Kultom! pregled ProS. M. Murko o Hasanaginici Kot poseben odtis iz revije »Gernianosla- viea« te izšia v iaiožbi Rudolfa M Kotirerja (Bino- Dunaj—Lijiskoi 80 strani velike ©t*-egaioč.a razpravh upok profesorja Kar k»ve univerze v Hra^i dr Matije M u r- k a' «d>as Original von Go-fthec-Klaggesang VOD der edl**n Frauen dec Asan Aga< (Asa- nagintca> LD der Literatur ui-jd iin Volks- mumie durch 15<> Jahre< Prof dr Murko ie posvetil najnovejš* raz- •dobie svojega znanstvenega dela proučeva- na srt*sKohrvauke naronne pesmi. V leMi 19<>9. 1912. 1913 1924 1927 1930 in 1932 ja potova' oo kratili, kier |e še slutil žive vrel ce narodne epike Raziskava! ie na Jicu Jie sta nekatera Diene probleme [>o>luša! stare pevce ID pevke in ohranil s fonoiirafi njihov glas m mihovo petie Na teh porovaniih ie zbral mnogo uradiva ki ga ie delno že ob- delal. o *talem rva sam pravi v uvodu pri- du-oče knjige, da ne ve. ali ga bo že mogel oNielati »ako kakor bi žele' Rako dale* sedajo njegova raziskavama priča orav ts razprava Res ja. da gre v tem pnmeru ta eno naiznamenifpjših srbskohr vaiskib narodnih pesmi sploh Nieni lite- rarni odmevi so nenavadno široki in nie «>oi3 ie tem tanimiviša ker se je doigo »delo. da se ta prekrasna balada ki ie Dri oa* bob znana oo Ogrizovčevi drami n i? nje na*«ta'i operi, ze v Vukovem času zaMa v hu-iskem spominu Nova odkntta -o ooka naia da Des->m Se žiri v ljudstvu in njen;< literarna zgodovina ie mogla v zadnjih letih načeti novo za slehernega poznavalca na rodne eojke nenavadno zanimivo poglavje L 1774 r? ita li lanski opa' Alberte Foriih svoii s Benetkah izišli kniigi »Viagsio it, Daknazia* zateležji v izvirniku in orvia' v prevodu »Zaiosno p-esanco nlem^nit«- Asan ^ginice* ?,e nardednie IMo ie iz51« v nemili-»m prevod«! r>sto poglavje iz For tisovega «pisa. * katei^m pr povedni3 o gah in navadah Moriahov in ki V n PITI na a fo narodno pečeni. Leto dni pozneje ie izšel v Birnu nemški prevod celotnega For- tisovega dela Prvi prevod je spoaial takoj t. 1775 Goethe, ko ie potoval po Švici. Mla- demu pesniku ie balada o Hatšanaginici na moč ugaiaia in se ie lotil pripesnitve na podlagi nemškega in italijanskega prevoda ter oziraje ee na izvirnik Svoio prepesnitev le izročil Hirderju. ki jo ie izdal L 1778 v svojih »Volkshederi. L. 1789 je bila pesem spreieta v Goethejeve »Samtliche Wirke< in je odtod zaslovela po vsej Evropi. Tako se ie vzbudilo zaninianie n? le za originalno in nenavadno močno ^rbskohrvatsko narod no epiko, marveč tudi za ve> slovanski iug. ki se ie jii prav takrat dramiti « novo živ- ljenje. Prof dr. Murko se v svoji razpravi bavi najpraj z odkritjem te pesmi in z njenimi etnološkimi problemi. Posebej razpravlja o vprašanju Hasanagini&ine sramežljivosti, kar ga sili k temu. da oriše položaj ženske v krajih, v katerih je nastala obravnavana balada Tu dokazuje svojo tezo. da pre- tirana ženska sramežljivosti ni potekala sa- mo iz nižjega socialnega položaja žene. mar več tudi iz dejstva, da je bil mož za ženo v nekih okoliščinah, tabu. torei pr?dmeL o karerem ni smeta govoriti naravnost. Nato razpravlja pisec o verietnem rojstnim kra- ti te talade o Makarskem primorju ome- tiiaioč njegovo vloao v umetni literaturi Grabovac. Kačič-Mioši6). Zalem prehaia k >nsu in razčl jnievaniu variant, g katerimi se ie bavil že njegov veliki učitelj Miklošič in dokazu ie. kakšno vlogo je imel pri For tisovi reprodukciji splošni zdravnik Julij Baiamonti. ki ie po Murkovem mnenju dal italijanskemu opatu v dubrovniškem pisme- lein jeziku spisano izvirno besedilo >mor- aške« balade. V drugem delu svoje razprave se bavi uro!. M Murko z nadaljno usodo te pesmi ki f? prešla v Vukovo zbirko preko Forti -ovega spisa, ker ie Vuk sam ni več našel ali sna) na iti) m>*d ljudstvom Mnenje da balada o Hasanaginici ne živi več m 'd ljud- stvom. 