba, da je razporeditev vseh 21 umetnikov s 159 dela prav posrečena in da že sama na sebi nosi pečat individualne tvoriteljske sile. O razstavi sami in o posameznih umetnikih in posameznih delih bo treba še posebej spregovoriti, opozarjamo pa že sedaj na , najvidnejše stebre razstavljalcev, to so: Jakopič, Vavpotič, Fr. Kralj, Pavlovec, Čargo, Santel, Gaspari, Tratnik, Cuderman, Karla Bulovec in še številna častna družina vseh teh. Slovenci smo dobili s to razstavo spet nov vjiogled v tihe delavnice naših umetnikov in spet zagotovilo, da se kulturno razvijamo kar stopnjema in da se nam ni treba sramovati 6 svojimi umetnostnimi pridobitvami pred tujci. Naj ne bo nikogar, ki bi ne obiskal razstave, ki traja do 16. t. m., in sicer vsak dan od 9—19. S permanentno vstopnico za 10 din je združena polovična vožnja. S številnim obiskom razstave bomo dokazali svojo zrelost in svoje pojmovanje slovenske umetnosti in prizadevanja slovenskih umetnikov.
Kolonija podmladka Rdečega križa se vrne iz Bakra danes, v torek 9. t. m. z dolenjskim vlakom, ki pride na glavni kolodvor ob ‘20.38.
Zveza absolventov kmetijskih šol priredi dne 11. septembra enodnevni izlet v Postojno in Tr6t. Vožnja s kolektivnim potnim listom stane 80 din. Prijave sprejema do 3. sept. tajništvo ZAKš — Miklošičeva cesta 22-L, Ljubljana.
Umetnostno zgodovinsko društvo bo priredilo v dneh 27. do 29. avgusta izlet z vlakom v Benetke. Potovanje se bo vršilo s kolektivnim potnim listom. Interesenti naj se javijo do 15. t. in. v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu št. 2. Vsakdo mora prinesti s seboj 2 fotografiji, vse osebne podatke, udeleženci z dežele morajo imeti dovoljenje pristojnega okr. glavarstva. Za vožnjo je položiti znesek 210 din. Člani in prijatelji društva vabljeni.
Opozarjamo na umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu. Razstavlja 21 umetnikov 159 najodličnejših del, od katerih jo večina ob tej priliki prvič razstavljena. Razstava je vsekakor kulturni dogodek in zasluži vse pozornosti. Pokažimo z obiskom razstave tudi dejansko tolikanj hvali-sano svojo kulturno zavednost. Razstava bo trajala do 16. t. m., odprta pa je od 9—19. S permanentno vstopnico je združena polovična vožnja.
V vodi ji je zastalo srce
Kranj, 8. avgusta.
V Hotcmažah je bila že nekaj časa na počitnicah 3-letna hčerka mojstra v tovarni »Sem-perit«, Romana Frankovič iz Kranja. V petek popoldne se je šla z drugimi otroki kopat v bližnji potok. Dekletce se je v vodi spotaknilo in padlo. Čeprav so otroka takoj spravili iz vode in poklicali zdravnika, vendar ui bilo rešitve. Zdravnik jc ugotovil, da se je mala Romana pri padcu v vodo tako prestrašila, da ji je zastalo srce in je takoj izdihnila. Nenadna smrt male deklice je hudo zadela njene starše. Prepeljali so jo z avtomobilom v Kranj, kjer so jo v nedeljo pokopali.
Avto povozil kolesarko
Kranj, 8. avgusta.
Včeraj popoldne ee je peljala e kolesom iz Cerkelj proti Visokemu 28-letna posestnikova hči Antonija Zupan iz Srakovelj pri Predosljah. V Visokem ji je privozil nasproti večji avtomobil. Po nesrečnem naključju je kolesarka prišla pod avtomobil, šofer avta ni mogel takoj ustaviti, tako da je vozilo še nekaj časa kolesarko vleklo s seboj. Takoj, ko je avto ustavil, so pritekli ljudje, ki so pouesrečenko izvlekli izpod vozila ter ji nudili prvo pomoč. Nato so jo prepeljali v kranjsko bolnišnico. Težke poškodbe je dobila na nogah, dobila pa je tudi pretres možganov. Iz bolnišnice so jo oddali v domačo oskrbo. Njeno stanje je precej resno.
