Št. 32
hhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
vse loto   .   .   15 K
%   .. „ .   .   .   10 „
Posamične številke stanejo 10 vtri.
V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakaf nah.           •   .
„S06AU ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in fipadiSčanskent" in dvakrat v letu »Vozni red že* ieznic, parnikov in poštnih zvez".
Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Gorici, v torek due 22. marca 1910.
-4*
TočaJ JtL.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /f. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici  v 1. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na  levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
TaUfon it. 83. —
„Gor. Tiskarna'« A. GabrSčck (od^ov. J. Fabčič) tiska in zal.
za laško falulteto v Trstu.
Naravnost neverjetno je, kako je zaslepilo Lahe sovraštvo do Slovanov. — Vsled tega sovraštva ne upoštevajo, kakor bi morali, nemške invazije v Primor-je, marveč gredo tako daleč, da iščejo v tej invaziji opore proti Slovanom, ne da bi pri tem pomislili, da bi taka opora prej ali slej prav njim neizmerno škodovala. Lahi iščejo nemško ponToč za ustanovitev laške pravne fakultete v Trstu. Kaj so pripravljeni storiti, ako jim omogočijo Nemci ustanovitev laške pravne fakultete v Trstu, je povedal tržaški državni poslanec dr. P i t a c c o v neki nemški korespondenci.
Pitacco pravi: »Sedanji Čas je pripraven za ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu, ker se mi zdi, da tudi Nemci so začeli pojmovati, kako osvajcvalna je politika južnih Slovanov in njihova nakana, da napravijo veliko jugoslovansko kraljestvo, ni fantazija, marveč se približuje polagoma uresničenju. Učinki češke invazije na Dunaj so prepričali Nemce, da ni v njihovem interesu, storiti praece-dens z ustanovitvijo laške fakultete na Dunaju.«.
Pitacco navaja na to argumente v prilog Trstu pa pravi: »za slučaj, da se ustanovi laško vseučilišče v Trstu, bi se o j a č i I a pozicija obrambe L a-h o v proti Slovanom, a na d r u gi strani bi se omogočila kooperacija med L a ii i in Nemci.«
Protislovenska, germanofilska izjava dr. Pitacca priznava, daje usta n o v i-tev laškega v s e u č i l i š č a v T r-s t u naperjena proti S I o v an o m. ter da so pripravljeni Lahi kooperirati z Nemci, ako dobijo svojo laško fakulteto v Trstu, to se pravi: da so pripravljeni podpirati vso njihovo politiko.
P r i p r a v 1 j e n i s o odpreti na s 1e ž a j v r a t a ne rrt š'k i i n v az i ji v primorske   dežele,   ako   bodo
Ne m c i t a k o d o b r i, d a j i m o m o g o-č i j o 1 a š k o v s e u č 11 i šč e v trstu.
To je pač vrhunec zaslepljenosti, to so skrajno nepolitični koraki, kateri se morajo bridko bridko maščevati nad Lahi samimi! Takih glasov se morajo veseliti Nemci, to so vsprejemni slavospevi iz laških ust njihovemu »Drangu nach Saden.« Ni dvoma, da bodo znali Nemci iz takih izjav kovati zase politiški kapital, pri. čemer se zna zgoditi Lahom to, da se pač Nemci ugnezdijo v Primorju z njihovo pomočjo, oni pa ostanejo na cedilu. Nemci pač želijo ojačenje nemškega elementa ob Adriji, so pa proti moči Lahov in Slovanov. Veselilo bi jih neizmerno, če bi se Slovani in Lahi ravsali in kavsali med seboj, oni bi pridno netili pri Lahih, smejali bi se oni, ker »duobus certantibus tertius gaudet.« Škodo bi imeli Slovani in Lahi; Lahi n a j b r ž e večjo!
Ne vemo še, kakšna usoda zadene vladno predlogo o laški fakulteti: ali se sprejme Dunaj za sedež ali Trst ali pa predloga sploh ne pride iz odseka. Iz izjave dr. Pitacca črpamo dejstvo, da so pripravljeni Lahi z ustanovitvijo laške fakultete v Trstu kooperirati z Nemci proti Slovanom. Pa čeprav Nemci ne pomorejo uresničiti laške želje, bodo Lahi vsejedno kooperirali ž njimi proti nam. So že tako zaslepljeni, da bodo radi poslušali nemške trditve, da so le Slovani krivi, Če se jim ne izpolni, kar želijo, da torej treba vedno ostrejšega boja proti Slovanom, da le iz tega boja morajo prodreti na dan uresničene njihove želje. Kako se varajo ti ljudje! Rajše derejo v lastno pogubo, kakor pa da bi se pošteno pomenili s svojimi slovanskimi sodeželani, dogovorili, se postavili na jednakopravno stališče ter bili skupen boj proti skupnemu sovražniku, katerega dovaja nova planinska železnica v vedno večjem številu ob Adrijo.
Ne, tega nočejo, ampak kooperirati hočejo z Nemci proti Slovanom, če jim Nemci le pokažejo prijazen Obraz, jim napravijo par komplimentov ter pokažejo s prstom na »sovražne Slovane.«
-. In kaj še vidi Pitacco v južnih Slovanih? Državi nevaren element so po njegovem mnenju južni Slovani. Tako namiguje v opazki o »velikem jugoslovanskem kraljestvu«. No, na to pa ne reagiramo. Zastopniku irredentovskega   Trsta
kaj slabo pristoja tako podtikanje___
Hvaležni pa smo dr. Pitaccu za njegovo izjavo. Povedal je pač odkrito in čisto jasno, kakih nazorov so vodilni laški politiki glede" na razmere, katere vstvarja med nami proti jugu prodirajoče nemštvo. Zapomnili smo si njegove besede in ravnali se bomo po njih!
Svobodno razvijanje ufiiteljstva in politišhe stranke.
IV.
Izkoriščanje!
Pri nas tako radi govorijo razni ljudje o... izkoriščanju. Ko so pri nas vstopali učitelji v agrarno stranko, smo culi pogostoma, da so bili »malovarji« v napredni stranki: da so torej le delali in delali, pa bili slabo plačani, 'kakor se pač godi »malovarju«. Kdor je slišal tako govorjenje pa ne pozna razmer pri nas, se je moral le trpko nasmehniti ob resnici, da je bilo le nekaj učiteljev odkrito v napredni stranki, ki so pa tudi ostali, ko so voditelji izdali ukaz, da morajo vsi vstopiti v agrarno stranko. Ali so biii v tej stranki tudi »izkoriščani«, ali so tudi »malovari-li«? MermOlja iz Vrtojbe je očitno izražal svojo ostro sodbo nad učiteljstvom. Trdil je, da nočejo prav nič delati, samo komandirali bi radi. Le par izjem je poznal ....