'e vladalo v slavističnih krogih vse do I 1932. ko i? urednik »Nove Evrope« Mi lan Čurčin. znan že DO svoji doktorski diser- taeiii iz i 1905 ko! raziskovalec srbske na "odne poezije, obiavil v svoiem Časopisu no vo. neznano verzi io Hasnnaginice. To va rianto ie spisal zani kipar Ivan Mestrovič. ki j? dodai tudi svoi komentar Meštrovič •o ie prinesel iz svojega domače?a kraja. Ta obiava >e vzbudila med raziskovalni kar sen- '.acionaino pozornost in tudi mnoco dvomov, •ire^no naključje ie oa hoielo. da i? prof dr. Murko še istega 'eta odkril na otoku šipa nu pn Dubrovniku S4 letno starko, ki mu e pela in recitirala Hasanaginieo Tako ie ^>ilo nie živlien'e v narodu overovljeno. Pro? Murka monografija n v=»č ko l-r>0 let- ni usodi Hasanag nire onrpmljena z naved- bo »reb originalnih tek^ov in p revo-tov. je 'ažeri prir=nevpk k literaturi o srtskov,rvat •=ki narodni pe«mi obenem pa- delo široke ^nidiriip in tem^bitega oornania narcKio- r»it9nih razmer na slovansk^n iugn Kn*iz'ca ppre»rthen't s ilikrmr na posebnih prile ?ah Našemit č?i^tit!ii vemn znanstveniku VRNEMO biti PO pravici hvaležni za to nena- vadno zanimivo razpravo. Momčiio Na$iasl$svič f V Beogradu ie umri gimnaz!|6ki profesor Momčiio Nastasijevič. znan ko! eden naiori- B nai.rieiš,h :no-1ernih pri[>ov *dn kov srt>ske- ga kulturnega kroga L 1S94 v Go~niem Mi- lanov<-u roieni Mom?i'o Nastasije^ič le i'u- diral romani^tiko v Beogradu m nekaj ^asa v Par zu V literaturi se je poiavil L 19"J1 ko sodelavec raznih ravij Njegovi spisi čedalie tot; otK>zanali na mladega avtorja Odlikoval so se po originplni zasnovi in ljudskem ieziku ali oa r>o posrečeni imita- c stila -birih legend in samostanskih Kro- nik. s kat-ro ie hote! vzbujati v čitatenu koiikor le mogoče močno notranje doživetje davnih časo\ Prav posebno je sega! po sednem zakladu Južne Srbija, kar je včasi daialo niegovim liričnim pesmim, še boli pri pro?' nekak arhaičen nadih. L 1927 je izdal /birko proze >Iz tamnog vilaieta«. ki je vzbudila splošno piozorriost in priznani? literarne kritike 0 nji je po- ročat tudi Liubltanski Zvon fB Borko) ki pravi, da se >na vsak- strani pozna oiščeva individualnost ki ne mara utrtih stez. tem več mukoma, z očitnim naporom in str-m- Ijen ern PO umetniški svoievrstnosti i5č» ooli k dnigim Hudem To je mo,iprna proza — •;korai proustovska ŽivliR-ije je tu realno. v-Tdnr pa so med stvarmi in človetcom megli ne. ki se v njih tomio vsi življen^ki žarki tako da dob;vato medsebojne rela- cije v te> iuSi poseliti * podohe « Za to značilno zbirko ;e dobil avtor slov- stveno nasrado društva iC:"iieta Z u zor i rt. Njegov nadaimii razvoi se ni mnogo od la- liil oJ stilnih in ideinih značilnosti prve kniige vendar ie dobival Nastasilevitev li terarni ot raz Čedatie krer»keiie in polne rxv teze v-inisal Je med drugimi melodramo >Mediulu.