Sprejmite praške komer vato isfel
Ljubljana, 8. avgusta.
V torek, dne 9. avgusta, ob 13.18 prispejo v Ljubljano člani opernega pevskega zbora praškega državnega glasbenega konsevratorija, ki bodo nastopili zvečer v ljubljanskem radiu s posebnim koncertom, na katerem bodo izvajali predvsem češke in slovaške narodne pesmi. Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani opozarja občinstvo na ta koncert, obenem pa prosi ljubljansko občinstvo, da goste iz Češkoslovaške sprejme v čim večjem številu na kolodvoru.
Z mogočnega
prvega
Korošec
prvega kmečkega tabora na Bi
Prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman govori. — Del množice, ki se je v nedeljo udeležila prvega kmečkega tabora na Brezjah. — Nov prapor Kmečke zveze, ki sta mu pri blagoslovitvi
kumovala minister dr. Anton Korošec in ga. banica dr. Natlačenova.
Ali je bila Elizabeta, angleška kraljica,
res moški?
Zanimiva odkritja angleškega zgodovinarja
V	16. stol. se začenja Anglija razvijati v svetovno silo. Španska armada je bila premagana, država zedinjena, kolonijalna oblast ustanovljena, kot osebnost, ki je započela ta razvoj velike angleške sile. imenuje zgodovina kraljico Elizabeto, hčerko Henrika Vlil. in Ane Boleyn. Ali je bila res ta kraljica ženska? Kenneth A. Millican, angleški zgodovinar, dokazuje na podlagi zgodovinskih zapiskov in spominov rasnih osebnosti, da je prava Elizabeta umrla kot otrok in da ie na njeno mesto angleškega prestola stopil moški. V 1. 1553. je začela razsajati v Londonu kuga. Desetletno princeso Elizabeto so poslali pod skrbnim varstvom guvernante Catherine Ashley in dvornega konjušnika Thomasa Parrya na deželo, v majhen lovski gradič Overcourt v Glouceeterchire, Tukaj je dobila princesinja, tako pripoveduje Millican, kugo v poletju 1543 in umrla. Od tega časa dalje pa zgodovina piše naravnost neverjetne zgodbe.
Henrik Vlil. na fovu
Kralj Henrik je napovedal svoj obrsk ravno na Jan po princesini smrti. Guvernanta in konjušnik sta prav dobro poznala naglo jezo svojega gospodarja. Ustrašila sta se in zbala, da ne bi kralj zvedel resnice, da mu je hčerka umrla. Obadva sta vedela, da bi ju dal takoj umoriti. Od strahu in razburjenosti, vsa iz sebe, sta začela iskati v okolici desetletno dekletce, ki naj bi bila podobna princesi in ki naj bi igrala vlogo princese. Ker nista moglaa najti podobnega dekleta, sta se zatekla k drugi rešitvi. Kupila sta nekega fanta od nekih krušnih staršev, ga odvedla na gradič in ga tam ves dan vadila in oblačila v princesino obleko. Ko je prišel trenutek prihoda, je fantek stal s spremstvom na balkonu gradiča. Ko se je približal kralj, je deček s čistim dekliškim glasom zavpil svojemu očetu dobrodošlico. Henrik VIII. je ljubeznivo okimal in na srečo se ni več zanimal za otroka, riše! je na lov, kaj bi sedaj zapravljal čas z otrokom. Nekaj dni pozneje se je vrnil v London.