Napredna stranka na Kranjskem pač vedno dela v korist učiteljstva. To se jej mora vendar priznati. Če je učiteljstvo kaj storilo za napredno stranko, je storilo to pač iz čiita, da dela za dobro stvar ter da z naprednim delom dela tudi za svoso korist. Čemu govoriti potem o..... izkoriščanju? Če se obrne napredna stran-
ka do učitelja v kaki reči, stori pač zaradi tega, ker vidi v njem moža, živečega med ljudstvom, kateremu stori lahko obilo dobrega, saj je učitelj ljudstva. Učenje pa naj se ne razteza samo na šolo, ampak naj bo tudi izvenšolsko: izobraž,, politi-ško. Umevno je samo ob sebi, da se nikogar ne sili, da prav m o r a delati tako, ali naravno je, če se pričakuje od učitelja, da bo pristaš napredne struje ter da bo tudi delal zanjo. To se pa ne da le v okvirju organizacije; ampak v politiški stranki. Seveda ne sme nikdo, pa naj bo učitelj ali kdo drugi, misliti, da če delana politiškem polju, da mora že tudi žeti naj-povoljneje uspehe kar hitro, Čez noč, ampak delati je treba, delati in zopet delati, potem se kaj doseže, če ne v jednem ali dveh letih, pa po desetih! Ali pri nas je strašno malo pravega umevatija politiške-ga delovanja; prav zato pa Je toliko govorjenja o... izkoriščanju. So ljudje, ki hočejo imeti plačan vsak korak, ki ne izustijo besede, da ne bi iskali dobička; nič požrtvovalnosti, nič smiselnega delovanja, nič delovanja za določenim ciljem, pač pa jadikovanje o izkoriščanju! So taki in vsa čast jim bodi, ki delajo za stranko, ki umejo politiško delo, ki vedo, kak mu je namen, in imajo cilje pred seboj, ki ne iščejo vedno le samih sebe pri takem delu, — ali malo je takih! Preveč je onih, ki tako radi govorijo o... izkoriščanju.
Poznamo učitelje, ki delajo obilo, res delajo, da je veselje, na raznih poljih, ali Mermolja bi rekel, da sešteje take na prstih jedne roke, razni pa govorijo, da so »malovarji«, da so izkoriščani!
Izkoriščani! Vsi, ki delamo, smo »izkoriščani«. V naši stranki ni razlike, glede delovanja, da bi se moglo reči: jedni ko-mandirajo, drugi pa delajo; jedni naj vle? čejo dobiček, drugi so izkoriščani. Ne more sf reči kaj takega. Kdor bi rekel, da je tako, ta ne pozna razmer ali pa mu narekujejo tako neresnico.kaki postranski nameni.
Trdo je naše politiško delo in delavcev  manjka  na vseh   koncih   in    kra-
Kapitan Hatteras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Inles Terne. — Prevel 0. I.
(Dalje).
»Ne preveč, Johnson; l: 1829. je našei John Ross tu zavetišče, kjer so se njegovi ljudje rešili in pozdravili. Ko je I. 1851. princ Albert poslal sem svoje ljudi, je poslopje še stalo; kapitan Kennedy je je dal popraviti tega je sedaj devet let. Zanimivo bi je bilo pogledati, toda Hatteras ni pri volji, da bi se ustavil!«
»Pa ima brez dvoma prav, Ciawbonny; zakaj če je v Angliji čas zlato, je tu rešitev, in en dan pozneje, da celo eno uro, pa se lahko cilj potovanja izjalovi.. Pustimo ga, naj dela po svoji volji.«
Dne 1. junija je Forward dijagonalno preplul zaliv Crevvell; od rta Fury dalje se je severno obrežje vzdigo-valo v navpične gore, po tristo črevljev visoke; južno pa se je bolj zniževalo. Nekaj snežnih vrhov je kazalo krasno prerezane ploskve, drugi pa so s svojo cikcakčasto obliko daleč štrleli v meglo.
Vreme je tega dne postalo mehkeje, toda svetlobi >ia škodo; zemlja se je očem izgubila. Toplota se je do ničle zvišala. Ptiči so letali sem in tje in divje gosi so kar tru moma drle proti severu. Moštvo je morajo del obleke odložiti tudi v teh severnih krajih se je občutila poletna doba.
Proti večeru je Forward krožil okrog rta Oarrv, četrt milje oddaljenega od obrežja, po deset do dvanajst
črevljev globoki vodi. Od tu je Šel ob obrežju do zaliva Brentford. V tej širini je moral priti do Bellotove ožine, o kateri John Ross na svojem potovanju 1.1828. še slutil ni. Njegov iemljevid kaže tu nepretrgano obrežje, četudi je sicer jiajmanjše nepravilnosti zaznamoval z največjo natančnostjo. Najbrže je bil za njegovega preiskovanja vhod v zaliv z ledom zaprt, tako da se ni razločeval od suhe zemlje,
Ta preliv je odkril še le kapitan Kennedy tia svojem izletu 1. 1852.; dal mu je ime poročnika Bellota v priznanje za njegove velike zasluge.
XVI.
Magnetni tečaj.
Ko se je Hatteras bližal temu prelivu, se ga je zopet lotila neka vznemirjenost; kajti tu se je imela odločiti usoda njegovega potovanja. Do sedaj je bil več desegel nego vsi njegovi predniki, izmeti katerih je najsrečnejši, Mac-Ciiiitock, hodil petnajst mcecev do tega dela Severnega jnorja. Toda bilo bi malo, da nič, če ne bi prodrl skozi tiellotov preliv. Če bi ne mogel po isti poti nazaj, bi bil tu vklenjen, do nastopnega poletja.
Zato je hotel sam premotriti obrežje; sam je splezal v vs>ačje gnjezdo« in bil gori v soboto zjutraj več ur.
Moštvo je dobro čutilo, v kakem položaju se nahaja ladja; globok>moik je vladal med njimi; stroj je počasneje deloval. Tudi je plula ladja kolikor možno blizu zemije. Na "brefcthe bilo polno ledu, ki ga tudi najtoplejše poletje ne otaja. Moralo bi biti zelo spretno oko, da bi našlo pot med fčin ledov jem.
Hatteras je primerjal svoje zemljevide z zemljo. Ko . se je solnce proti poldnevu za trenutek prikazalo, je uka-zai Shandonu in Wallu, naj natančne opazujeta, kje se nahajajo ir; mu potem sporočita.
Tisto dopoldne so bili vsi duhovi zelo nemirni. Nakrat se začuje z vrh jadrnika: »Na zahodu je zemlja, — vozite s polno paro!«
Ladja se koj obrne proti omenjeni točki, morje se peni pod udarci vijaka, in Forv/ard drči z vso hitrostjo med dvema deročima ledenima tokoma.
Pot je bila najdena; Hatteras gre iz svojega opazo-"«lišča na?aj v svojo kajuto. in ledur spleza zopet na svo-ie mesto.
»No, kapitan, sedaj smo enkrat dospeli v ta sloviti prvlv,« ga ogovori doktor,
->Pa,« pritrdi Hatteras z nizkim glasom; »toda vanj priti, to še .i vse, treba je priti tudi iz njega.«
Po ich besedah gre v svojo kabino.
»Prav ima,« si misli doktor; »tu smo kakor v pasti, brez prostora, v katerem bi, se mogli gibati, in če bi bilo treba v tem prelivu prezimiti .... Pa saj ne bomo mi prvi, katerim se.utegne kaj takega pripetiti, iu kjer so si znal; drugi pomagati iz zadrege, b; si mi tudi!«   .
