SVOBODNA SLOVENIJA leto (ANO) LVI (50) Štev. (Na) 18 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 8 de mayo - 8. maja 1997 Zgodilo se je v Sloveniji Ker je v Sloveniji na oblasti nekoč totalitarna, sedaj pa deklarativno „demokratič-na levica", opažamo, da uporablja vedno 'sti scenarij v pogovorih s svojimi sogovorniki, pa naj bodo to druge stranke ali pa skupine civilne družbe. Kadar se kakšen Predlog ali zamisel ujema z njeno ideologijo >n interesi, ga najprej predstavijo mediji kot odlično in evropsko rešitev, ki nedvomno zasluži zakonsko podporo. In seveda, ker je to želja „javnosti", jo oblast nemudoma uresniči. Kadar pa kaj ni po volji „levici", se po medijih začnejo oglašati strokovnjaki", ki tako zamisel počasi, a vztrajno spodbijajo z zavajanjem in polresnicami, če že ne z lažmi, njeni zagovorniki pa nimajo dostopa do medijev. Po takem scenariju so se odvijali tudi pogovori med državo in Cerkvijo v okviru krovne komisije. Ko so se na primer dogovarjali o šolstvu, je ista vlada, ki naj bi našla zadovoljive rešitve za oba Partnerja v krovni komisiji, že pripravila Predlog zakona o šolstvu, ki ni v ničemer Upošteval cerkveni predlog. Za navideznim dialogom se je uveljavilo razkazovanje moči, ki že meji na objestnost in bolj 8Pominja na totalitarne manire kakor pa Pa demokratično razpravo. Vse kaže, da se b° ta že preizkušeni scenarij nadaljeval tudi Pri oblikovanju predmeta Verstva in etika. V komisijo, ki pripravlja ta predmet, so dolske oblasti imenovali tudi dva strokovnjaka s Teološke fakultete, ki je članica Uni-verze. S skupino sodelavcev sta pripravila tropsko primerljiv predlog tega predme- ki upošteva tudi psihični razvoj učenca in, kar je zelo pomembno, se giblje v okviru veljavne zakonodaje. Vendar je bilo to ntzifovo delo: v komisiji sta bila preglaso-vana. Hkrati so se v medijih pojavili stroko-vno povsem neutemeljeni in zgolj zmerjaški napadi na ta predlog. Predlagatelje je bilo Potrebno diskreditirati in glavni očitek je J*1!/ da nimajo pojma o ničemer, ker so katoličani in samski. Torej nadvse „stroko-Ven" argument iz ust „strokovnjaka", ki je ®vtor sedaj sprejete podlage za predmet erstva in etika! V zadnjih tednih pa so se pojavili za-PIsi, da pri tem predmetu sodeluje tudi erkev. To je seveda debela laž, zavaja-nie in manipulacija. Iz izkušenj je moč sklepati, da hoče tako pisanje prebuditi "Zdrave sile" in „varuhe" ločitve med drža-v° in Cerkvijo. Ti se bodo spet zgražali ^ntadi sodelovanja teologov v pripravi tega Predmeta in zahtevali njihove glave. Pri em pa sploh, ni važno, da je Teološka nkulteta članica Univerze in da so teolo-v to komisijo imenovale ustrezne šols-. e * ne cerkvene - oblasti. Nedvomno pa j® končni cilj tega manipuliranja izločitev 'Plomantov in diplomantk Teološke fakul-®te iz poučevanja tega predmeta. Nič ne P°niaga, če imajo diplome državne univer-e >n so za sedaj zanesljivo edini usposobl-n> za poučevanje tega predmeta, že vna-Prej so ožigosani, ker so za nekatere „mo-(a nn-politično" oporečni. Tisti, ki so pos-* "demokrati" na hitro, očitno še niso ute-“ Pobrati Ustave do 14. člena, ki zagodi3 enakost vseh pred zakonom, ne gle-ua vero ali drugo prepričanje, fltrj^jstvo je, da ima ustrezen program za ta predmet samo Teološka fakulteta. Po eni strani namreč temeljito strokovno obdela religijski pojav in posamezna živa verstva, po drugi strani pa vsestransko osvetli krščanstvo v celoti in posebej večinsko Cerkev pri nas. Prav tako so študenti pedagoško in didaktično usposobljeni za poučevanje verstev in etike, saj to zahteva poseben način podajanja, ker bi sicer dosegli nasprotne učinke od pričakovanih. Verstva so svetovi, galaksije smisla, pomena, modrosti in navdiha in kogar ne očarajo in jih ne vzljubi, jih preprosto ne more preučevati in poučevati z radovedno kritičnim umom. Tzvetan Todorov, mednarodno priznan strokovnjak v vedah o človeštvu, je zapisal: „Danes sem prepričan, da ni mogoče neprepustno ločevati med znanstvenikom in tem, kar preučuje. V vedah o človeku ne napredujemo resnično, če ni del znanstvenikove izkušnje vključen v to, kar preučuje. To seveda ne velja za naravne znanosti, ko npr. preučujete rastline ali mehkužce". Pobudnikom kampanje dezinformacije, ki se je začela v zvezi s predmetom Verstva in etika, je kaj malo mar za dejstvo, da Cerkev nima nič pri tem in da Teološka fakulteta kot članica Univerze že usposablja strokovnjake za ta predmet. Nazadnje jim je tudi malo mar, ali bo ta predmet koristen ali ne, važno je le, da bo v skladu z ideologijo „levice" in pod njenim nadzorom. V takih stališčih pa seveda nima stroka kaj početi, dovolj je, da si „strokovnjak" s prave strani. Človek bi si želel, da se moti, toda obnavljanje že preizkušenega oblastniškega scenarija ne daje nobenega upanja za stfokovne vsebinske in pedagoške rešitve. Žal, še ena zamujena priložnost na šolskem področju, ki se pridružuje številnim drugim, na katere opozarjajo pedagogi in strokovnjaki z drugih področij. Še en simptom, ki razodeva, na kako trhlih strokovnih temeljih se gradi naša šola. Drago Ocvirk - Družina št. 18, 4. maja Praznovali so 1. maj Praznik dela so v Sloveniji slavnostno obhajali. V Ljubljani in okolici je Zveza svobodnih sindikatov (levičarska) organizirala praznovanje na Rožniku. Udeležence je pozdravil ljubljanski župan Dimitrij Rupel. V Mostecu je slovesnost pripravila Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost; navzoče je nagovoril predsednik France Tomšič. Osrednja prireditev komunističnih sindikatov pa je bila na Socerbu, kjer je nastopil Tržaški partizanski pevski zbor in govornik Matjaž Kmecl. Osrednja mariborska proslava je bila v Brestrnici ob mariborskem jezeru (glej sliko). KDAJ BO IMENOVAN SEKRETAR ZA SLOVENCE PO SVETU? Vladna koalicija se ne more in ne mor%> domeniti, kdo bo državni sekretar za Slovence po svetu. Že mesec dni je to mesto prazno po odhodu dr. Venclja. Sedaj je prevzel začasno to mesto kot vršilec dolžnosti Uroš Mahkota z zunanjega ministra. ZERNATTO IN KOČEVSKI NEMCI Koroški deželni glavar Christof Zer-natto si je z delegacijo 27. aprila ogledala najpomembnejše zgodovinske in aktualne kraje kočevskih Nemcev. Zernatto je nato na novinarski konferenci v zdravilišču Dolenjske toplice izrazil podporo koroškim kočevskim Nemcem, v simbolično podkrepitev te povezave pa je položil tudi temeljni kamen za spominski obelisk na pokopališču v Starem logu. REFERENDUMSKA DEMAGOGIJA Ker prepričljivih strokovnih razlogov proti vračanju gozdov Cerkvi ni, naj bi pomagal referendum. Toda, ali lahko uporabimo referendum proti ustavi in jasnim pravnim načelom, sprašuje v komentarju Družine 24. aprila dr. Anton Stres in pravi, da gre za politično demagogijo in za vprašanje prestiža: kdo bo koga. Gozdovi so postali stvar razdraženih čustev, politikantske računice in ne trezne presoje. Glede razsodbe ustavnega sodišča, da Cerkve ni mogoče enačiti z zasebnimi lastniki, pa dr. Stres pravi, da stališča ustavnega sodišča ni mogoče tako preprosto ovreči, kakor je bilo to v navadi v „revolucionamih" časih; obenem pa je prepričan, da ne gre za gozdove, temveč za netenje sovraštva do Cerkve in za izkoriščanje tega sovraštva za svojo politično propagando. DRNOVŠEK V ZDA Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je 2. maja odpotoval v Združene države Amerike, kjer je vnovič predstavil pričakovanje Slovenije, da se vključi v zvezo Nato v prvem krogu njene širitve. V VVashingtonu se je sestal s svetovalcem predsednika Clintona za državno varnost Bergerjem ter z ministrom za obrambo Cohenom. V torek se je Drnovšek srečal tudi s predsednikom odbora za mednarodne zadeve v kongresu Gilmanom, ter s senatnim zunanjepolitičnim odborom. Vodil je še v ponedeljek konferenco držav članic Cefte v New Yorku, ki ji letos predseduje Slovenija. PREDSEDNIŠTVO SKD Alternativne struje pri krščanskih demokratih nimajo pravzaprav nobenega predsedniškega kandidata in ga mrzlično iščejo, pa ne dobijo. Le Edvard Stanič, bivši glavni tajnik Slovenskih krščanskih demokratov in oseba, ki je v SKD najbolj na-peljavala vodo na Drnovškov mlin, je izjavil, da bi kandidiral za predsednika