Utmrtitev vseh sovedcev
Čudno pri vsem tem pa je to, da sta oba povzročitelja te komedije še dalje igrala tako vlogo, namesto da bi pobegnila, oziroma poiskala kako deklico. Millican dokazuje dalje. Poznavalci pisav trdijo, da je pisava princesinje Elizabeti iz 1. 1544., julija mescca, popolnoma drugačna kot pisava iz 1. 1543., februarja meseca, to je še takrat, ko ie živela resnična princesinja. Nemogoče je, da bi otrok spremenil v enem letu popolnoma svojo pisavo. Nemogoče pa je tudi razumeti razvoja, ki ga je pokazal otrok v enem letu. V naslednjih letih so bili vsi nastavljenci lovskega gradiča zaradi raznih vzrokov usmrčeni. Oba Ashley-Parry sta imela vzroka dovolj, da sta to usmrtitev zahtevala. Dalje sta imela tudi obadva neke račune vse do leta
I'
1569 z neko skrivnoastno osebo, ki ju je pritiskala za denar.
Kraljica se brije
Ko je kraljica 1. 1358. stopila na prestol, jc dvor spoznal nenavadno kraljico. Tobak jc žvečila, igrala je moške igre, jahala na moškem sedlu. Brada ji je tako močno rasla, da se jc morala vsak dan briti. Bila je togotna in tako močna, da jc s pestjo podrla svojega dvorjanika. Nikdar ni zahtevala dvornega zdravnika. Njen glas jc bil globok in rezek. Ostala je neporočena in pisala je v enem pismu: Nikdar se ne bom poročila, saj je pa tudi nemogoče. V starosti je dobila plešo, kar je pri ženskah -zelo redek pojav.
Grob v vrtu
Ob koncu 16. stol. so našli pri urejevanju vrta lovskega gradiča Overcourta okostje otroka, ki je bil še oblečen v fini obleki. Okostje je ležalo v zemlji tik pod sobo, v kateri je princesinja stanovala. In kdo je bil ta, ki je namesto umrle princese vodil desetletja angleško državo? Na to vprašanje daje zgodovina svoj odgovor. Imenuje se John Neville, nezakonski sin vojvode Richmonda. Kot deček je bil pri rednikih, krušnih starših nedaleč od lovskega gradiča. Če je to res, potem bo zgodovina morala popraviti samo sebe, morala bo spoznati, da je tudi marsikaj tega, kar se učilno, včasih laž• časa in razmer.
„KrasnS reševalci"
Morska obala pri Sydneyu je prav gotovo ena najlepših na 6vetu. Radi tega ni prav nič čudnega, če privablja nešteto kopalcev. Toda ti so postavljeni velikim nevarnostim; poleg vsega drugega je najhujše to, da 60 tod okrog tudi morski volkovi.
Da bi bili kopalci bolj varni, sc jc zbrala prostovoljna reševalna četa: To so mladi in popolnoma iztirjeni 1 ljudje, ki so naravnost vzg.ed moške lepote. Radi tega se ta četa imenuje »Krasni reševalci«.
Čim zaide kateri od kopalcev v nevarnost, poženejo ti fantje sVoj čoln v vodo in prestopijo pregrado, kar je vsekakor nevarno, in privedejo neprevidneža na obrežje.
Vse to je na videz kaj enostavno, a reševalci morajo imeti sijajne živce, kajti včasih zaidejo v popolnoma nepričakovano nevarnost. Pa to je zanje le del vsakdanjega opravila.
Poravnajte naročnino!
Hipnotizirana pevka
V Budimpešti živi mlada Livija Manisk, ki jo imenujejo »glasovno čudo«. Ta lepa pevka ima namreč v resnici najčudovitejši glas, ki ga je kdaj poznal svet. Lahko zapoje kar tri oktave, t. j. od najnižjega f-a na spodnjem registru do najnišjega f-a na zgornjem z neverjetno lepim in čistim glasom.
Normalen glas zmore 13 do 14 not, Livija pa lahko zapoje kar 21 do 22 not. Koliko višino doseže z gornjim f-a, 6i lahko predstavljamo šele, če pomislimo, da imamo sopran, ki doseže mi, že za pravo čudo.