Doktor se ni motil. JCajti prav na tem mestu je majhno zavarovano pristanišče, ki je je Mac-.Clintpck riazval Kenrredyjevo pristanišče, kjer je 1. 1858. Foks prezimil. V tem hipu so se dali spoznati visoki granitni gorski hrbti in navpične strmine obeh •obrežij,«
(Dalje pride.)   -...,.',.-.
9
jih. Zato Pa je kar naravnost neodpustno, j da se .hoče kar en cel stan, ki živi sredi I ljudstva, odmakniti od politiš-icega delo-I Vanja..., politiške stranke naj ga pustijo i v miru! Nam se z-cli to: da je prav učitelj- | ski stan poklican storiti obilo dobrega j ljudstvu, ali ne le potom svoje organizacije I marveč tudi s politiškim delovanjem. Če- I mu torej označevati tako delovanje za.... I izkoriščanje?                                           j
Naša stranka ima v programu točko: I »Vsem stanovom    se   priznavajo enake I pravice in enake dolžnosti;   zato se | izključuje nadvladje kateregakoli stanu.« I — Ne le zahtevati, naj stranka da, ampak tudi delati je treba. Dolžnosti so tu, katere treba izpolniti. To naj bi imeli ljudje pred očmi, potem bi nehali stoki in joki o ... I izkoriščanju.' — Kdor res dela iz srca in I prepričanja, ta ne govori o izkoriščanju; j kdor ne dela nič ali pa se kaže, da dela j pa lovi le koristi zase, stoče o izkorišča- I nju, če ne prinese polnega plena za svojo I osebo domov.                 5                        I
Dosti! — Prepričani smo, da ono uči- I teljstvo, ki ume svojo nalogo ter ljubi I svoj rod, bo delovalo z drugimi stanovi I vred med ljudstvom v naprednem smislu I na izobraževalnem in politiškem polju; če I pa kdo noče, pa naj tiči v svoji organiza- I ciji, zakrit in odet; koristil m bo ne ljud- I stvu ne učiteljskemu stanu!                      I
Motenja prehrane otrok
nastajajo ponajveč samo tam, kjer se ne rabi primerno živilo. Tu pomaga iz zadrege „KUFEKE".; je to edino pravilno živilu za zdrave otroke in tudi take, ki ob slabi oziroma nezadostni prehrani zaostajajo v razvitku ali imajo rachitis.
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
S Ponikev, dne 17. marca. — (O b -e i n s k e v o 1 i t v e). — Dne 14. t. m. se je vršila v naši občini volitev novih občinskih odbornikov. Mi naprednjaki smo popolnoma zadovoljni z izidom istih. Nekaj pijanih analfabetov v pristni klerikalni koži je bilo izdalo pred volitvami parolo, da pri letošnjih volitvah ne sme priti niti eden naprednjak v obč. odbor. Cele mesece so ti pijani reveži agitirali ter se ši-lokoustili, kako bodo dali naj. redujake, torej gromsko strelo! Prišlo je drugače! — Naprednjaki so se združili s pametnejšimi in bolj razumnimi klerikalci, ter dali onim tepcem tako moralno zaušnico, da jejoj! »Lemunadar« je »žvižgal ino pel«, da bo on župan a ni dobil pri volitvi občinskih odbornikov niti enega glasu! Hud tobak kaj ne preljubi analfabet »Lemunadar«? V občinski odbor je izvoljenih: 8 napred-njakov in 4 klerikalci. Kar mora pa najbolj veseliti vsakega pametnega človeka, je to, da so prišli v občinski odbor možje, vzlasti nekateri, bistri, inteligentni in jeklenega značaja kateri se ne bodo pustili komandirati od starega »Oštirja«, kakor se je žalibog vedno godilo.
Iz kanalskega okraja,
Plave. — Pred meseci se je ustanovilo tu pevsko društvo »Lipa«, katero se razvija kot malokatero drugo društvo na deželi. Seveda dobili so se sv. možje, kateri so uvideli, da društvo ni katojiško, ampak »slopodno* misleče, kakor oni pravijo, in so napovedali društvu neizprosen boj. Slabo so zadeli. K društvu je sedaj pristopilo vse, mlado in staro, še eelo najstarejši-možje v vasi (čast jim!), ostali udje so se pa oprijeli društva z vso -vnemo. Da pa pokažejo, koliko si upa društvo, zato prirede na belo nedeljo veliko predstavo »Zaklad«. Pridno še pripravljajo in vodstvo cele veselice je v dobrih rokah.. To bo najboljši odgovor nasprotnikom. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev prepotrebne javne knjižnice in se bo tudi razprpdajalo v prid Ciril-Metodove družbe; naj nihče torej ne zamudi te prilike, da položi dar »Lipi« in Ci-ril-Metodovi družbi na oltar!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za družbo sv. C. in Al. nabral »golo-bradec« na imendan Pine in Pinoia pri »Bajti« 6 K.
Za družbo sv. C. in M. daruje g. I. K. 1 K mesto vstopnine na Kotnikov večer.
Namesto venca na grob prijatelja in znanca.pok. Franceta Makuea darovalo omizje pri gosp. J. Pavlinu v Oslavju za družbo sv. Cirila in Metoda 5 K.
Balinčarji pri Fonu so nabrali na praznik sv. Jožefa K II.—
Za obrambni skiad družbe sv. C. in M. je piačal med drugimi 200 K g. Ivan Kavčič v Gorici; priglasila se je tudi ženska podružnica v Sežani ter plačala 100 K.—
Družbi sv. Cirila in Metoda d rujejb: Mesto venca na* grob g.ce Tonice Maru-šič iz Sdlkana: gospa Gabrijela Dr. Fran-kova 10 K, gospod Josip Mercina 10 K. Mesto venca g. županu Antonu Mozetiču družina Marušič 10 K, družina Dr. Franko 20 K. Denar hrani Solkanska podružnica.
V protest Cirilmetodariji nabrali pri I. obč. zboru koles, društva »Danica« v Gorici na predlog g. Izidorja Nanuta K 10'45. Hvala!
Domače vesti.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Ker
propadel zmaj je ta požrešni, vdaril dvakrat močno se v nogo, tretjič menda se pa več ne stegne, kaj mi mar gre grdo mu oko.... Pod tem geslom daruje »nekdo od nekod« 20 — K za Dijaško kuhinjo, da nam vzgoji prave značaje. —- M. PJe-sničar v Gorici 2 K, Fr. Lavrič, žel. revi-dent,-za marec 1 K. — A. Urbančič, mesar v Gorici, 5 kg teletine. — Na račun mesečnine je prišlo 30'20 K. — Živeli darovalci!