SKD na bližnjem kongresu, vendar le v primeru, „če bi bil konsenz v alternativi in če bi ta skupina mojo kandidaturo ponudila tudi drugim...". DVOJEZIČNA ŠOLA V BENEČIJI Vodja kabineta italijanskega ministrstva za šolstvo Gianni Frainitto je slovenskemu senatorju Darku Bratini izročil 30. aprila odlok o izenačenju zasebne dvojezične šole v špetru v Beneški Sloveniji z državnimi šolami. Do parifikacije bo prišlo z novim šolskim letom. Na srečanju na ministrstvu so govorili o najbolj žgočih vprašanjih slovenske šole v Italiji: od problema avtonomije pedagoškega liceja A.M. Slomšek v Trstu, avtonomije in imenovanja samostojnega funkcionarja za slovenske šole v Rimu, vprašanje osebja pa do priznanja Sin- , dikata slovenske šole in zaščite slovenskih šol. Slovenski šolniki so tudi izročili spomenico s svojimi zahtevami. ŠE ŽALUJEJO ZA TITOM Zveza antifašističnih borcev Hrvaške je predstavila letošnji program ob obletnici Titove smrti. Žalna slovesnost, na kateri pričakujejo tudi predstavnike Zveze antifašističnih borcev Slovenije in BiH, naj bi bila 4. maja ob 15.05 pred Titovo rojstno hišo v Kumrovcu. GENERAL NATA O SLOVENIJI Predsednik vojaškega odbora zveze NATO general Klaus Naumann je na obisku v Sloveniji izjavil, da je z vidika zveze NATO Slovenija glede priprav svoje vojske na vključitev v Severnoatlantsko zvezo dosegla izredne dosežke in je na dobri poti. Zatrdil je, da bo v Bruselj prenesel „izred-no pozitivno sporočilo". Predsednik vojaškega odbora zveze NATO je menil, da je Slovenija v zelo kratkem času izredno veliko dosegla tudi glede na dejstvo, da je morala vojsko graditi od začetka. Opozoril pa je, da je treba pri doseganju povezljivosti slovenskih sil z zavezniškimi še veliko postoriti, saj gre za proces, ki bo predvidoma trajal več let. PREDSTAVNIKI KOROŠCEV V DZ Predsednik Državnega zbora Janez Podobnik je v okviru priprav na uradni obisk v Avstriji sprejel predstavnike slovenske manjšine v Avstriji, med drugimi predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Nantija Olipa. Predstavniki slovenske manjšine v Avstriji so predsedniku DZ predstavili specifično problematiko manjšine, težave, s katerimi se srečujejo, ter predloge za izboljšanje položaja manjšine. PRIPRAVA ZA VSTOP V mestu Rust am See v bližini Dunaja je konec tedna bilo dvodnevno srečanje, ki so se ga udeležili ministri za ekonomske zadeve Slovaške, Češke, Madžarske in Slovenije z ekonomskim ministrom Avstrije. Glavne teme srečanja so bile priprava pridruženih članic Evropske zveze na polnopravno članstvo, možnosti za poglobitev gospodarskih odnosov in odprta vprašanja, povezana s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur je imel v okviru srečanja tudi več dvostranskih pogovorov. Državni zbor ustavnemu sodišču ITone Mizerit 4IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Državni zbor je 29. aprila z 41 glasovi „za" in 29 „proti" podprl zahtevo poslanske skupine SDS in sklenil Ustavnemu sodišču predlagati, naj odloči, ali je vsebina zahteve za razpis referenduma o spremembah zakona o denacionalizaciji v nasprotju z ustavo. To naj bi o ustavnosti referendumskega vprašanja razsodilo v sedmih dneh. Po predlaganem odloku naj bi DZ referendum razpisal za 15.-junij. Socialdemokratom se zdijo sporne vse točke omenjene referendumske zahteve. Izvedba referenduma z ustavno sporno vsebino bi lahko predstavljala zavajanje volivcev, če bi bila na referendumu izglasovana rešitev, ki bi bila lahko v poznejšem preverjanju ustavnosti razveljavljena. Gre za člene ustave, ki določajo, da je Slovenija pravna in socialna država, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine in da so vsi pred zakonom enaki, da so te pravice in svoboščine omejene samo s pravicami drugih, ter da je zagotovljeno njihovo sodno varstvo, da je vsakemu zagotovljeno enako varstvo v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi ter da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. DZ je istočasno z 42 glasovi proti 10 sprejel predlog Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in Slovenske nacionalne stranke (SNS) ter Ustavnemu sodišču predlagal, naj za šest mesecev podaljša rok za razveljavitev t.i. zakona o moratoriju na vračanje veleposesti s konca leta 1995. S tem naj bi Ustavno sodišče zakonodajnemu telesu omogočilo dovolj časa, da v denacionalizacijskem zakonu uredi problematiko v zvezi z vračanjem zemlje in gozdov. Omenjena razveljavitev bo stopila v veljavo 10. julija letos. M Krščanski demokrati so pri tem spornem odločanju izvajali obstrukcijo in pri njem niso sodelovali. Združena lista socialnih demokratov bo ustavnemu sodišču posredovala vso potrebno argumentacijo za oceno ustavne nespornosti postavljenih referendumskih vprašanj. Če bi ustavno sodišče morda predlaga- lo nebistvene spremembe, bodo pripombe upoštevali in zahtevali izvedbo referenduma, če pa bi ustavno sodišče predlagalo bistvene spremembe, pa bodo razmislili o novih referendumskih vprašanjih in „mor-da tudi o novem zbiranju podpisov", je dejal predsednik Pahor. mm Obisk na Madžarskem Slovenski predsednik Milan Kučan je 27. aprila pred svojim uradnim obiskom v Republiki Madžarski sprejel predstavnike madžarske manjšine v Sloveniji, ki so ocenili, da se problemi v Sloveniji kljub še nekaterim odprtim vprašanjem ugodno rešujejo. Želijo, da bi jim brez ovir dovolili študij v šolah na Madžarskem in da bi jim priznali spričevala in diplome v obeh državah. Naslednji dan je Kučan obiskal Madžarsko, kjer je beseda tekla prizadevanju obeh držav za vstop v NATO in o sodelovanju v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA). Na zadnjem sestanku držav članic v Bukarešti je prišlo do zapleta, ker se je tudi Madžarska pridružila Slovaški in Češki v kritiki Slovenije za- radi njenega neizpolnjevanja kmetijskih protokolov integracije. V pogovorih o položaju obeh narodnih manjšin so se lotili tudi konkretnih vprašanj, kako jima olajšati življenje ob meji in o odprtju mejnih prehodov. Pogovarjali so se še o železniški in avtocestni povezavi med državama, o omogočanju sprejemanja radijskega in televizijskega signala iz ene in druge države na obmejnem območju ter o sodelovanju med Luko Koper in Madžarsko. Madžari so pokazali zanimanje za nadaljevanje tristranskega sodelovanja na osi Rim-Ljublja-na-Budimpešta, sočasno pa so se interesi-rali za oblikovanje podobne trilaterale Lju-bljana-Dunaj-Budimpešti, kjer bi Avstrija lahko prenesla svoje izkušnje v Evropski zvezi Sloveniji in Madžarski. Nadškof Rode gost Radia Maribor Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je v oddaji Mariborski feljton na Radiu Maribor 20. aprila izrazil prepričanje v rešitev problema premoženja, ki je bilo nacionalizirano po drugi svetovni vojni, saj ima Cerkev pri tem, kot je dejal, precej prilagodljivo stališče. Ob tem je omenil tudi problem šolstva, kjer imajo po njegovih besedah družine pravico za svoje otroke zahtevati šolo, ki je v skladu z njihovim prepričanjem. Cerkev namreč po njegovih besedah glede denacionalizacije nima trdih stališč in se je pripravljena pogovarjati o različnih možnostih urejanja tega problema. S svoje strani vidi vse možnosti odprte, da pride do sporazuma z državo. V zvezi s šolstvom pa morajo biti pogledi dovolj jasni glede pravic družin, ki so tudi človekove pravice, in jih bo morala spoštovati tudi država sama. V tem projektu navzočnost volje staršev in tudi vloga Cerkve nista dovolj upoštevani. Za narod, ki se ob vsaki anketi in štetju prebivalstva v 70 in več odstotkih izreka za katoliški narod, se mu zdi nedopustno, da se bo v šoli govorilo o krščanstvu in Cerkvi brez prispevka Cerkve pri izbiranju vsebine in učiteljev, ki bodo predavali ta predmet. To je s slovenskega in evropskega vidika po njegovem mnenju nesprejemljivo, je še poudaril Rode. ANGLIJA O SLOVENIJI Britanski dnevnik Financial Times je 28. aprila v posebni prilogi na šestih straneh objavil več člankov o Sloveniji. V uvodnem članku „Preobrat za zgodbo o uspehu" piše, da „dvomi v sposobnost (Slovenije), da ostane na hitrem tiru" ... "Slovenija se je navadila sončiti se v luči mednarodnega odobravanja, ker je iz