Na žalost pa je bilo to čudovito grlo do zadnjega časa praktično neuporabno. Profesor Mihael Makay, ki jc to pevko od,kril, je namreč istočasno tudi ugotovil, da trpi na neozdravljivi živčni paralizi, ki ima svoj vzrok v boječnosti.
Da bi pevka premagala ta »strah,« jo je poslal k slavnemu nevropatu dr. Vinceju. Ta svoje pacijente tako zdravi, da jih hipnotizira in jih potem v tem 6tanju pusti, da delajo.
Ta postopek je popolnoma uspel in Livija bo v najkrajšem času že lahko prvič nastopila pred občinstvom. Vendar pa ni mogoče naprej povedati, ali bo ta pevka vso svojo pevsko kariero naredila v hipnozi, ali bo lahko nekega dne pela brez strahu, ne da bi spala.
Nenavadne nesreče
V vseh ponedeljskih dnevnikih čitamo teden za tednom o velikih prometnih nesrečah, ki se dogajajo ob sobotah in nedeljah, ko se ljudje Vozijo na izlete. Iz San Louisa v državi Missouri v Ameriki poročajo o dveh nesrečah, ki so radi svoje posebnosti prav zanimivi.
Peter Harring je Vozil" s vojim avtomobiloni po glavni cesti Laclede Avenue. V istem hipu sta se zadela nek avtomobilist in motociklist. Radi silovitega udarca je motociklista vrglo iz sedeža in v velikem loku je nesrečnik odletel čez avtomobil in z vso silo treščil naravnost na Petra Harringa. Nesrečni motociklist je ostal z zlomljenim tilnikom na mestu mrtev, Harring pa je dobil tako težke poškodbe na glavi, da je kmalu nato umrl v bolnišnici.
Pri drugem takem nesrečnem slučaju je prišla ob življenje vsa družina, Bogati trgovec Albert Jennings je 6 svojo družino napravil avtomobilski izlet v romantično dolino reke Merri-mate. Cesta vodi ob vznožju gora, Iti zapirajo v dolino. Med gorami in reko so travniki, na katerih avtomobilisti običajno parkirajo in tudi prenočujejo. Tudi družina Jenningsova se je tam utaborila. Drugo jutro pa so našli zaprt avtomobil v bližini izliva Merrimala v reko Missouri.
V	notranjosti avtomobila so našli štiri trupla družine Jennings. V teku noči je !bi! namreč strahovit vihar s prelomom oblaka, tako, da je voda v gornjem delu močno narasla, prestopila bregove in odnesla avtomobil. Družino Jennings je vihar gotovo presenetil v globokem spanju.
Ob tej priliki bi se kmalu na isti način ponesrečila tudi dva novoporočcnca s svati vred. Vendar so ju rešili v zadnjem hipu.
Maščevanje gangsterjev
Kako kljub vsemu preganjanju gangsterslvo v New Yorku še vedno cvete, nam kaže primer, ki se je dogodil v okraju »Little Italy«.
Po cesti 6ta pripeljala dva avtomobilista, ki sta nenadoma ustavila sredi ulice in istočasno začela streljati na nekega malega moža, ki je ravno prekoračil cesto. Mož je obležal na cesti mrtev, dobesedno preluknjan od krogel. Oba avtomobilista sta izginila, predno je mo^la policija ugotoviti njuno identiteto. Pri pogledi ustreljenega moža je nek policist spoznal, da je umorila žrtev neki Carmine Rapitano, imenovan v newyorškem podzemlju »Riba«. Preiskava o umoru je privedla do naslednjih ugotovitev. Carmine Rapidano je bil kot mlad dvajsetletni mož nevaren ropar in vlomilec. Njegovi vlomilski pajdaši so ga tedaj obdolžili dvojne igre in so bili o njegovem izdajstvu tudi trdno prepričani. Ob neki priliki je namreč član te vlomilske tolpe padel policiji v roke pod okolnostmi, ki so jasno kazale na dvojno vlogo »Ribe«. Radi groženj svojih pajdašev, da bodo z njim obračunali na krvav način, je mladi vlomilec nenadoma izginil in prenesel svoje vlomilsko delovanje v drug kraj. Dve leti kasneje ga je policija radi roparskega napada prijela ter ga obsodila na deset let ječe. Rapidano je odsedel svojo kazen in jc bil pred nekaj dnevi odpuščen. Odpuščeni, sedaj dva in tridesetletni kaznjenec je menil, da so njegovi bivši vlomilski tovariši že pozabili na njegovo izdajstvo in se je zopet pojavil v »Little Italy«. Toda mpž se je uračunal in je plačal svoje izdajstvo z življenjem. Njegovi pajdaši so po vsej verjetnosti čakali dvanajst let, da 60 uresničili svojo staro grožnjo.