Smrtna kosa. — Umrl je v Solkanu širokoznani župan g. A. Mozetič. Pogreb je bil v nedeljo popoldne. Veličasten pogreb! Solkan je bil v žalosti. Črne in slovenske črno ovite zastave so visele iz hiš, luči so gorele, po cesti pa se je vil pogreb: Sokoli, starašinstvo, sorodstvo, o-biio županov iz goriške okolice, šolska mladina, vse polno občinstva domačega in od drugod. Pogreba se je udeležil tudi grof Attems, okrajni glavar, držav, prav-dnik A. Jeglič, šolski nadzornik Finžgar, komisar Mozetič itd. Čitalniški pevci so zapeli tri žalostinke pred hišo in.na, gfo-bu; poslovilni govor na grobu je imel solkanski nadučitelj Bajt. Svirala je pri pogrebu Prvaška godba^ — Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
Umrla je na porodu gospa Ivanka I v a n č i č, roj Živic, soproga c. kr. davčnega asistenta v Kanalu, stara 23 let. — Pokojnica je iz znane Živčeve hiše v Skopem. Razzaloščenim preostalim naše iskreno sožalje!
Kotnikov večer v Gori- v petek 18. t. m. se je vršil v splošn.. /,'-lovoljnost vseh navzočih. Vdeležba bi bila seveda lahko večja, kakor je bila. Natančneje poročilo sledi.
Nabralo se je za en kamen k obrambnemu skladu, ki se je že odposlal.
Sodnijska preirieščenja in imenovanja na Primorskem. — »Wiener Zei-tung« je objavila: Pravosodni minister je premestil okrajne sodnike in sodnijske predstojnike Rudolfa S t e r 1 e v Cerknem, v Gorico, dr. Lazarja L ucichv Cresu k deželnemu sodišču v Trst, Frana M a v ar v Kobaridu v Buzet in dr. Ludovika vit. S c h r o 11 v Buzetu v Pazin, nadalje sodnika Atilija B o r r i v Pulju v Lošinj.
Pravosodni minister je iftienovaj okrajnimi sodniki in sodnijskimi predstoj^ niki sodnike: Justa Diet z v Tolminu za-Cerkno. Feliksa Bfsail v Podgradu za Kobarid, Frana Fe r 1 a u v Motovunu za Cres in dr. Emanuela Perčič v Volovskerri za Krk; okrajnimi sodniki sodnike Nestorja Laurencich v Poreču za Ro-vinj in dr. Gvida Z e n n a r o v Pulju za deželno sodišče v Trstu, konečno sodniki: avskultante Josipa G r a 1 d i za Volosko, Friderika Muha za Pulj, Friderika K o r-š i Č za Podgrad in Karla P e t e a n i za Pulj.
Mizarska zadruga v Solkanu je sklenila v četrtek na izrednem občnem zboru likvidacijo/ Bilanca izkazuje okroglo 63.000 K aktiv brez trikratnega jamstva članov. Zato se izvrši likvidacija lahko mirno in brez s le h e r n e z g u-be.
V likvidacijski odbor so izvoljeni: Rudolf Konjedic, Jakob Bašin, Andrej Luznik, Jos. Srebfnič in Anton BoSkin.
i »Narodna Prosveta« v Gorici je imela I sinoči svoi redni letni občni zbor »pri Je-I lenu«. Debatiralo se je jako živahno ter I ukrenilo marsikaj potrebnega. Posnetke I iz tajnikovega, blagajnikovega in knjižni-I carjevega poročila priobčimo v sobotni j številki. V odboru so: dr. K. 'Podgornik, I Anton Cigoj, dr. P. Medvešček, Ad. Ko-I mac in Vittori; delegata Trg. obrt. zadru-I ge sta prof. Seidl in dr. D. Puc. I Zrelostni izpiti na ženskem učiteljišču I v Gorici prično 2. maja ob 8.v uri zjutraj. I Izpiti vsposobljenosti za me-I ščanskein ljudske, šole pričhb 9. maja ob I 8. uri zjutraj. Tem' slede izpiti za ženska j ročna dela ter^za otroška zavetišča; Pro-I šnje na ravnateljstvo do 15. aprila t. I.' j Zrakoplovec Rusjan. — Doslej je na-I pravljal Rusjan svoje poskuse z aeropla-I nom le pred vojaštvom in zastopniki ča-I snikarstva, drir o občinstvo je le pored-I koma videlo vzletalne poskuse — na V e-I I i k o n o č n i ponedeljek pa bo delal I Rusjan poskuse s svojim aeroplanom pred I občinstvom, katerega se ta dan nabere I gotovo veliko število na Velikih Rojah. [ Poskusi ?e bodo vršili popoldne. I Slovensko gledališče v Gorici. — I Gostovanje ljubljanskih igralcev prične 2. I aprila z realistično komedijo Poljakinje I Gabrijele Zapolske: Morala gospe I Dulske.
I To presenetljivo slovansko delo je I doseglo na ljubljanskem odru tenomena-I len uspeh;-gotovo se tudi našemu občin-I stvu priljubi.
I Igralci nastopijo tudi v Tolminu in I v Ajdovšči ni.
I Novi brigadir v Gorici se imenuje j Franc Klar; doslej je bil poveljnik 100. I pešpolka v Krakovem. J »Gorica« se je hitro zagnala v Mi-j zarsko zadrugo, ki je v likvidaciji pa rekla, I da jo je »Soča« obsula s psovkami, ko je I lani prišla na dan. z »razkritji«! »Soča« I je imela čisto prav, da je povedala hudobcem krog. »Gorice«, kar jim je tikalo, ka-1 kor bo imela prav, kar pove sedaj. Pravi I »Gorica«, tudi, da »Soča« molči sedaj o likvidaciji kakor tat pod streho. Naznanili I smo likvidacijo v »Primorcu«, naznanja-J mo jo danes in spregovorimo o njej. kar j treba. Ali tisi; Jiudobci. ki so p i s a r i 1 i j dolga poročila na D u n a j, da bi {spravili Mizarsko zadrugo ne Iv prostovoljno likvidacijo, I m a r v e č v č i s t o d r u g a č rt o, tisti so
se sedaj poskrili, kakor tat pod streho! j        Goriški mestni svet je imel sinoči se-I jo   Župan je naznanil, da je odsek »pro schola nostra« poslal fc/edlogo za ustano-j vitev laške realne gimnazije v Gorici, katero naj omogoči mestni svet Predloga I je izročena šolskemu in finančnemu odseku. Nekaj gospa je uložilo prošnjo za ustanovitev zavetišča za deklice. Na interpelacijo glede stavbenega reda je odgovoril župan, da je načrt v stavbenem uradu ter se tam  izdela. Glede žitnega trga je rekel na tozadevno interpelacijo župan, da se ne splača, otvarjati ga, tržni urad pa nasvetuje   borzo   za   zemeljske I pridelke. Začasno se ustavi vožnja tramvaja od gledališča skozi Raštel do Travnika; potrdi se načrt za cesto s trga sv. Antona v Podturen.
Deželni stavbeni urad se je preselil v hišo št. 5. v Šolski ulici, kjer je deželna hipotečna banka. Tje se preseli tudi računski oddelek deželnega odbora. J        Dr. Marani je odložil svoj državno-I zborski mandat.
V tukajšnji bolnišnici je umrl za zastrupljenem krvi   mesar Andrej Brešan, star 62 let. Vrezal se je v roko z nožem, I s katerim je prej klal živino, ter si zastru-I pil kri.