razpada nekdanje Jugoslavije izšla kot najsposobnejša od drugih republik." ... „Toda v zadnjem letu se je hvala ponekod spremenila v kamnanje, saj so se pojavili dvomi tako v njeno zmožnost, da je sposobna ostati na hitrem tiru reforme, kot v njeno pripravljenost, da svoje gospodarstvo odpre za tujo udeležbo." Počasi se kažejo znaki Drnovškove politike tudi v mednarodnem merilu! Že pretekli teden smo omenili nekaj dogodkov v zvezi s tem volilnim letom. Na žalost moramo znova opozoriti, da bodo letos vsa dogajanje in vse težave, s katerimi se bo srečavala vlada, imele ta odmev. Zato bomo tudi danes precej našega protora posvetili političnim odtenkom v zvezi z volitvami. UPORNA PRESTOLNICA Morda smo že večkrat omenili, da je bilo prestolno mesto vedno trd oreh za peronizem. Niti stari general Peron se ni mogel zanesti na buenosaireške volilce in Menemu je celo v najboljših časih prestolnica obračala hrbet. Ta značilnost pa ima danes še drug izraz. Predsednik ima v prestolnici težave z lastno stranko. A tudi to ni prvič. Večkrat je buenosaireški peronizem pokazal uporno zadržanje tako do narodnega vodstva stranke kakor do same osebe predsednika. A nikdar tako ostro kot sedaj. Poglejmo nekoliko ta primer. Že pred časom je Menem naprosil svetovnega prvaka motonavtike (Daniel Scio-li), naj načeljuje listi peronističnih kandidatov prestolnice na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Predsednik je imel doslej še kar srečno roko, ko je na važna kandidatna mesta postavljal osebnosti, ki se dotlej niso ubadale s politiko. Tak je primer provinc Tucuman in Santa Fe, kjer sta pevec Palito Ortega in avtomobilski dirkač F1 Reutemann postala guvernerja in se odtlej naprej uspešno udeleževala na političnem področju. Ortega se sedaj poteguje za predsedniško kandidaturo, Reutemann pa je senator in ima odločilno besedo v domačem provincijskem peronizmu. Sedaj se je predsednik ozrl na Sciolija v soglasju s prestolniško veljakinjo Claudio Bello. A ni računal, da Claudia ni v nalep-ših odnosih z večinskim delom prestolni-škega peronizma, ki ga vodi poslanec Miguel Angel Toma. Ta se sicer ni uprl imenovanju Sciolija, a vztrajal je na dejstvu, da pravilnik stranke zahteva, naj se za imenovanje kandidatov izvedejo notranje volitve. Za te pa bo on sam predstavil lastno listo, kateri bo načeloval proti oni, ki naj bi jo načeloval Scioli. V vladi so nekaj časa stvar preučevali, pa so prišli do zaključka, da bi predsednikova lista žalostno propadla. Menem osebno je napel vse sile, da bi uporne veljake prepričal, naj vendar s'estavijo skupno listo, na kateri naj bi bil Scioli na prvem mestu, a zaman. Toma ni odnehal. Spor je šel tako daleč, da je izredno trpel že predsednikov ugled. Skušal je najti kako alternativo in je kandidatno mesto ponudil bivšemu radikalu in bivšemu tajniku za kulturo (Pa-cho O'Donnell), ki pa je ponudbo zavrnil. Zatem je Menem znova potrdil Sciolija pa zagrozil, da bo poslal intervencijo prestol-niškemu peronizmu. Da se je stvar še bolj zapletla, se je mnogo govorilo in je bilo precej jasno, da je za upornimi skupinami tudi Duhaldejeva roka. Duhalde se je izrekel proti poizkusu intervencije in njegov odpor bi zapletel stvari tudi v organih stranke, ki bi morali intervencijo izpeljati. Tako se je položaj do konca zapletel. Stranka noče nič slišati o tem, da bi Scioli načeloval listi, predsednik pa tudi ne more stranke enostavno intervenirati, ne le ker bi s tem preveč trpel njegov ugled, marveč tudi, ker bi lahko povzročil nov razkol. Kar preveč je že, da se je lani Patricia Bulrich odcepila in se s precejčnjo skupino pridružila uskoku Belizu. Nova odcepitev bi prestolniški peronizem še bolj oslabila, potem ko je na ustavodajnih volitvah za mestno skupščino prejel najslabši rezultat celotne zgodovine stranke. Sedaj skušajo najti način, da bi bil volk sit in koza cela. Ta način naj bi bil sestava liste edinosti (take liste so že tradicija v peronizmu, ki je res kaotična stranka), na kateri naj bi verjetno bil Toma na prvem mestu, Scioli pa na drugem. To se kuha v trenutku, ko pišemo te vsrtice. Enako se v tem trenutku v sklopu vrhovnega sodišča odigrava usoda prestolniških volitev za mestni svet. To pa je tudi zaplet zase. Že ko je delovala mestna ustavodajna skupščina, je prišlo do nasprotij med mestom in centralno vlado. Večina skupščine, ki sta ji načelovala Solidarna fronta in radikalizem, je bila proti temu, da bi datum prvih volitev odločila zvezna vlada, marveč je zahtevala, da to izvede izvoljeni župan. De la Rua je sedaj odločil, naj bodo volitve za mestno skupščino 29. junija, predsednik pa je z dekretom določil, naj bodo 26. oktobra, skupno s poslanskimi volitvami. Stvar je v rokah vrhovnega sodišča, kjer je bila doslej zadeva izenačena, pa se bo verjetno končno nagnila (tako vse kaže) na stran Menema. Zakaj predsednik noče volitev junija? Ker ve, da bo peronizem hudo poražen. Vse kaže, da bo znova le tretji, in odmev tega poraza kaj lahko vpliva na oktobrske poslanske volitve. Treba je torej, da se obojne volitve v prestolnici izvedejo istočasno in poraz zvodeni v zmagi, ki jo vlada pričakuje v ostalih provincah. TUDI V PROVINCAH TEŽAVE Predsednik zadnje čase v teh političnih zadevah res nima sreče. Celo edino veselje, ki ga je imel s peronistično zmago s provincialnimi parlamentarnimi volitvami v Santiago del Estero ni bilo popolno. Ako-ravno je tam zmagala stranka guvernerja Suareza, je skupina ki jo je podpiral Ramon Ortega, hudo propadla. Če temu prištejemo še poraz Ortega v kordobskih notranjih volitvah, vidimo, da Duhalde močno prodira tudi v notranjosti. Predsednik pa bi želel, da bi bil položaj bolj uravnovešen, tako da bi Duhalde prišel do kandidature -po njegovi milosti (če že on sam, Menem, ne bo mogel znova kandidirati). To pa je vedno dlje od predsednikovih želja. Posebno poglavje v tem predvolilnem trenju pa je primer bivšega gospodarskega ministra. Cavallo je že organiziral svojo stranko, a njegova kandidatura je v nevarnosti, ker je sodnik Oyarbide uvedel proti njemu sodni postopek, češ da je oškodoval neko Yabranovo podjetje v prid podjetju nekega prijatelja. Če pa bo v sodnem procesu, preden bodo volitve, na njih ne bo mogel kandidirati. Večina opazovalcev je mnenja, da je to sodnijsko preganjanje vladno maslo. A proti vladni strategiji igrajo nekateri politični činitelji. Prvi je ta, da se je Duhalde javno potegnil za Cavalla in njegovo kandidaturo, s čimer je najbolj udaril predsednika samega. Druga pa je, da Generalna državna avditorija pripravlja dokument, po katerem naj bi bilo dokazano, da Cavallo ne le da ni oškodoval Yabrana, marveč je resnično preprečil, da bi se izvedel nepravilen ih nelegalen postopek, ki bi državo oškodoval. S tem pa bi sodnik Oyarbide ostal brez dokazov proti Cavallu. Vlada je to dejstvo skušala zavreči z izgovorom, da avditoriji predseduje član radikalne stranke (po ustavi mora to ustanovo voditi član opozicije), a prišli so do spoznanja, da so dejstva potrdili tudi funkcionarji, ki jih je imenovala vlada sama. Res vlada nima sreče, kot je nima predsednik peronističnega bloka v poslanski zbornici, kateremu je poslanka Velike fronnte, sindikalistka Mary Sanchez javno prisolila klofuto, češ, da jo je opsoval. Da, da, to volilno leto bo še kaj zanimivo. Arhivi UDBE Naravni prirastek prebivalstva v Sloveniji pada iz leta v leto (po D Leta 1951 je bilo rojenih v Sloveniji , 34.819 otrok, umrlo pa je isto leto 18.497 oseb, naravni prirastek je bil 16.322 oseb. Leta 1971 je bilo rojenih 28.876 otrok, umrlo pa je 17.425 oseb, prirastek je bil 10.852 oseb, Leta 1991 je bilo živorojenih še 21.583 otrok, umrlo pa je tisto leto kar 20.012 oseb, prirastek je tako bil le 2.259 oseb. Leta 1994 pa je bilo rojenih še samo 19.464 otrok, umrlo pa 19.359 oseb, torej naravni prirastek le 105 oseb. Evropski mesec kulture - Ljubljana 1997 Potem ko so se v vlogi gostitelja Evropskega meseca kulture (EMK) v letih od 1992 do 1996 zvrstili Krakov, Graz, Budimpešta, Nikozija in Sankt Petersburg, se bo 15. maja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma uradno začel EMK Ljubljana 1997. V scenskem