Programi Radio Ljubljana
Torek, 9. avg.: 12 Vsakemu nekaj (ploSče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vesel opoldanski kon-eer Rad. orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.80 Na«, ura: Problem graditve naših cest (inž. Ernest Udovič, Zagreb) — 19.50 10 minut zabave — 20 Plošče — 20.10 Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (g. Jožo Gregorič) — 20.30 Koncert zbora konservatori-stov iz Prage — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Iz dobrib starih časov (Kad. orkester).
Drugi programi
Torek, 9. avg.: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Kom. kono.. 21.45 Nar. gl.. 22 20 Klavir — Zagreb: 20.03 Gou-nodova opera «Faust« — Praga: 20.55 Češka filbarm. — Varšava: 19.30 Zab. konc. 22 Glasba 18. stol. — Sofija: 20.55 Ruske romance, 21.15 Lahka in ples. gl. _ Budiin-peith: 19.30 Ogrski večer, 21.20 Klavir. 22 Ork. konc.. 23 Jazz — Dunaj: 20.10 Koledar za kinete, 21.15 Zab. pogovor, 22.45 Zab. in ples. gl„ 24 Kom. in nar. gl. — Berlin-Hamburg-Konigsbcrg: 20 Schubertov večer — Lipsko: 20.10 Pihala — Kolu: 20.10 Igra »Piram in Tiz-ba« (po Shakespeareu).
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
V	tem mestu, kjer je razen v nemških in angleških trgovskih hišah vse bilo zelo glasno in nemarno, je znaja svojemu gospodarju vzorno, čedno, in redno gospodinjiti. Njegovi zasebni prostori, kamor ni po smrti njegove žene stopil več noben gost, niso bili samo vzorno urejeni, marveč so mejili skoraj na razkošje. Ni manjkalo ničesar, kar bi mr. Bonnyfeather ali ona kdaj lahko potrebovala.
Izjema pri tem je bila samo soba Sandya Mac Naba, ki je bila čisto vojaška. Sandy je v njej samo spal, nič drugega.
Miza mr. Bonnyfethera, ki so jo pogrinjali vedno v stari plesni dvorani natanko pod mogočnim krožnim svetilnikom in ravno nasproti glavnega vhoda, se je vedno šibila pod največjim razkošjem. To je bijo bolj iz trgovskega nagiba kakor zaradi česar drugega. Mister Boijnyfeather je bil zase v jedi in pijači zmeren. Toda malokdaj je* potekel kak dan, da ne bi imel tega ali onega gosta. Ponavadi so bili ladijski kapitani, agenti, trgovski prijatelji ali odlični potniki, ki so prinesli priporočilna ali celo kreditna pisma za podjetje.
Razen tega se je tudi večini trgovcev, bankirjev, in celo duhovnikov ter umetnikov v Livornu zdelo umestno, da so se zdaj pa zdaj oglasili pri mr. Bonnyfeatheru nekaj zaradi dobre postrežbe, nekaj pa zaradi pogovora.