Pri zaprtih durih se je vršila kazenska razprava proti 70 letnemu Josipu Fe-resinu iz Rude v Furlaniji, ker se je pregrešil proti nravnosti. Obsojen je na   3 I tedne težke ječe.
Ustanovni občni zbor telov. društva
»Sokol» v Biljah se bo vršil dne 28. t. m.
ob 10. uri zjutraj v dvorcu br. Ivana Sav-
I nika z običaj :im vsporedom. — Na zdar!
Zveza narodnih društev.   !
Pomladansko veselico v Št. Andrežu
priredi tamkajšnje »Bralno in pev. društ- I vo na  Velikonočni   pondeijek 28. marca
1910. ob 3. uri popoldne v dvorani gosp. Petra Lutmana. |        Vspored: 1. V. Parma: »Mladi voja-.
ki«, vojaški orkester.  2.   P, \H. Sattrier: | »Na planine«, poje moški zbor dom. dru-( štva. 3. Brož: »V posavske] šumi«, glas-• bena slika, tarnburaški zbor. 4. Fall: »O-trok ti znaš plesati«, iz operete »Ločena j žena«, voj. orkester. 5. J. Bernaner poslov i T.: »Ohcet pod marelo«, komičen prizor, igrajo g. Turk, A. Škrabar   in   gospica Skrabar. 6. Zaje: Ouvertura k operi »Gra-ničarji«,   voj.. orkester. 7. J. Laharnar: »Moj dorn«, poje moški zbor dom. društva.   8. Zaje: »Miruj srce moje«. Pesem, I voj. orkester.   9.:   Julijev:    »Silvestrova I noč«, idila, tarnburaški zbor.   10.   J. A. Fredre:    »Doktor Hribar«,   veseloigra v enem dejanju. 11. Zeller: Potpourri iz o-perete »Der Vogelhandler«, voj. orkester. Po končanem vsporedu ples. Vstopnina k veselici 40 vin.   Sedeži I. vrste 60 vin., II. vrste 30 vin. Vstopnina k plesu do 9 ure zvečer 2 K in od 9 do 12 ure 1'50 K. Vstopnina v dvorano med plesom za osebo 20 vin.
Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo knjig, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Pri veselici in pri plesu igra vojaška godba 47. pešpolka. — K obilni udeležbi uljudno vabi
,                                   Odbor.
Naša bodočnost. Glas i 1 o n a p r e-d n e m I a d i n e. — V svoji tretji številki prinaša ta list sledečo vsebino: V spomin Karla Kotnika, Iz zgodovine človeške kulture, Živali na potu, Ali je mogoče vreme prerokovati, Trganje rož na Balkanu, Naš najbližji sosed-mesec!, Vestnik za sokolski naraščaj, Listek. »Naša bodočnost« izhaja 15. dan vsakega meseca j in velja vse leto samo 3 K. List prav toplo priporočamo našim društvom.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi dne* 12. junija t. I. veliko cestno dirko in sicer zjutraj iz Ajdovščine-Go-rice, popoludne iz Mirna-Gorice, združeno z ljudsko veselico, s srečkanjem itd. Natančni program se naznani pravočasno. Naproša se vsa bratska društva, da bi se na to ozirala in sprejela na znanje. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici vabi vse gg. člane kakor tudi vsa bratska kolesarska društva y četrtek 24. t. m. ob 8. uri zvečer na posvetovanje v gostilno g. Molarja glede vzletanja g. člana Rusjana s svojim aeroplanom na velikonočni pondeijek na Velikih Rojcah. —' Odbor.
Kolesarsko društvo »Brda« na Do-bravem bo imelo svoj prvi redni občni zbor v nedeljo dne 3. aprila 1.1. na Dobra-vem v prostorih g. Ivana Šviligoja. — Dnevni red po pravilih.
Trooviks-flbflH ii gtupeilsrike vesti.
Cepilni tečaj ameriških trt v Tržiču.
V državnih trtnih nasadili v Tržiču se bo vršil od 5.-7. aprila 1910.tečai za cepljenje, stratificiranje in sajenje ameriških trt. Ob enem se bo teoretično razlagalo o ameriških jpodlagah in o rekonstruiranju po trtni uši vničenih vinogradov.
Vinogradniki oz. njih sinovi, kateri se hočejo vdeležiti tega tečaja, naj se zglase dne 5.. aprila t. I. ob 9. uri predpoldan pri omenjenem nasadu v Tržiču, Pridnim vde-ležencem se bo podarilo ob koncu tečaja cepilno orodje. C. kr. vinarski nadzornik za' Primorsko.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: knjigovodji 2, kontoristi 3, poslovodja 1, skladiščnik 1, pomočnikov mešane stroke 3, pomočnikov železniške stroke 1, pomočnikov manufakturne stroke 3, pomočnikov špecerijske stroke 2, pomočnikov galanterijske stroke 1, bla-gajničarke 1, kontoristinja 1, prodajalk 6, 1 praktikant, 1 učeec in 1 učenka. Službe išče: knjigovodja 1, kontoristi 3, korespondenci, poslovodja 1, potnik 1, poslovodja 1, pomočnikov mešane stroke 5, pomočnikov n;anufakturne stroke 6, pomočnikov špecerijske stroke 9, pomočnikov modne in galanterijske stroke 1, skladiščnik 1, kontoristinj 10, blagajničark 3, prodajalk 9, učenec 1. ¦— Posredovalnica posluje za delodajalce   in   člane društv,'
popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. •            .
Proti vinskemu davku so se izjavili tudi vinotržci avstrijski; sklenili so tudi osnovati državno zvezo avstrijskih vinskih trgovcev,
Otvoritev mednarodne telefonske proge št. 3887/7012 Gorica-Krmin-Videm. ,D,ne , 11 .^p/Ua k,.L bo Jzr.oeena javnemu
"pVdttT^tf^me^ftaraii^^ 3887/7012 Gorica-Krmin-Videm. Ta proga obstoji iz nove zgradbe. Krmin--Videm in iz delne, iz medmestne telefonske proge ¦ Trst-TržiČ-Gorica-Krmin,.    izločene'
"proge Qorjca-Kf n1u%*'Ratčro sč je priteg- | nilo v novo mednarodno progo v svrho tega, da teleionski promet z Italijo ni ve- j zan na omejene službene ure centrale v Krminu. Medmestna proga št. 3684 vsebuje torai tačas samo postaje Trst, Tržič in Gorico,                                                I
nje v vseh političnih vprašanjih, dipjoma-tični odnošaji med državama so zopet vzpostavljeni.                      *
Srbski kralj Peter se mudi v Petro-gradu, bolgarski car pa v Carigradu.
Književnost.
,-T^A.. Aškecc. Pesnitve. Peti zbornik. Založil L. SchVentner v Ljubljani. Cena brošV K 4, eleg. vez. K 5*50, po pošti 20 v več. Lepa zbirka pestnij Aškerčevih, po katerih občinstvo gotovo rado seže!
Politični pregled.
Poslanska zbornica je nadaljevala 18. t. m. razpravo o predlogi lokalnih železnic. Železniški minister je rekel, da vidi v tem načrtu bistven napredek, ker se s tem postavlja zakonodaja o lokalnih železnicah na trajno podlago ter je prosil, naj zbornica vsprejme načrt.