-ko blago: izdal »Pet lirsk'li kru Bova« i dr Ni presenečal PO plodovi'no>sii. vedno ie pa hodil bol) na globoko kakor na široko Niegova smrt v zMi moški dobi. ko še *dale{ ni zaključi! svoiega življenjskega de- dela. pomeni za srbsko in sploh za vso jugo- slovansko titeratnro iz?nl>o močnega in ori- ginalno snuiočegfl talenta. Za raziskava***? slmjanshifc siarožUnosii Univ. prof. dr Jos. Ko=trzewski (Poznani), dir dr N Žunanič (Ljubljana) in prof dr Jos. Skuti! (Brno) so izdali tale proglas- V zadniem ča?u se čedalje bolj očitno po- lavlia rv>lreba organizacije študija stovan- skih starož^nosti. zlasti vprašanja izvora in začetka Slovanov, njih razširienia in se lišč kakor tudi ni;bmib stikov z ostalim ne. slovan-k'm sosednim svetom Klnib temu. da obstoj-i že vrsta slavističnih časopisov in institucij ki SP z razn^I zrelišč oosvečaio tem vT»raš^n em bi vendar bilo želeti da bi se osredotočilo v«e to ots^žno prončevame slovanskih <4arož;tni-Krri Zaradi tega so se podrvcani na dan 10-1 letnice, kar ;e ^af^fik spisal uvod »"^'ovanekim stnro^^itno^tim« ooriieli misli da ustanove »Kon?resa slo- vanskih ct»rozitnrvati< ki bi utegn;li postati na bol' pokflcnn forum za smotrno organiza pšin tfsega proufevaria slovanskih starožil no=ti T' kongresi k; bi SP lahko ponavljali VSA ka tri leta izmenoma v raznih slovanskih deželah naj bi ne jodajali samo pregleda dooeniai izvršenega znaru-tvenaga dela. mar več na- bi zlasti organiziral: proučevanje velikih in važnih vprašanj slovanskega sta- rožitništva Njih študij zapo-luie dandanes več disciplin' zgodovino, liiisvistiko. preiti- storno etnografiio in antropologi jo; njib so- delovanje ie na r-"oIiu slovanskega starino- slovja neobhodno potrebno in memu bi tudi ustrezalo pet sekcij projektiranih kongre- sov. ino. da ob zadostnem številu intere- sentov lahko obstoji več podobnih sekcij, na pr za starostovansko pravo i. dr. Poleg teb znanstvenih sekcij bi obstajali kajpak na- rodni komiteji posameznih dežel s predsed n;ki poedin h skupin, ti komitaji bi priprav- ljal' delo ?.a konsres- Želeti ti seveda bi'o tudi udeležbe neslovanskih znanstvenih de- lavcev. č-»prav se bodo kongresi bavilj samo s proučevaniem vprašanj, ki so v orenii zve- zn z naznačenimi temami zalo ie izkliuč?na zgodovina od 12 stoletia dalje do naše do- be. dialnktološko delo br^z ozira na vpra- šania starih Slovanov, diluvialna prehisto- rija slovanskih deže! i. t. d. Kongr^i bodo delovni in ne reprezenta- tivni. združeni z ekskurzijami in etnograf- skimi. arheološkimi, muzejskimi demonstra eiiami i. t d. Z vprašaniem kongresov slovanskih staro- žitnosti ie tudi v zvezi vprašanje časopisa ^Stav!a antiqua« in »Vestnika slovanskih starožitnostir organa, ki tii po starem Nie- derl.->ovem »Veslniku slov. s' irožitnostU pri našal kritično-bibliografski pregled publici- ranili de! ne le na nolju slavistike. marveč tudi v vseh ostalih sorodnih disciplinah. Svetovna literarna Drodukcija o s'areslovan- skih vprašanjih raste od dne do dne in po- sta ia posamezniku danes že nepregledna. Ob koncu svojega proglasa omenjajo skli- catelji prvega kongresa raziskovalcev slovan- rtk;li starožitnosti. da bo prva predhodna konferenca spomiadi 1938 v Krakovu. Zapiski Jz francoske literature. Pri Grasetu je izšel esej o Paulu Valervju iz peresa E Nouleta Priloženi so mu »P>agmenti iz spominov neke pesnitve«, ki jih je spisal P Valery — Andre Suares je v knjigi z naslovom »Trois grands vivants« obdelal Cervantesa. Tolstoia in Baudelaira — Pri Nouvelle Revue Francaise so izšli Mor- ceaux choisis Jacquesa d° Lacretella ki je bil minule dni svečano sprejet med ne- smrtnike Francoske akademiie — Pod na- slovom »Etudes Bulgares« je Nikolaj Don- čev izda) prvo seriio 21 kritikih §tudij o bolgarskih n^ntelilb — V francoskem prevodu je izš1?) nova kniifa znanesa ame- riškega D'catplia Hntnna 'Jirirlaira »Com- ment je crois en D;eu« ki vzbota veliko pozornost zarpdi odkHto^ti. s katero ta arnpriški cr>rialist brani nekatera ideali- stična načela Postani in ostani član Vodnikove družbe? I Iz Julijske krajine Strokovno Šolstvo na Goriškem Za strokovno šolstvo v posameznih po- krajinah skrbijo zadnja leta posebni po- krajinski konzorciji, ki prejemajo potrebna sredstva deloma od države deloma od po- krajinskih uprav in korporacijskih svetov deloma od neposredno prizadetih strokov- nih organizacij. Preu dnevi je v Gorici za- sedal goriški pokrajinski konzorcij za stro- kovno šolstvo. O seji so listi objavili daljša poročila, iz katerih posnemamo naslednje podatke: V goriški pokrajini je 20 strokovnih Sol, Industrijskih, obrtniških in kmetijskih, ta- ko za zidarje v Gabrovici, Moši. Ren Cah in pri Sv. Lovrencu blizu Moše. industrij- ske in obrtniške v Romansu, Idriji (Ki ima tudi svoj trgovski oddelek). Ajdovščini, Kanalu, Koprivi pri Krminu. Fari na So- či, Ločniku Bovcu in Zagraju. Gradišču. Komnu. Mirnu, Solkanu, Standrežu, Tol- nvnu in Vrtojbi Poslednjih Sest ima po en razred tudi za ženska ročna dela. Na teh šolah, ki imajo skuono 56 razredov je bilo v šolskem letu 1936/37 964 učencev in učenk. V tekočem šolskem letu jih je 937. Konzorcij namerava menda že letos usta- noviti Se dve šoli. eno v F^trianiji, drugo, mizarsko strokovno šolo v Trnovem. V fur- lanski Koprivi pa namerava sedanjo indu- striisko-obrtniško šolo preosnovati v kme- tijsko. Konzorcij namerava uvesti tudi zanimi- vo novost V posledniih razredih omenje- nih Sol bodo v kratkem uvedli pouk v ne- katerih voiaških disciplinah na kar je pro- svetno ministrstvo že pristalo Pouk v vo- iaših stvareh bo obsegal 30 učnih ur na leto. Drobne novice Pokrajinski upravni odbor v Gorici je imel preteklo sredo svojo redno sejo na kateri je odobril med drug;mi tudi nasled- nje ukrepe posameznih občinskih uprav: Mirenska občina si nabavi radijski aparat za vaške manifestacije, bovška občina po- kloni bataljonu, ki ima tam svojo gami- zljo zastavo faš stični mladinski organi- zaciji pa večjo podporo za šolske otroke. Crniče poclpro z večjim zneskom tečaje za pouk odraslih ljudi v italijanščini, Cerkno odstopi državnemu erarju večje zemljišče, občinske uprave v Grahovem, šmartnem pri Kojskem in Ajdovščini naročijo glav- no faš stično glasilo »Popolo d' Italiai za leto dni, v šempasu in Komnu pa še neka- tere druge dnevnike in revije. Požar. V Dolu pri Ajdovščini je preteklo sredo nastal velik požar na posestvu 30 letnega Franceta Bizjaka. Ogenj je uničil stanovanjsko in sosednje gosoodarsko po- slopje. Posestniku je prizadejal za 12.000 lir škode. I lz živlienia na deželi Iz škofje Loke šl— Dnevno zavetišče snujemo. S strani vzgojnih činiteljev v škofji Loki je izšla i«o buda za ustanovitev dnevnega zavetišča, kier nai ti bila zapuščena in zanemarjena mladina pod mdzt stvorn, mimo t?ga pa bi imela v zav-tišče tu li