Iz pogovorov pri mizi je stari trgovec dobival nele zabave, marveč tudi presnetljivo in vsekakor dragoceno pdznanje splošnega trgovskega razvoja, svetovne politike in vseh razmer. Pogovori 'so se gibali v vseh jezikih. Le nekoč, ko je zaneslo spm nekega Rusa, so bolj molčali. Celo kapitani z ladij, katerih tovor je bil namenjen konkurenčnim podjetjem, so se pogosto oglašali tu pri gostoljuj>ni; mizi mistra Bonnyfeathera in rade volje povedali marsikaj.....................
Za telesni blagor je skrbela debela kuharica Angela. Ena najboljših kuliaric v vsem mestu. Sklede so v izbornem redu romale skozi luknjo v kuhinjski steni, nakar jih je Toni, kuharičin mož nalagal na voziček s podložki in jih vse v sopari vozil do mize. .	'•
Ta Toni je bil nekak zaostal pajek. Naloga njegovega življenja,: je bila v tem, da je jedi, katere je pripravljala njegova žena, pri-r liašal na pravo mesto in pa da je poskrbel za potomstvo.
Za vse te gospodinjske zadeve je bila Fides mistru Bonnyfeatheru
neobhoduo potrebna. Nadzorovala je gladko in koristonosno polnost njegove mize, pa tudi obrat v ostalih panogah gospodinjstva.
Mister Bonnyfeather je vodil posle in dopisovanje v veliko jezikih. Zato je v hiši prebivalo nič manj kot devet kontoristov, štirje Švicarji ne nekaj slov ter zavijalcev, ki so njihovi prostori gledali na dvorišče. »Gospodje iz kontorja« so imeli zase lastno majhno kolibo, za katero je skrbel ladijski kuhar z dvema vajencema. Snažilke. katerih je vsako jutro prihajalo pet, so jim tudi postiljale.
Kadar so v pristanišču ležale lastne ladje, so plačilni mojstri tudi dobili v hiši prenočišče	in hrano.	Razen	tega	so	redno prihajali poslovni prijatelji, ki so	potovali skozi mesto	ter	se okoriščali
z gostoljubnostjo te hiše.
Čez vso to »faktorijo« — kakor so Bonnvfeatherovo hišo pogosto imenovali — je neizprsno vladala Fides. Nad kletjo pa, nad skladiščem, nad hlevi in pisarno	samo je	bdelo	orlovsko	oko gospoda
Sandya (je enako Williama)	Mac Naba.
Edini prostor v hiši, nad katerim ni imel oblasti nihče, je bila kuhinjska pokrajina. Ondot se je v orjaškem neredu in v opičjem brezgladju preganjal rod Tonija Guessippia in njegove žene, debele kuharice: fantički, dekletca, med njimi kure, koze in mačke. Psi v tej okolici niso mogli uspevati.
Samo kadar se je pri le prepomembnem hrušču in trušču pokazala tod Fides, je prevzel ta kraj molk in strah, z njima pa se je roj otrok zatekel v rodbinsko posteljo ali pod njo, oče Toni se je spravil v klet, žena pa, debela kakor je bila, je ostala prepuščena sama sebi.
Po vsej soseščini je bilo le predobro znano, da ima Fides hudoben pogled. Zaradi tega ni v hiši nikdar zmanjkala nobena žlica in snažilke so jutro za jutrom tožno prihajale. Jezen pogled iz teh oži pa se je človek lahko posušil. Kogar pa je Fides zelo ostro pogledala, temu pa niti presveta Devica sama ni mogla nič več pomagati.
Fides je to svojo premoč nad ljudmi deloma podedovala. Njen oče je bil Florentinec grškega porekla. Rodbina je izvirala iz Carigrada. Njeni predniki so bili mojstri v delu z mozaiki. Po propadu Medičejcev, ki so .jim v glavnem dajali kruh, jim je šlo kaj slabo. Zadnji njihovega rodu, fant z jastrebjim obrazom, razbrzdan in lakomen kakor tiger, se je v'hiši Bonnyfeatherovega očeta v Livornu poročil z mlado Škotinjo. Tej je bilo ime Bliža Mar.Nab in je šla z več drugimi rojaki za Bonnyfeatheri v pregnanstvo. Čez nekaj časa je mladi Paleologos zapustil mesto, da bi v nepoznanih pokrajinah iskal dela. Ženi je zapustil nekaj sinjih in zelenih prijaznih pot-plut na telesu, hčerko, in podobo Matere božje.