Zbornica je po daljši debati vsprejela zakonski načrt o lokalnih železnicah in zakon glede svetovnopošme pogodbe.
Vladno predlogo iS boju proti pijančevanju je poslala poslanska zbornica nazaj v socijalno politični odsek. Predloga je jako nepopolna ter se je postavila v bran žganju, pa še pri tem bi bili prizadeti le žganjetoči na veliko. — Slovenski klerikalci so glasovali pri tem z vlado ter tako hoteli omogočiti sprejetje vladnega nepopolnega načrta. Pa se vendar toliko hrupijo proti alkoholizmu!
Tiskovni odsek. — Tiskovni odsek je vsprejel § 47—49 načrta tiskovnega zakona (prehodne določbe). S tem je rešen zakon v odseku.
Hrvatski sabor. — Povodom otvori-. tve sabora 18. t. m. je vladalo v ulicah okolu saborskega poslopja živahno gibanje. Starostni predsednik Barčič je otvoril sejo ob 11. uri predpoi. Starostni predsed. je v kratkem nagovoru izjavil, da prične sabor sedaj po dveletnem prekinjenju zopet svoje delovanje.
Posl. Peršič (Starčivičrve stranke) je pojasnil stališče svoje stranke napram dveletnemu pretrganju parlamentaričnega delovanja ter protestiral proti temu, da je bil glas hrvatskega naroda potlačen. Pozdravil je z zadovoljstvom aneksijo Bosne in Hercegovine in izrazil obžalovanje, da vsaboru niste zastopane Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Istra, Reka, Med-murje. Pri teh besedah je prišlo do spopada med pristaši dr. Mile Starčeviča in stranke prava (Frankovci). Posl. Bošnjak je očital Starčevičevi skupini, da ^re z onimi elementi, katerim je merodajnna politika v Belgradu. Te besede so pro-vzročile vihar ogorčenja na klopeh večine. Posl. Radič (kmetska stranka) je zaklical: Živio kralj! Živila aneksija! Pojasnil je stališče kmetske stranke in izjavil, da je kmetska strank?, zvesta dinastiji, o Ogrski pa ne zna nic ;.¦ neče ničesar znati. Posl. Radič ie zaključil s klicem: Živili Habsburžani, doli Hochenzolerji.— Njegova izvajanja so vzbudila veselost.
Predsednikom sabora je izvoljen Me-dakovič. Rekel je. da sedaj gre za to, o-zdraviti rano, ki jo je zadala narodu absolutistična vlada. V saboru je vladal hrup. Pretepi in rane v ogrski poslanski zbornici, — Včeraj je prišlo v tej zbornici do velikih pretepov in nekateri ministri so bili ranjeni do krvi. Oglašali so se govorniki radi razpustitve državnega zbora, napadali vlado. Ko je pričel min. predsednik Khuen-Hedervarv govoriti, so pričeli kriki. Ni mogel nadaljevati, zato je začel kar stenografom govoriti. Tu pa so ga začeli bombardirati z vsem, kar jim je prišlo v roke: knjige, tintniki itd. Khuen je dobil dve rani, ranjeni so bili pa tudi nekateri drugi ministri, ki so hoteli ščititi Khuena. Potem so se začeli pretepati poslanci vladni pristaši in pristaši neodvisne stranke. Seja je bila prekinjena ter se je nadaljevala popoludne brez ministrov.
Sporazum med Avstrijo in Rusijo. ¦— Doseglo se je po pogajanjih sporazumlje-
Razne vesti.
»Klub slovenskih tehnikov v Pragi«
si je izvolil za drugi semester tekočega leta Redeči odbor: predsednik: tov. G. GuliČ, kand. str.- ing., podpredsednik: tov. ! R. Lončar, stud. ing., tajnik: tov. M. Do-linar, stud. arhit, blagajnik: tov. G. Ste-panič, stud. str. ing., knjižničar: tov. A. Ozvaki, stud. ing., preglednika: tov. J. Mačkovšek, kand. ing., tov, I. Leben, stud. ing.
Na občnem zboru slov. ak. društva »Adrije« v Pragi dne 13. t. m. se je konstituiral odbor sledeče: predsednik: Riko Fux, prav., podpredsed.: Lenard Boecio, prav., tajnik: Ivan Legat, prav., blagajnik Kazimir Gnus, prav., časnikar: Avgust Arselim, prav., knjižničar: Joahim Ražem prav., gospodar: Drago Leskovšek, tehn,. namestnika: Vid Barle, trg. akad., Franc Zelenko, tehn., preglednika: Janko Mačkovšek, tehn., Bruno Weixel, med.
Strah pred kometom. — Kaj napravi strah pred kometom, nam pojasni vesela zgodba iz Velikega Sv. Nikolaja na Ogrskem. Prebivalstvo vasi je po večini klerikalno, in že nekoliko tednov je trepetalo v strahu pred Halleyevim kometom. Ko je neko noč v osem kilometrov oddaljeni vasi izbruhnil strašen požar, ki je rdeče obseval nebo, je nočni stražnik bil mnenja, da se že bliža strašni komet, in v silnem strahu je začel na vso silo trobiti v rog. Vsa vas se je prebudila, vse je klicalo: »sodnji dan je tu«, in prestrašeni ljudje so polnagi bežali iz hiš, da vsaj pod milim nebom vzamejo konec. Moški so ja-dikovali, ženske plakale, otroci vpili. Našel pa se je še tudi vaški modrijan, ki je nekaj časa motril svetlobo na nebu in pro-rokovai, da bo trajalo še pol dneva, potem trešči komet ob zemljo in bo konec sveta. Z soglasno se sklene, ta kratki čas čimbo-Ije ' 'abiti. Takoj so znosili skupaj hrano in pi«^o, napravili na trgu pred cerkvijo velik ogenj, posedli, kakor so prišli iz postelj, krog njega brez vseh »moralnih« o-zirov ter jedli in uživali. Včasi so tudi molili, da bi rešili svoje duše. Sčasoma, ko so se ga že precej pripili, so nehali vsi obzlri in prikazali so se Vsi v svoji pravi naravi. Videl si tam ljubeče pare v vročem in tesnem objemu, \;si so se hoteli še v kratkem navžiti slasti življenja. Vriskalo se je, pelo in plesalo — dokler niso »itežki« in utrujeni popadali in pospali. Ko .50 se prebudili, so na veliVo začudenje videli lep beli dan, o koncu sveta pa niti slu>* ne duha. To jih je jako vznemirjalo, osobito ker pri svojih nočnih dejanjih niso računali na daljše življenje. Konečno so se morali sprijazniti z nvslijo, da bo svet še dalje obstajal.
»Siidmarka« in njeno raznarodovalno delo. —- Letno poročilo »Siidmarke« za leto 1909. je izšlo. Dohodkov je imela 471.876 K 90 vin. (458.544 K leta 1908.), h čemur se mora prišteti še nedoločen dohodek od loterije, okroglo 85.000 K. Članarina je narastla od 100.512 K na 129A9S K, dohodki iz nabiralnikov so poskočili od 28.706 K na 42.318 K, prodaja raznih izdelkov se je zvišala od 24.597 K na 40.255 K, dobička od užigalic pa od .14.738 K na 18.762 K. Izdatkov je bilo 451.114 K, za 600 K manj kot leta 1908. Za naseljevanje se je izdalo 159.431 K 45 v., leta 1908. 190.529 K 47 v. Leta 1909. se je ustanovilo 115 novih podružnic, vseh članov pa ima »Siidmarka« okroglo 71.000.