prizoru bodo nastopili orkester Slovenske filharmonije, skupina Laibach, Akademski pevski zbor Tone Tomšič in solisti. Začetek prireditev v okviru EMK bodo oznanili tudi mestni in obmestni cerkveni in drugi zvonovi, in sicer s koncertom mesta zvonov: Inslabilis clAmor - Ljubljeni Ljubljani, čigar avtorji so španski umetnik Llo-renc Barber, Studio za tolkala ter študentje z ljubljanske Akademije za glasbo in Teološke fakultete. V času EMK se bo v slovenski prestolnici na številnih zaprtih prizoriščih in še posebej na prostem zvrstilo več kot 200 pri- reditev, in sicer glasbenih koncertov, opernih, lutkovnih in gledaliških ter plesnih predstav, razstav, filmskih in video predvajanj, simpozijev, umetniških delavnic, pouličnih dogodkov, multimedijskih projektov ter posebnih prireditev za otroke in mladino slovenskih umetnikov in avtorjev iz številnih evropskih držav. Nekaj prireditev, predvsem razstav, se je začelo že pred uradno otvoritvijo. Pri tem bomo sodelovali tudi Slovenci iz Argentine. Ob EMK '97 bodo med drugim izdali tudi več knjig: Portreti sodobnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, Antologija sodobne slovenske književnosti v angleščini, v francoščini pa izbrane pesmi T. Šalamuna. Revija Literae Slovenicae bo v angleščini predstavila šest sodobnih slovenskih dramatikov, v slovenščini in angleščini naj bi izšel zbornik Ljubljana, mesto kulture. V prostorih Arhiva Slovenije so predstavili novo pridobitev arhiva - računalniški skener za sodoben način reproduciranja in varnostnega ohranjevanja papirnega gradiva in mikrofilmov na magnetne in optične medije. Skeniranje arhivskega gradiva poteka v slovenskih javnih arhivih od konca lanskega leta, medtem ko je bilo od leta 1972 gradivo le mikrofilmirano. Skeniranje je pomembno zaradi vzpostavitve računalniško vodenega arhivskega sistema. Ta bo poleg računalniških informacij o vsebini arhivskih fondov in zbirk omogočal uporabo posameznih dokumentov prek računalniških zaslonov tako v okviru interne mreže Arhiva kot tudi pošiljanje teh informacij in slik dokumentov z elektronsko pošto do uporabnikov in vključevanje v medomrežje. Skenirano gradivo, bo omogočalo tudi reševanje močno poškodovanih mikrofilmov nekdanje Službe državne varnosti ali Udbe, ki izvirajo iz obdobja med letoma 1945 in 1955 in kateri izvirniki so bili v večini uničeni. Gre za dragocene t.i. udbovske dosjeje, ki naj bi bilo doslej pregledano šele 5-odstotno, nanaša pa se na domače in tuje dogodke po letu 1945 in še posebej na številne posameznike. Skoraj polovico tega fonda pa utegne varovati tisti del novega zakona o arhivih, ki govori o varstvu osebnih podatkov in ki določa, da je mogoče takšne dokumente dobiti na vpogled 75 let po njihovem nastanku oziroma 10 let po smrti osebe, na katero se nanašajo, ali pa seveda, če še živi, z njegovim pooblastilom. Po Delu (posredoval Vinko Levstik). Vernost na Slovenskem Ljubljansko Delo je na velikonočno soboto objavilo izsledke javnomnenjske raziskave o vernosti na Slovenskem. Ugotovitve so zanimive, posebno če upoštevamo, kakšen vir jih sporoča. Od 704 naključno izbranih oseb je 89,2 % izjavilo, da so krščeni, 74,5 % pa, da so tudi verni. V tem odstotku vernih je 17,2 % praktičnih vernikov, ki redno obiskuje verske obrede, 42,8 % jih obrede obiskuje redko, 14,5 % pa nikoli. Velika večina nevernih, teh je 24,7%, je do vere strpnih, saj jih je samo en odstotek izjavil, da so nasprotniki vere, manj kot odstotek pa ni hotel odgovoriti. Presenetljivo je, da je med tistimi, ki so izjavili, da pripadajo rimskokatoliški veri, 10 % nevernih, 0,6 % pa je celo nasprot- nikov vere. Versko pripadnost imajo torej za pomembno tudi neverni. Od vseh vprašanih, med katerimi so verni in neverni, se je velike noči nameravalo udeležiti maše približno polovica, to je 48,7 %, 17 do 18 % pa tudi spovedi in obhajila. Podatki so precej povedni. Zanimivo bi bilo primerjati z drugimi evropskimi in ameriškimi državami. Verjetno bi primerjava pokazala, da stanje vernosti slovenskega prebivalstva v razmerju s splošnim stanjem razduhovljenega sveta ni toliko zaskrbljujoče, kot se bojimo, posebno še, ker je pri ocenjevanju podatkov treba upoštevati znaten delež prebivalstva, ki ni katoliške in niti ne druge krščanske vere. B.F. terauca gQasOQa v V lepo prenovljeni stavbi Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je bila v soboto, 19. aprila, okrogla miza o temi Javna glasila v tranziciji s podnaslovom Prispevek k demokratizaciji in pluralizaciji medijev na Slovenskem. Prireditelj zelo tehtnega pogovora je bil Radio Ognjišče. Osrednja nit posegov na okrogli mizi je bilo mnenje, da so slovenska sredstva obveščanja še vedno v rokah t.i. „leve garniture", se pravi: v rokah ljudi, ki so tudi v času Jugoslavije imeli odločilno vlogo v sredstvih obveščanja. Na javni tribuni o slovenskih medijih, kot se z ne ravno najlepšo besedo reče danes sredstvom obveščanja, je nastopilo sedem slovenskih mož, ki so tako ali drugače povezani z mediji. Tadej Labernik, ki je direktor Slovenske tiskovne agencije, je spregovoril na temo Demokratizacija in sprememba medijskih sistemov in je bil mnenja, da je v demokratični Sloveniji žal še vedno pravilo, da so novi-narji v službi oblastnikov in močnih, vplivnih ljudi in politikov. Med svojim iskrenim posegom se je Labernik tudi dotaknil časnikarske etike in dejal, da je v Sloveniji 2elo razširjeno pisanje »komentiranih poročil", ki žal prevečkrat zamenjujejo objektivno poročanje o nekem dogodku. Pluralizacija po njegovem mnenju na področju sredstev obveščanja v Sloveniji teče prepočasi. Žarko Petan, znan režiser, dramaturg, duhovni pisec aforizmov in bivši generalni direktor Radio-televizije Slovenija, je sPregovoril na temo Pluralizacija javnega zavoda RTV Slovenija. V svojem živem po-Se§u je dejal, da se je že takoj v začetku, ko je sprejel službo direktorja RTV Slovenija, zavedal, kaj ga na tem delovnem mestu čaka. Dejal je, da je sprejel službo predvsem zato, ker je bila glavna naloga v novi družbi pluralizacija medijev. Petan je dejal, da se ni dalo kaj dosti spremeniti predvsem zato, ker takratni Demos ni bil enoten, saj so različne komponente gledale na sredstva obveščanja različno; predvsem je povedal, da ni bilo dovolj dobrih kadrov, ki bi lahko zamenjali dosedanje časnikarje. Zaradi tega tudi ni bila možna t.i. »ilustracija" sredstev javnega obveščaja; s tem izrazom se danes v Sloveniji označuje menjava vodilnih kadrov v slovenskem javnem življenju. Petan je dalje dejal, da je prav zaradi majhnega števila časnikarskega kadra v Sloveniji na RTV Slovenija ostalo tako kot prej, saj nikogar niso vrgli iz službe in nikogar zamenjali. V Sloveniji ne more biti samo en del družbe demokratičen, ampak mora celotna slovenska družba stremeti za demokratizacijo in pluralizacijo. Pokazal je še na odvisnost medijev od tistih, katerim so namenjeni, in zatrdil, da v Sloveniji še vedno velja pravilo: „Danes krojijo medije lastniki in uredniki" in da je RTV Slovenija najbolj objektiven medij v Sloveniji po zaslugi urednika Lada Ambrožiča. Saša Veronik, znan slovenski časnikar s televizijskih zaslonov, je podal Kritični pogled na novinarsko prakso. Bil je mnenja, da so vsa sredstva obveščanja v Sloveniji slaba, saj ne upoštevajo osnovnih pravil časnikarskega kodeksa, da o deontologiji niti ne govorimo. Nanizal je tudi vrsto oslarij, katerim smo priče tako na televiziji kot v časnikih, saj smo vsak dan priče nenatančnemu poročanju o politiki, hujskanju lokalnih dopisnikov proti državi, priče smo preštevilnim mladim poročevalcem, ki ne poznajo težav starejših ljudi in zato o njih ne poročajo. Dejal je tudi, da v Sloveniji še ni videl niti enega TV posnetka - poročila, ki bi bilo korektno oblikovano. Omenjal je korupcijo, ki je med novinarji v Sloveniji zelo razširjena, in bil mnenja, da se bo Slovenija v svetu promovirala le s tem, da bo gospodarsko in pravno napredovala. Nasploh je bil Veronik mnenja, da je slovenski žurnalizem grob in aroganten; v podporo tej trditvi je nanizal vrsto sočnih primerov iz vsakdanje slovenske časnikarske prakse. Menil je, da se »medijska tranzicija" v