, . Iz te hčerke je zrasla sobarica Bonnyfeatherove edine hčere Marie. Pozneje je ta sobarica — Fides — sčasoma dobila odločujočo oblast nad vso hišo.
_ Bilo je naslednjega jutra ob pol petih. Casa Bonnyfeather je ležala še v globokem molku, ki gre pred nastajajočim dnem.
Fides je bila spet odšla v Antonievo sobo. Postavila je svečnik na mizo in sedla.
Malčeli je spal čislo mirno in. ni potreboval niti nadzorstva ali strežbe. Toda imelo jo je, da bi še enkrat ogledala njegov obraz. Zase je na skrivaj že prišla na jasno, kako in kaj. Pri njej ni šlo za nikako čast, čez katero bi si domišljija ne smela upati.
Najbrž je mister Bonnyfeather vedel več, kakor pa je vedel povedati. No, nekega dne bo že izvedela. Bila je dovolj stara, da je vedela, da človek pride skrivnosti do dna najprej, če sam drži jezik za zobmi.
Zaradi Dona Luisa si ni delala težkih misli. Kako je bil ta zapleten v to zadevo z najdenčkom? Od številnih obiskovalcev Bonny-featherove hiše je bil Don Luis edini, ki ga je spoznala na prvi pogled do dna.
>Kako pride kaj takega sem?«, je rekel, ko je videl njo.
Toda	tudi on	jc znal	držati jezik za zobmi.	To in marsikaj drugega mu	je Fides	štela v	zelo dobro. Svoje čase	je močno upala, da
jo bo markiz vzel likratu z Marjo s seboj.
Torej	je mala	Maria,	fletna Maria svojega	markiza res vlekla
z	nos! Tega bi ji	ne bil	nikdar nihče prisodil.	Pa tudi saj je Don
Luis bil vse prej kakor pa cepec.
Ta misel je pri Fides vzbudila nekako neprostovoljno občudovanje do Marie, do katere je tedaj čutila kvečjemu slabo prikrivano zavist, ki	se je spreminjala	že skoraj v ljubosumnost.	Fides je bila
vesela, da	je Maria šla iz hiše.
Zdaj pa je na kdo ve kako smešen način ta otrok prišel prav njej v varstvo s kipom	Matere božje, ki	je bil	nekdaj	last njene
rodbine. Fides to ni bilo	kaj pogodu. Za trenutek je že	želela,	da
bi podobo uničila.
Toda premagala se je. Ce bi storila kaj takega, bi se samo izdala. Oči so se ji znova sklenile k obličju spečega dečka.
Da, to je bila natančno tjsta nedotakljiva ljubkost, zaradi katere je nekoč Mario tako zelo zavidala. To je bilo tisto večno nasprotje, s katerjm bi se bilo njeno bitje že od nekdaj rado združilo. To nasprotje se je spet vrnilo	k njej v novi, v	deški	postavi.	Morda	bo
ta čar pa le kdaj njej...
Nenadno je nalahno vstala, vzela svečnik in stopila k postelji. Napeto je	prisluškovala in	se z neizrečeno	pazljivimi	gibi sklonila
čez dečka.	Toda nehote so	ji roke drhtele	in kaplja vročega voska
je padla na prsi spečemu otroku.
Stresel se je in odprl oči.
Fides je naglo odstavila luč in ga začela pokrivati. Toda le počasi: že je fant pri prvem soju prebujenja zagledal njene oči in jo vprašal:
»Slovenski dom< Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesefna naročnina 12 din. *a inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica 6-
Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Joie Košičet.