Slovenci v Clevelandti so si ustanovili gledališko družbo, ki ima namen prirejati sirom Amerike v slovenskih naselbinah gledališke predstave.
Mrlič v Vrbskem Jezeru. — V nedeljo popoldne so našli v bližini gostilne Lo-retto na Gorici v plitvi vodi utopljenca, ki je ležal že dolgo časa v vodi. Glavo je
imel pod štrlečo pečjo. Orožniki so spoznali v mrliču tistega ponesrečenca z Dholice, ki se je peljal po splav« s svojima bratoma in je v bližini »črne peči« zdrknil s težko s kamenjem obloženega splava, ne da bi ga bila brata opazila. Veter, ki je zadnje dni sem razgnal zadnje ostanke ledu, je prignal mrliča od črne peči do Gpricg.
Poljska republika »Missoes« v južni Ameriki, katere glavno mesto je Porto Victorija da Umao, se razprostira od reke Iguas v Braziliji do argentinske meje. Prebivalcev šteje okrog 40.000, torej pri: bližno toliko, kolikor jih ima Ljubljana. V novi državici je 35.000 Poljakov in Ru-sinov. Od teh jih živi okrog 15.000 v najbogatejši naselbini Lucena.
Vlomilca v osebi Frana Pavlica so nedavno vjeli v Ljubljani, kjer je bilo zadnji čas izvršenih brez števila vlomov. Pavlic je stanoval s svojo 70 let staro ma-.terjo v Vodicah pri Kamniku. Orožništvo je našlo tam velikansko zbirko ukradenih reči. Ker se je z gotovostjo dognalo, da je tudi njegova mati bila pri vlomih in tatvinah udeležena, so tudi njo zaprli.
(Dalje na četrti strani.)
A. vd. Beriiii
Gorica, Šolska ulica št. 2-.
oelika zaloga === ===== oljkinega olja
prve vrste n\\Mm Ivrdk iz Istre, Dalmacije, MaliBtte.8ari in Niče
"s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 1-04» 112, VZ0, 128   1-36. 1-44, 1'60, 1-80, 2-, 240,
za Ml po 72 Tin. —-'—    Na debelo cene ugodne.    —— Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pustit kupcu do  popolns   vporabe olja; po
vporaM se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis in  navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.---------------,
Cene zmerne.
ZAHVALA.
Podpisana izrekam svojo najsrčnejšo zahvalo si. občinstvu trga Kobarid, ki je povodom bolezni, smrti in pogreba mojega iskrenoljubljenega, nenadomestnega soproga, gospoda
Franca Cetin
višjcnu resnieijonfu c*. kr. finančne nt niže
izkazalo blagemu pokojniku zadnjo čast, meni pa pomoč in sočutje.
Posebno zahvalo izrekam vsem darovateljem krasnih vencev in vsem onim, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku.
Ker mi ni  mogoče se zahvaliti vsakemu  posebej, kličem  iz dna srca: Bog povrni vsem m vsakemu tisočkrat! KOBARID, 20. marca 1910.
•ppai)čiš!^a vdova ^Hi>.
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljujemo najsrčneje vsem onim, ki so v tako velikem Številu izkazali zadnjo čast našemu nepozabnemu očetu, gos p.
Antonu niozetiču.
Posebno pa bodi izrečena zahvala solkanskemu starešinstvu in vsem domačinom, solkanskemu »Sokolu" in sokolski. prvaški godbi, solkanski Čitalnici in njenemu pevskemu zboru za ginljivo petje, zastopnikom občin goriške okolice, c kr okrajnemu glavarstvu, okrajnemu šolskemu svetu, okrajnemu cestnemu odboru, darovateljem lepih vencev, šolskemu voditelju gosp. Bajut za posloviten govor in zdravnikoma gg. dr. Jugu in Brecelju ter vsem, ki so pismeno izrazili nam sožalje. Bog obilo povrni!
V SOLKANU, 22. marca 1.910.
Rodbina Mozetič.
Podpisani izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so. v teh težkih dneh čutili z nami, ter spremili našo nepozrbPD
Tonico Wlaruši6
v tako obilem številu k večnemu počitku.
Posebno zahvalo izrekamo p. n. članom Čitalnice in gg. pevcem za ginljivo petje. Vsem Bog povrni stotero!         *
V SOLKANU, dne 20, marca 1910.
Žalujoči ostali.
Ustavljeno kazensko postopanje. - *—.
^amestjiištveni, koncipist dr. Oskar Maver je ustrelil v::dyoboju barona Wieder-hoferja, ki je zalezoval njegovo ženo. Bila je zato uvedena proti ujemu kazenska preiskava in on je bil aretiran. Na njegovo prošnjo pa je cesar odredil, da se ima ustaviti kazensko postopanje. Dr. Maver je bi! spuščen takoj iz zapora.
Svak prezidenta Tafta se je usmrtil v New-Yorku, ker je imel neozdravljivo bolezen. Thomas Langhlin je - imel sestro prezidenta za ženo.
Tritisoč neveljavnih zakonov. — V neprijeten poicžaj je prišlo veliko število novoporočencev v Ne\v-Yorku radi senzacionalne razsodbe prizivne sodnije, da so namreč zakoni mladoletnih neveljavni, če tudi privoie v to stariši. Potem takem je sedaj ravno tri tisoč zakonov neveljavnih. —
Nov prazgodovinski človek, — V francoski pokrajini Dordogne blizu kraja Ferraasie so izkopali pred nedavnim časom človeško okostje, čegar starost cenijo učenjaki na 20.000 let.
Ustaja radi Turkinje. — V Ruščuku v Bulgariji je nastal spopad med vojaštvom in med razjarjeno množico, ker je Bulgar Štefanov odvedel in poročil Turkinjo Safe proti volji njenih starišev. Množica je ka-menala vojaštvo. General Dimitrijev je bil ranjen. Vojaštvo je streljalo in ubilo 17 ljudij, 32 težko ranilo, več oseb pa lahko. Kongres za ohranitev amerikanske žene. — Amerikanska žena je dandanes boli moška kot pa lepa. To dejstvo je združilo amerikanske umetnike, učenjake in krojače v kongres v New-Yorku, kjer so se posvetovali, kako odpraviti to na-cijonalno nesrečo. Kipar Potter je trdil, da so dobile vsled športa amerikanske žene preširoka pleča, in izgubile boke, med tem ko je rekel največji amerikanski krojač Hitschins, da ne more nobeden krojač napraviti lepe ženske obleke takim moškim postavam, kakoršne imajo. Američanke. Kongres je sklenil, naj se izdela postava, ki naj zabranjuje ženskam vsako telesno delo, ki bi zamoglo slabo vplivati za njihovo ženstvo.