Sloveniji še ni začela. Predsednik Krščanskih demokratov Lojze Peterle je nastopil s posegom, kateremu je dal naslov Soodvisnost medijev in politike. Povedal je, da so mediji ključni pogoj demokracije in demokratizacije slovenske družbe. Bivše partijsko prilaščanje medijev v Sloveniji je sedaj zamenjalo strankarsko prilaščanje javnih občil. »Prepričan sem, da Demos ni padel samo zaradi privatizacije, ampak in predvsem zaradi vprašanja medijev". Ko se je Peterle spominjal na začetke pluralizacije medijev v Sloveniji, je povedal, kakšne težave je imel sam, ko je s svojo stranko SKD priboril frekvence za Radio Ognjišče. Takratni premier mu je namreč dejal: »Lojze, sedaj vas bom vrgel ven iz vlade!" Ko je govoril o vplivu politike na delo časnikarjev, je navedel primer nekega političnega mogočneža, ki se v slovenskem parlamentu rad pohvali z besedami: »Mi pokrivamo 80 odstotkov slovenskih novinarjev!". Zavzel se je za »kritično distanco" časnikarjev in do tega družbenega dogajanja. Janez Markeš, časnikar tednika Mag, je govoril na temo Avtonomija(e) medijev. Takoj na začetku je pribil, da je avtonomija medijev v Sloveniji prej izjema kot pa pravilo. Hkrati pa je bil mnenja, da je Slovenija prostor izgubljenih priložnosti. Markeš je opravil tudi dober zgodovinski pregled odnosa do medijev; menil je, da se o svobodi tiska ni mogoče pogovarjati, če ni demokracije. Je tudi prepričan, da so sredstva obveščanja dejansko res četrta veja oblasti, sila, ki mora oblast nadzirati, jo kontrolirati in opozarjati na njene napake. Prepričan je, da v Sloveniji še ni avtonomije novinarstva, ker še ni vzpostavljena modema država. Za njim je spregovoril urednik tednika Mag Danilo Slivnik, ki je v dvorani naletel tudi na najbolj radodarne aplavze. V nasprotju z ostalimi je Slivnik brez dlak na jeziku povedal, da slovenski časnikarji točno vedo, kaj delajo, ker jih je t.i. levica pripravila do tega, da so ji še naprej v službi in ji tudi opravljajo levji delež vsega umazanega posla. T.i. levica se je kapilarno oprla na slovenske časnikarje, ki so ji tudi v današnjem času ostali zvesti in so dejansko njeni dvorski norčki. Malce privoščljivo je Slivnik tudi dejal, da nastopi tragedija takrat, ko se politika ukvarja z mediji, ko je sama v težavah. Izredno jasno je tudi nakazal manipuliranje z resnico in mediji, ko je povedal, da t.i. levica v Sloveniji investira tudi v edino dobro komercialno TV mrežo POP TV; tako skrbi, da se pozornost slovenske javnosti odvrača od politike. Bil je tudi mnenja, da je stara nomenklatura v bivši Jugoslaviji tudi na slovenskih tleh vedno zelo skrbela za medije in jih obvladovala; to se danes žal nadaljuje. Nad. na 6. str. Cehov: Tri sestre Pred dnevi je Slovensko gledališče v Buenos Airesu postavilo na oder v Slovenski hiši klasično delo Antona Čehova Tri sestre v Pirjevčevem prvodu. Zgleda, da je ta dramatik priljubljen naši publiki in režiserju, saj smo že imeli priliko videti nekaj drugih njegovih del. Delo je odlična psihološka analiza življenja v odročnem ruskem mestecu v provinci in brezizhodno hrepenenje treh sester, ki se skušajo rešiti iz dolgočasja in rutine, ki jo preseka prihod vojakov v mesto, a je usoda močnejša in tragična, čeprav se končno le spopadejo z življenjem in poiščejo v delu vsaj neko znosno eksistenco. Podobne misli smo navajeni še iz Cankarja, ki pa je bolj brezizhoden in pesimističen. Režiser Maks Borštnik je igro zamislil in postavil v primerno okolje in sceno, ki jo je zelo natančno in času primerno izdelala Magdi Vlaho. V igri je Borštnik poudaril sentimentalno, psihološko in notranjo poanto, ki je sovpadala s tematiko drame, tako da je navdušila občinstvo. Dejanje je potekalo hitro in brez zastoja, posamezni psihološki prozori pa so prepričljivi in glo- boki. Igralci so bili to pot večinoma novi, oziroma jih še nismo imeli priliko videti na osrednjem odru, ter so odlično in odgovorno izvršili svoje delo. Najtežje breme so nosile vse tri sestre, ki so zelo neposredno, živahno in prepričljivo izrazile svoje notranje življenje, mišljenje in pričakovanja, kakor tudi družbeno zunanje dogajanje. Metka Kahne, ki je igrala Olgo, je predstavila močno in realistično podobo, ki je v oporo vsem sestram, čeprav jo življenje postavi na mesto, ki si ga ne želi. Druga sestra, Maša, - igj-ala jo je s polno energijo Cintija Frontini - je v svojem praznem zakonu polno in živahno izrazila željo po spremembi in je svojo, afero s polkovnikom privedla prepričljivo in zrelo in se povrnila v žalostno vsakdanjost. In še Irina, tretja, najmlajša sestra, katere sanje po Moskvi je utelesila v odlični in tekoči igri Diana Truden z mladostnim ognjem, je svojo tragično usodo rešila v delu. Njihovega brata Andreja, slabiča, je psihološko globoko igral že poznani Dominik Oblak, njegovo Vulgarno ženo pa Miri-janka Voršič - Truden, ki je to težko vlogo Iz skupinskega prizora v igri Tri sestre Foto: Marko Vombergar perfektno odigrala. Še druge osebe so popestrile dejanja: Borštnik je s svojo že tradicionalno umetniško žilico zaigral starega vojaškega zdravnika Čebutikina, ki ga je morda le malo preveč karikiral. Poveljnik Veršinin, ki ga je igral Jože Rupnik, je solidno in umirjeno utelesil vlogo, idealist Janez Krajnik pa je predstavil ves ogenj Tu- Diana Truden in Maks Borštnik Dominik Oblak in Minjanka Vorsic Truden VESELKA ŠORLI PUC Celovški zvon XIV/52-1997 (2) Iz popotne beležnice (Bariloche) Medtem ko avto hitro požira stotine kilometrov (ceste so dobre in na odetem precej prazne), se pokrajina spreminja skoraj neopazno. Barvna skala zlagoma drsi od zelenih proti rumenim barvnim tonom, dreves je vse manj, zamenjuje jih nizko rastje in šopi trav, to pa je znak, da se tako imenovana vlažna pampa umika suhi, ki ji bo drugi dan vožnje sledila še bolj skopa Patagonija. Približno tristo kilometrov dolgi, neusmiljeno ravni odsek ceste seka najkrajšo pot proti zahodu skozi popolno pustinjo. Samo rožnjat pesek in suho, nizko rastlinje in cesta, ko jo v osišču perspektive nagrmadene zračne plasti stapljajo z nebesno modrino, tako da stranska trikotnika obrobja kot roglja štrlita v prazno... Argentinci ta del ceste s strahom imenujejo Cami-no del Desierto. Napisi in ostanki razbitih, sežganih avtomobilov ob poti utrujene voznike opozarjajo, da ta cesta s svojo monotonostjo kaj hitro pripelje tja, kamor nisi bil Popravek V prejšnji številki se mora v drugem' stolpcu, tretjem odstavku tega podlistka pravilno brati: ...ljudem med polnočnico znoj curkoma teče po telesu. Prosimo, da nam oprostite. namenjen. Na koncu te čaka slavolok, To čudno prikazen sredi popolne pušče so postavili na čast argentinski armadi, ki je v Conquisti del Desierto pred kakimi sto leti v teh krajih dokončno zlomila odpor prvotnih naseljencev, Araukancev. Mimo planjav, na katerih so redko posejane naftne črpalke, podobne večno kljuvajočim pticam, se bližaš kraljestvu vodovja reke Limaj. Svet se tu že bolj opazno dviga in spet spušča, na obzorju se začenja polagoma izrisovati veriga Andskega pogorja, nekje izza roba (vidljivost je neverjetna) pokuka kakih 300 km oddaljena povsem bela pravilna piramida ognjenika Lanin. Najstarejši opis Bariloch izpod peresa kakega Slovenca, ki mi je uspelo zaslediti, je potopisni članek, ki ga je v septemberski številki Duhovnega življenja leta 1941 v Buenos Airesu priobčil urednik te revije monsignor Janez Hladnik. V Hladnikovih časih se je dalo po Argentini nadvse udobno potovati z vlakom. Železniška mreža, ki so jo vzpostavili Angleži, je bila odlična, a jo je država v zadnjem času, žal, skoraj popolnoma zanemarila. Tako opisuje Hladnik svaje prvo srečanje z Barilochami: ... Bili smo sredi brd, katera sp kazala sveže zelenje po nižjem delu svojega pobočja. Daleč, daleč tam pred nami, prav pod soncem, ki se je nižalo v zaton, so medleli snežni vršaci v družbi Tronadorjevi. Pod nami se je pojavil mali potoček, kije pa neutegoma iskal pot prav tja kamor mi, kije tudi vsak čas večji postajal in bil nazadnje 'že lepa reka. Iz vseh brd so pritekali vanj potočki in gnali svoje vode doli proti Tigrovemu jezeru, kakor bi bilo. prestavljeno po naše ime Nahuel Huapi. Gostejše so začele postajati naselbine. Tu pa tam se je pokazala lepa hišica gosposkih ljudi, tam bogata in ponosna estancija. Kmalu je zablestelo doli v dolini bistro jezero, ki tvori osnovo argentinske Švice. Še nekaj vijug, pa je vlak zadržal tek in ostal na postaji San Carlos de Bariloche. Ta kraj je nekaj čisto novega. Dolga stoletja je že imela argentinska zgodovina za seboj, predno so spoznali vrednost te dežele. Ko so konkistadorji potiskali prvotne prebivalce dežele vse dalje v notranjost, ko so izpodrivali domačina iz plodnih dežela na argentinskem severu in po krajih sedanje province Buenos Aires, so v senci Tronadorja živeli prvotni prebivalci svoje nemoteno življenje. Šele I. 1672 se omenja prvi belec, ki je našel pot do tistih neznanih krajev. Preje so pač poznali dragocene kože razne zverine, katere so vozili Indijanci po 700 km dolgi poti do morja. Njihova pot sicer ni bila tehnično dovršena, toda kar je zbudilo veliko pozornost je to, da so železnico speljali prav po tistih krajih, koder je tekla stara pot, znamenje, da so tudi Indijanci razumeli nekaj inženirskega. 