pravilno vzgojo- Za- vetišče bi bilo popolnoma sa mostom a social- na ustanova, tesno povezana le z deško šo!o. kier bi bili tudi prostori zavetišča Otroci bi po končanem nouku ne šli domov. marv»č bi se zbrali v zavetišču, ki bi jim poskrbelo tudi za opoldansko prehrano in malo južno Ostali bi v zavetišču do večernih ur. da i-e vrnejo starši. Potenanie in klatanje otrok želimo korenito iztrebiti. šl— Krojaški tečaj vrši vsako doi»oi- dne v loškem Gasilskem domu. Vseh tečaj- nikov j? 2f>. poučuje pa g. Knafelj iz Ljub- ljane. Tečaj je pripravila zadruga krojačev in krojačič. Iz Hrastnika h— Tečaj malih harmonikarjev Po vzor- cu Ljubljane in drugih večjih krajev sc bo otvonl tudi v Hrastniku tečaj za male harmonikarje. V tečai se sprejemajo dečki in deklice iz Hrastnika in Doba od 7 do 14 leta starost'. Tečaj bo vodil prof Ran- čigaj iz Ljubljane. Glede nabave harmonik se bodo dobila pojasnila na današnjem se- stanku ki bo ob 17. v deški ljudski šoli v Hrastniku. Obenem bo vpisovanje v te- čaj Vsi. ki se zanimajo za tečaj, 3 telovadnih ur Prednjaški odbor je pridno deloval in omogočil ve^ nastopov posa- meznih oddelkov. Vršil se je tudi telo- vadni tečaj pod vodstvom br. Slomška. Pri tekmah v odbciki za prvenstvo župe je moštvo šoštanjskega Sokola doseglo fina le. Blagajniško poročilo notarja br. Krei- gerja je pokazalo, da je društvo prebro- dilo gospodarske težkoče in da nas lahko finančno stanje navdaja z zadovoljstvom Za prosvetni odbor je referiral prosve- tar br dr. Goričar. V ideino orgsnizator- nem tečaju je biio pet predavanj, 'm sicer je v treh predavanjih govoril članstvu br. Karba. med tem ko je društveni zdrav- nik br dr. Korun govoril v dveh preda- van jin iz svojega strokovnega področja. V središču splošno prosvetnega dela so bile slejkoprej dramske prireditve, ki jih je b lo 6. V jeseni je pred polno dvorano predaval tudi sodni predstojnik br. Po- toCnflc o socialnem vprašanju naše vasi r zvezi s kmečko zaščito. Iz poročila društvenega zdravnika je razvidno, da Jc bilo lani 7 zdravniških pre skav in pregledov in 8 predavanj o zaravstvu in higieni. Zdravstveno stanje telovadečega članstva je bilo zelo ugodno. Poročali so še ostali funkcionarji .tako gospodar br. Oblak, gospodinja s. Jaceži- čeva, tajnik in matrikar br. 2r.iderši* in drugi. V tem letu hoče šoštanjski Sokol svoje delo v vseh odsekih Se povečati. Glede na Soštanjske krajevne razbere bo treba poživeti narodnostno de o =• roeve- ta r br. dr. Gori.^ar se je ob kor.r-u poro- čila toplo zahvalil starosti br. Ivniu K->- šanu, ki je vod i društvo v najbolj kritič- nem času. Pri volitvah je biJa izvoljena tale dru- štvena uprava: starosta br. Rozman, na- mestnik br Rainer. načelnik br. Košan, načelnica s. Kreigerjeva, tajnica s Rai- nerjeva, blagajnik br. Karba. gospodar br. Oblak, gospodinja s Janežičeva, pro- svetar br. dr. Gorčar. društveni zdravnik br. dr Korun. predsednik razsodišča br dr. šuc. Poleg teh je v upravi še 20 od- bornikov, ki bodo vodili razne odseke. Smučarske tekme liul»lian«keea Sokola. Ljublja,n-ki Sokol je priredil v nedelio l">. t. m. smučarski izlel in t*kmo v Zlebeh. Okrog 70 članstva se ie pripelialo z iutrn'im vlakom v Medno. Tekmovanje se je zaradi poledenelega sn^ga prir-e'o šele ot 13 Tek- movalcev je bilo Si Uspehi » *mnku (2x250 m. vi.