Nesreča z avtomobilom. — Na poti iz Draždan v Kesselsdorf je trčil avtomobil po noči ob brzojavni drog. V avtomobilu so bili uslužbenci tovarne motorjev Hiller & Comp. Izposodili so si avtomobil, ne da bi kdo za to vedel. Nadzornik Frank, oče peterih otrok, je bil na mestu mrtev. Njegov brat si je zlomi! rebra. Monter Peter si je prebil črepinjo. Ostala dva sta zbežala nepoškodovana, med tem ko se je hotel šofer obesiti.
Procesija na tiru. — Procesija, ki je šla čez tir železnice Vimocart - Milan v Italiji, je bila ravno na tiru, ko je pridr-dral vlak iz Milana. Strojevodja je piskal, žvižgal brezuspešno. Naposled se je mogla procesija vendar le razdeliti, da je šel vlak po prostem tiru, toda zato so pa moški in ženske, ki so ravno kar še molili, naskočili vlak in ga poskušali z ba-kljami užgati. Orožništvo je komaj in komaj preprečilo večjo nesrečo. Na jeziku boga, v srcu hudobijo!
Ako se hočeš poučiti o
Mroril f istojliali ali UM
kupi siv tiskarni Iv. Pr. Lampreta aH v nekaterih knjigarnah brošurieo z zgornjim naslovom, ki stane 30 vin , s poštnino 40 v.
Ko zdaj že vsak po zraku leta, bodočnost zračna se obeta, le vsak «OHO» naj si prišpoga, da mu iie bo pretežka noga. Kdor pa ne mara pod nebo, po zemlji rabi naj
Zalogo uina    |
tvrdke Ivan   Fontanotti iz Kopra
odlikovan z zlato svetinjo  in  z  zaslužnim križcem na razstavi v Parizu              I
Gorica -Via Tealro S - Gorica.
Teran proe urste, refošk, belo uino in
muškat use lastnega pridelka.
Cene zmerne, postrežba na dom.
J. Medved, Gorica
Telite, Josipa Verdi št 32. .
SUKNO
in modna blaga za tlileke
priporoča Hrma
Karel Kociait «su1™
V Humpolcu na (takem
T?orniske cene.            Vzorci iranko.
Najcenejši in najboljši nakup
'&m- v modni trgovini **Wi
. ENGELBERT SKUŠEK
I                     Gorica ~ Via Scciole 6
	Z a   g o	s p o d e:	Za   dame:	^
	Srajce	Dokolenke	Srajce	
	Ovratnik«	Čepice	Hlače	
	Zavratnice	Dežniki	Spodnja krila	
	Manšeti	Pasovi	Predpasniki	
	Gumbe za matišete	Podveze	Pasovi	
	NaprsnikJ       .	• Gumbi	Nogavice	
	Spodnje hlače Naramnice	Turistovske opr. .e Žepni robci	Korseti	
			Glavniki	
	Rokovice	Gamaše	Žepni robci	
	Modni telovniki	Klobuki	Našitki za perilo	
	Nogovice		Toiletno milo, Parfum	
L—				--J
I
Cene strogo solidne!
Cenjeirm odjemalcem pa deželi pošljem bi;
i
Mali oglasi.
Hajmanjit pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas Gbselaejft se računa za vsako besedo 3 vin, Hajpripravnejse mseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne iueerirajo. Skoda nt majhna.
Vesele velikonočne praznike
hode vsakdo imel, ako si nakupi pri nas najboljših praških, velikonočnih, malih pršutov najfinejših, vedno svežih delikates, izborno vino v buteljkah in različnega šampanjca. Za potvlee pa priporočamo fino moko in uajraz< . nejše okusne dcdaJke kakor: cibebe, rozine,- opaše, mandeljne, orehe, lešnike, pinjole, med, marmelade iz različnega sadja, vaniljo in vsakovrslne dišave; fino pecivo, kakor tudi vse druge sladčice, najboljši čaj, rum in likerje.
Sladkor, kava, riž, olje M. se kupi p-i nas najceneje
Priporočamo se prav obilnemu cenj. obisku z vsim spoštovanjem
Zalqa oglja ia irv
se odda v najem
radi bolezni lastni ko.
Več se izve pri našem upravništvu.
Hotel International
u Crziču (Hlonfalcone)
odda se takoj v najem
pod jako ugodnimi pogoji.
Hotel je na novo zgrajen, ima 30 meblo-vanili sob, ugodna lega v bližini 'postaje. Promet se v Tržiču velikansko razvija, tako, > da je spretnemu in vestnemu hotelirju za-sigurana dobra eksistenca. Znanje slovenskega, laškega in nemškega jezika je neobhodno potrebno.
Ponudbe sprejema lastnik hotela:
IVAN. PE1U0,
veleposestnik v Tržiču (Monfeleone).
Kožarska tovarna
sprejme za takojšnji  nastop  spretnega
knjigouodjo,
ki je tudi korespondent, mora govoriti razen nemškega jezika, slovenski ali hrvatski, evenl. italijanski, vešč strojepisja in .stenografije. — Prednost imajo samci in oni, ki poznajo kožarsko stroko. Ponudbe na kožarsko tovarno:.
And. Jak i I - Hupa p. Miren pri Gorici.
; Dr. Ruggero Kiirner,
j kirurgični  zdraunik,  biuši  asistent na
c. kr.  kliniki  geneologije in osieJrike
U Gradcu.
za ženske bolezni.
jOrdirrira od tO. —11.  predpoldne in od 3.- 4. popoldne.
Tekate Frana Josipa stav. 6.
(blizu lekarne Kttrner).
I
Pis so is ziufciH Mali Sp-- 3''2 mes.ece
nei
star. — Kdor ga pripe-hotcl Sudbahn dobi dobro nagrado.
Corso Jos. Verdi št. 37 I. nadstropje.
Zobozdravnici in zobotehnični atelje
Dr. Ivan Eržen
ordfnira od I. m zjutraj do S. p-p.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hlftl, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talafon it. 79.
RaJDu poltne hranilnice itev. 837.315. Ng občnem zboru dne 30. maja 1909. so je določilo: Hranilna vlogo se  obrestujejo po 47,#. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje posojilnica r-!—
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5-/,%, na varščino ali zastave in na menjiee po 6%.
aiavnl tfslaži se obrestujejo koncem leta, 1908. b6^.
Stanja 81. dee. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku <8*L3H Yvon' ~ Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,693.201*—. — Reservni zaklad: 90.230*05. — Vrednost hiS: 111755*23.   - ¦        ¦¦
Zastonj in poštnine prosto se razpošilja:
i   Domača knjižnica
• Seznani izbranih, najboljših del slovenske  literature in   svetovne   literature v dobrih prevodih.
Ig. pl. Ileinmap & led. lamberg
knjigarna u Ljubljani.
Ugodna prilika!
Pri irgoucu Petru Podgornik u Čepouanu s                     sta na prodaj
dva prav nova voza
iz najboljšega lesa in najbolje okouana od kooača tiižhia o Solkanu. -- Ujza
sta duouprežfta.
Kupci naj se izvolijo oglasiti prt lastniku
v Čepovanu.