1672 se omenja kot prvi znanilec nove dobe jezuit Mascardi, ki je divjakom prinesel evangelijski nauk in dosegel med njimi prav lepe uspehe. Narod je pridobil za urejeno življenje in jim ustanovil redukcijo, v kateri jim je bila zavarovana njihova pravica in zagotovljena var- zenbaha, človeka, ki najde svojo bodočnost v delu in ljubezni, a ga usoda pokoplje. Mašinega moža, naivnega in ljubečega, je resno in z zanosom podal Marko Petek, ciničnega iz zdolgočasenega vojaka Saljoni-na pa mladi in odlični Marko Pallotta š karakterno predstavitvijo. Kot stara služkinja je sproščeno nastopila Marija Zurc Čečeva. Poznani igralec Stanko Jerebič je vnesel humoristično žilico v vlogo sluge Feraponta, stransko vlogo pa je dobro in igri primerno odigrala Mici Črnak Burjek. Naj še omenimo, da so sodelovali in uspešno pripomogli k odlični igri Damjan Ahlin (luči), Janez Jereb (glasba), asistent režije Dominik Oblak, inspicientka Marija Zurc Čečeva, rekviziter Marko Štrubelj, Janez Mariček in Marko Grabnar (pomoč na odru) in Lojze Rezelj pri administraciji. Pravilno bi bilo, da bi bil vsaj en odmor, kajti igra je trajala dve uri in pol in je težko zdržati pozornost toliko časa. Drama je bila igrana 5. 12. in 13. aprila. Veseli smo, da je Čehov zadovoljil pričakovanja občinstva in prikazal, da se lahko na naše odre postavi klasična dela ter da jih tudi gledalci z veseljem in zadovoljstvom sprejmejo. TD nost pred zlorabo španskih roparjev, ki so po mnogih krajih na okruten način civilizirali prvotne prebivalce tako, da so jih za glavo okrajšali, ali na kakšenkoli način spravili s pota. Skoraj dve stoletji so domačini uživali sadove tega apostolskega dela, ki ga je med njimi s toliko ljubezni začel prvi misijonar, ki je iz divjih lovcev in ribičev vzgojil poštene ljudi. ... Toda tja v tiste kraje so dobili dostop slabi ljudje, kar je bilo tem lažje, ker je bil jezuitski red razpuščen in redukcije v republiki že davno razgnane. Prejšnje stoletje je prineslo mnogo okrutnosti v skrito deželo. Marsikatera puščica je zabodla vsiljivce in padale so indijanske glave, dokler ni indijanski element podlegel priseljencem, ki so leta 1895 ustanovili naselje San Carlos de Bariloche, ki je postala osrednji kraj argentinske Švice in pridobil ogromen pomen, ko je 1934 stekla železnica, ki je kraj in jezero zvezala z daljnim svetom in odprla pot tisočein letoviščarjem, ki sedaj hite, uživati lepoto krasne gorske pokrajine in bistrih jezer na podnožju ledenega Tronadorja. Med časi častitega jezuita Mascardija (ki je, mimogrede, končal mučeniške smrti, kakor tudi dva njegova naslednika) in dobo, ko so množice petičnih turistov po čajnicah opremljenih v švicarskem slogu, mirno srkale čaj iz angleških skodelic in prigri-zovale krhke kolačke, se je moralo zgoditi še marsikaj, o čemer Hladnik ne poroča. O Barilochah z okolico namreč ni mogoče govoriti, na da bi omenili osebo, ki je za odkritje in nadaljni razvoj teh krajev storila nekaj odločilnih korakov. Leta 1875 je namreč iz Buenos Airesa na svojo prvo pot na jug krenil Francisco Moreno. Nadaljevanje prihodnjič NOVICE IZ SLOVENIJE J" SLOVENCI V ARGENTINI KOPER - Ob letošnjih Slovenskih in svetovnem dnevu knjige so na Obali pripravili vrsto prireditev, namenjenih predvsem bralcem slovenskih knjižnih del. Na koprskem Prešernovem trgu so jim ponudili knjige tudi po polovičnih cenah, Andrej Rozman Roza pa je mladim predstavil svoji prav njim namenjeni najnovejši knjigi. Koprska knjigarna Libris, glavni organizator in pobudnik omenjenih prireditev, v teh dneh stotim najzvestejšim mladim bralcem podarja knjižne nagrade. PARIZ, Francija - Najboljši slovenski plesni par Katarina Venturini in Andrej Škufca sta 26. aprila na svetovnem prvenstvu v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov v Evryju blizu Pariza že drugič zapored osvojila naslov svetovnih prvakov. Med 33 plesnimi pari sta bila daleč najboljša v latinskoameriških plesih, zanje sta prejela prvo mesto, in nekoliko slabša v standardnih, ko sta bila druga. BOLOGNA, Italija - Na 34. knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni sta od slovenskih založnikov sodelovali Mladinska knjiga in Državna založba Slovenije. (Na 23. buenosaireškem knjižnem sejmu nismo imeli te sreče...) LJUBLJANA - Ob prazniku mesta Ljubljana v spomin na prvo pisno omembo mesta leta 1144 so 13. in 14. aprila potekale številne prireditve, med drugim spektakel Pekovska sodba v izvedbi gledališča Ane Monro na Tromostovju, ples na Pogačarjevem trgu in koncert mariborskih umetnikov v ljubljanski stolnici. LJUBLJANA - V Klubu Nove revije so °dprli razstavo del kitajske slikarke Huiqin Wang, ki že 13 let živi in dela v Sloveniji; Pogovor z njo sta vodila časnikarja Alenka 'Wrsperger in Jože Hudeček. LJUBLJANA - Predlog poslovnega načrta slovenske pošte za leto 1997 predvideva povečanje števila enot poštnega omrežja in sicer za osem novih pošt, tako da bo °b koncu leta Slovenija štela 555 poštnih enot. Število zaposlenih naj bi se povečalo največ za odstotek, če bodo dosegli načrtovano povečanje poštnih storitev. V tem primeru bi ob koncu leta Pošta Slovenije zaposlovala skoraj 5600 delavcev. LJUBLJANA - Cankarjev dom in Mednarodni grafični center iz Ljubljane ter italijanska založba SanZanobi s sedežem v Bologni so v okviru projekta Evropa 2000, s katerim bo sklenjen Evropski mesec kul-tUfe, razpisali natečaj „Oblikujmo znamko Prihodnosti", ki je namenjen mladim likovnim ustvarjalcem iz Italije in Slovenije. ' Častni pokrovitelj natečaja je tenorist Luciano Pavarotti, podprla pa sta ga urad za kulturo občine Bologna in 22. mednarodni grafični bienale. Na natečaju lahko sodelujejo učenci in učenke iz Italije in Slovenije, stari od 8 do 13 let. MOZIRSKI GAJ - 5. maja so v temkra-)U- vrtu slovenskih vrtnarjev zaprli letošnjo Parkovno razstavo cvetja (na posnetku), ki s° jo popestrili tudi s prodajnim vrtnarskim fejmom in jo poimenovali Cvetje in ideje 97. Slovenski vrtnarji so letos v parku za-sadili več kot 250 tisoč čebulic iz Nizozemce in 150 tisoč sadik domačega cvetja. Še več obiskovalcev je pritegnila tudi tradicionalna spomladanska razstava Tulipani '97 ^ Arboretumu Volčji Potok pri Radomljah, Jer je vabilo na ogled kar dva milijona tu-'Panov. LJUBLJANA - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je izdal odredbo o prepovedi uvoza in prevoza pošiljk domačih in divjih prašičev ter izdelkov in surovin, ki izvirajo od njih iz Kraljevine Nizozemske. Z odredbo naj bi preprečili vnos klasične prašičje kuge v Slovenijo iz raznih nizozemskih pokrajin. ’ LJUBLJANA - Cene na drobno so bile aprila v primerjavi z marcem višje za 2%, je sporočil državni urad za statistiko. Aprilska inflacija, ki je izračunana na podlagi rasti drobnoprodajnih cen, je bila prav tako 2%. Na aprilsko inflacijo pa je najbolj vplivala 9% podražitev tekočih goriv in maziva, ki je začela veljati konec marca, vendar pa v marčni inflaciji še ni bila zajeta. Inflacija na letni ravni se je aprila povzpela na 8,2% in je precej višja, kot