š. razi TO m>: člani: 1 Kržišntk Niko 201 sek. 2. Kaiser Herib^t 20 4 selc, 3 ZunanČrif Dušan 20 R sek m.tSki nara- ščaj: (ista proga): 1. Križ-nan Marjan 19.3 sek. 2. Bekš Milan in Dežman Mirko 20.1. 3. Urbane Anton 20 2 -ek članire: fza 40 tn krajša proga): 1. Ponikvar Fani 191 sek. 2. Stegu Lili 19.2 s**k frcp"hi v slalomu (2x250 m. v r. 50 m): člani: 1 5*ga Leo- pold OS 2 sek. 2. Ka;ser Herihert 74 3 sek. 3. Kraigher Ciril 77 3 cek: mo£ki naraščaj: (ilskc stroke, kakor tudi prijeten podlistek, ki je kakor nalašč za avtomobiliste. * Tudi la številka je opremljeni z nekate- rimi prav dobrimi slikami in kaže v vseh pogledih krepko volio izdajatelja in uredni- ka. da se hoče prikupni čim širšemu krogu čitateliev Želeti bi bilo. d/> bi mu to tudi usneln in bi tako pri na* imeli vsaj nekaj pokazati tudi na tem polju. List ureja g. Horis Kristan. Posamezne Številke so po 5.— Dm, celoletna naročni- na pa 60.— Din. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev v petek 18. t. m. ob 19. v aajnski sobi kavarne Emone. Važno zara- di tekem. Sestanek damskega odseka bo isti dan na istem mestu ob 19 30 Opozar- jajo se vse članice ,ki so opravile -zpite za srnuške učiteljice .da se sigurno javiio v četrtek dne 17. t. m. v damski sobi ka- varne Emone ob 16 30. Na pros!avi 50 letnice slovenskega ko- lesarstva, ki ie bila lani decembra v sej- ni dvorani M kličevega hotela, je bila iz- ražena sp^na želja naj bi se ta jubilej v letošnji kolesarski sezoni proslavil z večjo kolesarsko prireditvijo. Da bi bdi proslava te obletnice tem leriša si je ljub- ljanska kolera rsk a pod zveza nadela nalo- go, da to željo p onirjev našega kolesar- stva in njega ljubiteljev tudi :zpr.lni. Zato vabi omenjena podzveza za v petek 18- t. m ob 20 na sestanek v restavracijo >Novi 5*vet» v?e udeležence decembrskega jubilejnega sestanka in še vse one, ki fci bili pripravljeni pomagati pri izvedbi te proslave. Smučarskj Rinb Ljubljana. Razpisuje- mo medklubsko oam.sko tekmo v slalomu dne 20. t- m. v Slebeh pod Sv. Katarino. Pravico udeležbe imajo vse smučarke. Tekmuje se po pravilu ku JZSS Start ob 13. Prijave na licu mesta do 12 30. Pri- javnim« nL Za publiko pristop prost. Turni smužkj tečaj Zveze za tujski pro- met v nedeljo je potekel docela po spore- du. Ljubljančani so se pripeljali v dolino s pesebni avtobusom, ki je odžel ob 6 iz Ljubljane. Prispelo je 35 smučarjev, or- ganizacija je bila v rokah g. Pipenbacher- ja. Smučarji so se ustavili na Luš:, nakar jih je vodila pot v idealno ugodnih snež- nih pril kah do Sv. Valentina in naprej do Zaprevalj. Zemljo je pokrivala 1 m debela snežna plast. Sestop je bil isti, smuške- ga tečaja sta se udeležila tudi smuška učitelja g. Križman iz Ljubljane in g. Janko Sicherl iz škofje Loke. Smučarji so zadovoljni preživeli ves dan v planinah. SK M»rš: v četrtek ob 20 važen sesta- nek L in jumiorskega moštva zaradi ne- deljskih tekem Isti dan popoldne ob 15. strogo obvezen trening. — IluStrovane sportske novosti (ISN) št 8. z dne 15. t. m. so izšle. Pestro vseoi- no tvorijo med dnigim članki o prvi zma- gi Gradjanskega v tekmah za zimski po- kal in še nekaterih nogometnih dogodkih, dalje o novi drsalni prvakinji Taylor in Se marsičem, kar bo zan malo športnike vseh vrst in peno? Precej obsežen Je to- pot tudi »Slovenski kotiček ISN«. ki re- kapitulira vse večje smučarske dogodke zadnjega tedoa. Posamezna številk*, ao po 1 Din.