je bila marčna, ko je na letni ravni znašala 7,4%. LJUBLJANA - Slovenija je imela konec februarja za tri milijarde 880,2 milijona dolarjev deviznih nezerv, kar je za 45,7 milijona več kot mesec dni pred tem. Od tega so približno dve tretjini (dve milijardi 431,8 milijona dolarjev) znašale devizne rezerve Banke Slovenije. Slovenske devizne rezerve so se od konca leta 1996, ko jih je bilo za štiri milijarde 96,1 milijona dolarjev, do 28. februarja letos zmanjšale za 215,9 milijona dolarjev oziroma za 5%. V letu dni, od konca lanskega februarja, pa so porasle za 15%. LJUBLJANA - Glavni stavkovni odbor Sindikata delavcev železniške dejavnosti Slovenije je ugotovil, da je bila tokratna enourna opozorilna stavka (med 8. in 9. uro), izredno uspešna. Vsi člani sindikata, ki zastopa večino zaposlenih na Slovenskih železnicah, so dosledno izpolnili navodila Glavnega stavkovnega odbora. Slednji je pri izvedbi opozorilne stavke upošteval zakon o stavki in dogovor o opravljanju železniškega prometa v času stavke. Slavko Kmetič, predsednik osrednjega stavkovnega odbora Sindikatov slovenskih železnic, Id združuje štiri železniške sindikate (strojevodij, železničarjev, železniškega transporta, vlakovnih odpravnikov), je povedal, da so v dosedanjih pogajanjih o novi tarifni prilogi kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa pogajalci približali stališča, vendar ne toliko, da bi bila priloga podpisana. LJUBLJANA - V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice so ob 200-letnici Vodnikovih Lublanskih novic odprli razstavo z naslovom Krajnski jezik čeden narediti. Na razstavi so predstavljeni Vodnikovi rokopisi, povezani z izdajanjem Velike in Male pratike ter Lublanskih novic, originalne izdaje teh publikacij in dela Vodnikovih sodobnikov, ki so vplivala na nastanek in razvoj Vodnikovega časnikarskega delovanja. Predstavljena je tudi sočasna časnikarska produkcija ter njeni začetki na območju tedanje dežele Kranjske. Z razstavo naj bi poudarili dvestoletno tradicijo slovenskega časnikarstva in odločilen vpliv, ki ga je tudi prek te zvrsti imelo kulturno gibanje razsvetljenstva na slovenski’ jezik. KOPER - Do' leta 2000 naj bi bilo v Sloveniji do 60 tisoč študentov, zato naj bi potrebovali tretjo univerzo in sicer na slovenski Obali. Zato že dve leti deluje Visokošolsko središče, ki mora do konca tisočletja zagotoviti razmere za novo univerzo. V njej bi bili vključeni že sedaj delujoči visokošolski zavodi, programi pa bi odražali predvsem potrebe obalnega gospodarstva. Obalna univerza naj bi tudi pripomogla, da bi univerzitetni diplomiranci zasedli v domačih podjetjih; opažajo namreč, da kar preveč primorskih diplomantov po študiju ostane v Ljubljani ali Mariboru. CELJE - V Zlatarni Celje že dalj časa stavkajo, ker uprava podjetja ne izpolnjuje Osebne novice ] Krsti: 5. aprila je bila krščena v Barilo-čah Solano Marija Eiletz, hčerka Roberta in Nore Gonzalez, botra sta bila Miha Potočnik in Mercedes Mansilla. V nedeljo, 27. aprila 1997 je bil krščen v cerkvi Senor de los Milagros Ivan Gabrijel Kostelec, sin Antona in Marije roj. Repo-vž, krstil pa je Jože Repovž SDB. V nedeljo, 27. aprila je bil krščen v cerkvi Nuestra_Senora de Lourdes Danilo Aleksander Žgajnar, sin Borisa in Magdalene roj. Oblak. Botra sta bila Ana Marija Žgajnar roj. Alvarez in cont. Feliks Oblak, krstil pa je prof. France Bergant. Srečnim staršem naše čestitke! Smrt: V soboto, 4. maja je v San Martinu umrl Stanko Marinček (81). Naj počiva v miru! IM— Mendoza VELIKONOČNI SESTANEK Na belo nedeljo popoldan sta Dekliški krožek in Fantovska zveza pripravila velikonočni sestanek. K veselemu srečanju se je udeležilo pomembno število mladih. Sedeči v krogu so razvili glavno točko programa: premišljevanje in razgovor o veseli novici Vstajenja. Osrednjo misel o velikonočni skrivnosti je podala Tončka Šmon. Po končanem razmišljanju je bila na vrsti malica. Potem pa na programu kar so večina (posebno fantje) pričakovali: sekanje pirhov. Končno so zaključili s plesom, tudi pričakovani, saj od pusta se niso smeli nič zavrteti. ZAČETEK TEČAJA ZA SREDNJEŠOLCE 12. aprila smo pričeli novo šolsko dobo za srednješolce. Teden preje so se vzgojitelji zbrali po sv. maši pri profesorski seji, kjer so se domenili o zadnjih podrobnostih tečaja. Srednjo šolo obiskuje 9 dijakov, ki imajo pouk v sobotah popoldan v Slovenskem domu. Vodja tečaja je profesor slovenščine Miha Bajda. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ZAČETNIKE Tudi v našem Domu v Mendozi deluje v četrtkih zvečer tečaj za tiste, ki- ne govorijo slovensko in bi se radi naučili ta dragoceni jezik. V glavnem obiskujejo to šolo otroci slovensko-argentinskih zakonov in prijatelji, ki želijo približati se naši skupnosti. Tečaj vodi in uči Miha Bajda. Letos ga obiskuje 19 dijakov. To pomembno število nas spodbuja in dokazuje, da moramo še posebno upoštevati nove ljudi, ki so inte-resirani za spoznavanje in poglobitev slovenskega jezika. VESELICA NA SLOVENSKEM TRGU Nedelja 13. aprila 1997. Ura: 12. Kraj: Trg Republike Slovenije v Mendozi. 12 absolventov s pomočjo prijateljev in staršev so pripravili veselico. Vzrok: nabiranje sredstev za potovanje v Slovenijo. Najprej je pozdravil podpredsednik Društva inž. Jože Šmon. Tudi so pozdravi- li in se udeležili praznika argentinski prijatelji tukajšnjih organizacij. Na trgu je izbruhnilo veselje ob poslušanju polk in nastopu mladine, ki je v narodnih nošah zaplesala slovensko folkloro, ki jo je naučila Angelca Bajda. Pri pogrnjenih mizah pod senco smo uživali dobrote slovenskih narodnih jedi. Ob tej priložnosti so pripravili majhno razstavo slovenskih narodnih izdelkov. Pred nočjo smo se vsi veseli vrnili domov, posebno absolventi, katerim se je posrečilo vse prodati in so tako nabrali zanimivo vsoto za potovanje. Če Bog da, bodo naši učenci obiskali Slovenijo za zimske počitnice in tako postali prva skupina srednješolcev iz Mendo-ze, ki potuje v matično domovino. Absolventi se srčno zahvalijo vsem, ki so z navzočnostjo in prispevkom pomagali, da bo ta njihov projekt kmalu lahko ur^s-. ničen. Posebna zahvala mladini, ki je sodelovala pri delu in plesu, ter staršem za pomoč in organiziranje. San Martin Sanmartinska Zveza žena, mati je na sestanek v aprilu povabila dr. Jureta Rodeta. Kljub zaposlenosti se je prijazno odzval in članicam predaval o Jezusu Kristusu, krstu in veri. Po želji sv. očeta je to tvarina za premišljevanje in življenje v tem letu. Leto 1997 naj bo osredotočeno v Jezusu, našem Bogu, človek kot mi in pravi Bog. Janez Pavel II. pravi, da je Kristus Gospod časa, zato naj bo tudi naš čas osredotočen v Jezusu. Čas molitve pomeni, da dajemo Bogu prvo mesto v našem osebnem in skupnem času. stavkovnih zahtev. Zaposleni so prejeli januarsko plačo, v bonih pa so jim izplača- li regres za malico in potne stroške. Naslednje zahteve se tičejo izplačila februarske plače in zagotovitev surovine za nemoteno proizvodnjo. V šestih Zlatarninih prodajalnah po Sloveniji pa so prodajalci prenehali stavkati. LJUBLJANA - Koebenhavnski dečki, 38-članski deški zbor iz Danske, eden od sedmih podobnih vrhunskih svetovnih zasedb, so peli v frančiškanski cerkvi. Čas ljubezni ali čas dobrote za služenje bližnjemu, čas solidarnosti posebej glede na brezdomce, na ljudi, ki nimajo stanovanja ali hiše. Doma, v družini najdejo starejši in bolni člani okolje ljubezni in topline, da morejo prenašati dneve trpljenja in telesne oslabelosti. Čas veselja 1997 je Jezusov čas. Slovenski škofje želijo, da bi nas ponovno odkritje Jezusa Kristusa usmerjalo k zakramentu krsta. Sv. oče je v Sloveniji dejal: „Človek postane ujetnik potrošništva in liberalizma..." Starši in botri morajo biti praktični katoličani, da bo otrok krščansko vzgojen. Zgled misijonskega škofa J. F. Baraga v Dobrniču pred 160 leti. Drugič v Sloveniji leta 1854. Obiskal je svojo rodno Malo vas in svojo župnijo Dobrnič. Molil je ob krstnem kamnu. Vera: pri krstu smo prejeli tri velike duhovne darove: vero, upanje, ljubezen. Obisk sv. očeta v Sloveniji je potekal pod geslom: „Oče, potrdi nas v veri". Jezusova zamisel Cerkve je bila oblikovanje nove „družine" po krstu prerojenih božjih otrok. Z Marijo, Jezusovo materjo in Materjo Cerkve vstopimo z zaupanjem v tretje tisočletje. Pagina 6 SVOBODNA SLOVENIJA ' Buenos Aires, 8 de mayo de 1997 — Na 18 MALI OGLASI ESLOVENIA LIBRI 37. OBLETNICA SLOVENSKEGA DOMA V SAN MARTINU v nedeljo, 18. maja 11.30 sv. maša v zavodu Srca Jezusovega 13,- skupno kosilo • 15.30 kulturni program: govori ga. Katica Dimnik, sodelujejo otroci Rožmanove šole, naraščajniki in mladina Po programu domača večerja in prosta zabava! Prisrčno vabljeni! SDS Srečanje članov in prijateljev JANŠEVE STRANKE v soboto, 17. maja, ob 19, 30 v zgornji dvorani Slovenske hiše. Na programu je pristop novih članov, poročilo Ustanovnega odbora, volitve Regionalnega odbora in prijateljski razgovor. Vse člane, prijatelje in somišljenike lepo vabi Ustanovni odbor NAGRADNO ŽREBANJE SLOGE VSI ČLANI KARTE SLOGE IN MARTER-CARD-SLOGA IMAJO PRAVICO DO ŽREBANJA ZA DVE VOZOVNICI BUE-LJU-BUE SLEDNJI IMAJO DVOJNO MOŽNOST! OBIŠČITE NAS! ZA VSE VAŠE PREDLOGE IN MNENJA, SO V NAŠIH PISARNAH NAMEŠČENE SKRINJICE. SPOROČITE SVOJE ŽELJE! VEČ GLAV, VEČ VE! 656-6565 SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ! Slovenska Kulturna Akcija Gledališka skupina iz Slovenske Vasi Moliere: ZDRAVNIK PO SILI Slovenska hiša v soboto, 10. maja ob 20. uri ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monseiior R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM Tel. 441-1264 /1265 Letalske karte, rezerva lotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogoti 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ARHITEKT Arh. Jure Vombergar - občinski načrti, vodstvo gradbenih del - Av. Gaona 2776, Haedo - Tel: 443-7385 ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Mor6n - Tel.: 489-3319. FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704j Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). . Spored romanja v Lujan 11. maja Ob 10.00: romarska sv. maša za vse žive in rajne Slovence v Argentini. Med mašo, ki jo bo daroval delegat za slovensko dušno pastirstvo v Argentini, Jože Škerbec, bo ljudsko petje. Spovedovalo bo več slovenskih duhovnikov. Ob 13.45: popoldanska pobožnost: pesem, pridiga g. Franci Cukjati, procesija, prejem spominskih podobic, darovanje, pete litanije Matere Božje, blagoslov z Najsvetejšim, sklepna pesem. Narodne noše - v čim večjem številu. Prostor za preobleko: župnišče, ki je poleg cerkve. Za procesijo naj se zberejo vsaj do 13.40 pri obhajilni mizi. Vsi šolski otroci - naj se zberejo za procesijo ob 13.40 pri desnem oltarju spredaj. Starejši naj prepuste prostor otrokom in učiteljstvu. Ministranti naj se zberejo v zakristiji pred mašo ob 9.45 in pred procesijo ob 13.40. Reditelji in tisti, ki bodo nosili kip lujanske Device Marije in podobo Marije Pomagaj, naj se zberejo v zakristiji ob 13.30. Red procesije: križ, zastave, bandero svetogorske Marije, šolska mladina z učiteljstvom, možje in fantje, družine z majhnimi otroki, ki to žele, kip lujanske Marije, narodne noše, podoba Marije Pomagaj, ministranti, duhovniki, redovnice, dekleta in žene. Javna glasila*.. Nad. s 3. str. Prof. Justin Stanovnik od Nove slovenske zaveze je govoril na temo Medij -sodobni učitelj ljudstva. Prof. Stanovnik se je zavzel predvsem za to, da bi v Sloveniji tako šolstvo kot vse demokratične sile dosegle „zdravo distanco do medijev", kot je sam poimenoval zdrav odnos do sredstev obveščanja. Prejšnja oblast hoče „na način menevra obdržati svojo oblast in bi zato morala biti vodilo časnikarjem predvsem kritika" ... „Vsi govorimo neučinkovit, mrtev jezik! Svoje usode nismo vzeli v roke, ker govorimo neresničen jezik". Prof. Stanovnik je tudi dejal, da je slovenski človek precej emancipiran, saj si drugače ne zna razlagati izidov zadnjih volitev, ko je več kot polovica volivcev dala svoj glas pomladnim strankam, ki dejansko nimajo velikega vpliva na medije. Slovenski človek je torej kritičen do slovenskih medijev! „Pro-blem medijev je problem demokratizacije! Slovenci žal nismo imeli zrelih politikov, ki bi že v času totalitarizma ustvarili nove koncepte, nove vizije za Slovenijo". Od šole in Cerkve je naravnost zahteval, naj poskrbita za zrele ljudi, „naj vzgojita ljudi, ki bodo imeli distanco do medijev". Po posegih se je razvila več kot dveur-na debata, v kateri so bili posegi vseh nastopajočih še poglobljeni. Govorilo se je tudi o zlomu časnika Slovenec in o veliki potrebi po novem dnevniku, ki ne bi bil v rokah t.i. levice. Predvsem je bilo številnim prisotnim popolnoma jasno, kako pomembna so sredstva javnega obveščanja in kontrola nad njimi. (Po Novem glasu, Gorica-Trst) Zgodilo se je... PISMO CLINTONU Premier Janez Drnovšek je pred skorajšnjim obiskom v ZDA v pismu ameriškemu predsedniku Clintonu predstavil pričakovanja Slovenije, da še vključi v zvezo NATO v prvem krogu njene širitve. Premier je ameriškega predsednika obvestil o intenzivnih pripravah Slovenije na morebitni vstop v zvezo NATO ter o trilateralnem sodelovanju s sosednjima Madžarsko in Italijo. Slovenija je edina država, ki v primeru vključitve v zvezo NATO ne bi izzvala nasprotovanja Rusije, ker nikoli ni bila članica Varšavskega pakta. Politične stranke so v parlamentu dosegle visoko stopnjo soglasja o polnopravne članstvu v NATO in s tem potrdile pripravljenost države, da prevzame vse obveznosti. STAVKA ŽELEZNIČARJEV Ker pogajanja med sindikati, podpisniki kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa in pogajalsko skupino Slovenskih železnic, niso bila uspešna, se je sindikat odločili za štiriumo stavko, ki se je pričela v torek, 6. maja zjutraj. SVOBODA POROČANJA Organizacija Poročevalci brez meja, ki je ob 3. maju, mednarodnem dnevu svobode tiska, sporočila, da je bilo v zadnjih desetih letih med opravljanjem svojega dela ubitih 600 časnikarjev, v letošnjem poročilu med kršitvami svobode poročanja uvršča tudi slovenski primer Bernarda Nežmaha, Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N“ 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: || za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti I pa $ 65; obmejne države Argentine 90 | USA dol.; ostale države v obeh Amerikah II 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; | Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse I za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno j pošto 75 USA dol. za vse države. I Čeke na ime »Eslovenia Libre" j) Stavljenje, oblikovanje in tisk: I TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. I Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina OBVESTILA SOBOTA, 10. maja: SKA-gledališka skupina iz Slovenske vasi: Moliereva „Zdravnik po sili" ob 20-uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 11. maja: Romanje v Lujan. ČETRTEK, 15. maja: Sestanek Zveze mater in žena iz San Martina ob 18.30 uri. SOBOTA, 17. maja: Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri. NEDELJA, 18. maja: Obletnica doma v San Martinu. ki naj bi v svojem članku v Mladini februarja 1995 žalil. Dimitrija Rupla. Ta ga je tožil in sodišč je Nežmaha 30. marca lani zato obsodilo na mesec dni zapora in določilo tudi materialno kazen. Nežmah je vložil pritožbo, kateri je sodišče ugodilo, a o tem Nežmah še dolgo ni bil obveščen. PRAZNIK OF Za 27. april, ki se je včasih imenoval Dan OF, danes pa Dan upora proti okupatorju, je bila osrednja akademija v Cankarjevem domu z govorom ministra .za šport Gabra, ki je proslavljal „partizane", NOB in tudi OF. To naj bi bil dan, ko so komunisti in nekatera' „koristna budala" ustanovili zvezo proti demokratičnim silam, pa so jo pozneje - ker so pač prilike tako kazale -proglasili za dan protifašizma, danes pa za splošni dan upora, kar pa še zdaleka ni res. Predsednik borcev Ivan Dolničar je dejal, da OF ni bila „dobro razumljena, ker je v drugih delih Jugoslavije upor proti okupatorju direktno vodila komunistična partija", kar naj bi pomenilo, da pri nas ne. Naj prebere le izjave izpred 1.1990, pa bo videl, kaj so z njim vred trdili vsi komunisti: da je OF ustanovila Komunistična partija, jo vodila in tudi legalno z Dolomitsko izjavo dobila vso oblast.