PoStnfna plačana v gotovini Leto IX, it. 56 Ljubljana^ torek 8. marca 1928 Cena 2 Din ^ !»»»)■ ob 4. «)wtni). gtane menečno Dm >5'—, sonstro Din 4cr— neobvezna Oglasi po tarif«. Uredništvo i Ljubljana, Kjutfknr« ulica fttev. $/L Telefon fct. «>7« in »804, ponoči tudi št. »34. Rokopisi so no vratafo. Dnevnik za-gospodarstvo, prosveto in politiko ftt. 54. — Telefon h. ao36. it. 4. — Telefon it. 149« Podrafarid: Maribor, Aktnndrava k. is - Celje, Račn pri poMoenCek. zaroda :LMk lane it. xi.S*i - Praha čialo 78.180. Wlen, Nr. 105.141. iki mednarodni problemi v Ženevi Uspeh Male anfanfe glede monošjrske afere Otvoritev pomladanskega zasedanja sveta Društva narodov Eno najvažnejših zasedanj ženevske institucije. - Kompromisna rešitev glede I^iskave na Madžarskem. — Danes se bo razpravljalo o tihotapstvi! italijanskega oroz,a na Madžarsko. — Jugoslovenski zunanji minister dr. Mannkovic za razorozitev. Ljubljana, 5. marca. Marčno zasedanje sveta Društva narodov, ki se je otvorilo danes, nima posebno obširnega programa, ki pa je zato tem važnejši. Edino pomembne zadeve se tičejo Madžarske in njenih od-nošajev s sosedi. Te pa so dovolj važne, da se svet z njimi temeljito peča in napravi primerne sklepe, če naj ne zapravi ženevska mednarodna institucija tistega pičlega preostanka kredita in prestiža, ki ga danes še more beležiti sebi v dobro. Nismo mi edini, ki trdimo to. Takega mnenja so vsi oni krogi, ki ne hodijo s smehljajem mimo Društva narodov, vsi oni, ki žele po dolgem času zopet enkrat zazreti znak življenja v skoraj ekameneli korporaciji ob bregeh romantičnega lemanskega jezera. Društvo narodov se zaman sklicuje na to, da je svojčas preprečilo vojno med Bolgari in Grki. Prvič ni gotovo, da bi se sovražnosti med obema balkanskima državama sploh stopnjevale do redne vojne, drugič je stal tedaj na čelu sveta Društva narodov sposobni in odločni zunanji minister Briand, tretjič pa ni niti Bolgarije niti Grčije podpihovala in z vsem svojim vplivom podpirala nobena v svetu zastopana velesila. Zato je bilo kaj lahko potisniti obema šibkima državama mirovno pipo med zobe. To pa je tudi največji uspeh, na katerega se gospodje v Ženevi lahko sklir cujejo. Ce odštejemo malenkostne rezultate, kakor oni v zadevi Mosula, so se člani sveta iz Društva narodov pečali večinoma s postranskimi rečmi, prepuščajoč vse količkaj težje zadeve veleposlaniški konferenci, oziroma vladam velikih sil. Posebno z Madžarsko se je Ženeva doslej kaj slabo izkazala. Pa ne samo Ženeva, marveč tudi velesile sploh in priznati moramo, celo Mala antanta sama. Zadnja nosi seveda manj krivde na sebi. Ko je pokojni Karol priletel na Madžarsko, bi brez njenega odločnega nastopa ekscesar najbrž uspel. Tedaj je kolebala celo naša prijateljica Francija. V aferi ponarejanja francoskih novča-nic se je Ženeva z velesilami vred izkazala obupno šibko in slabotno. Grof Bethlen in njegov režim sta preživela to umazano dobo čila in zdrava. Odkar pa je Italija vzela Madžarsko pod pazduho, ni z legitimiranimi sinovi Arpada kar nič več mogoče izhajati. Megalomanija je cvetka tujega rodu, v ogrski ravnini pa sijajno uspeva, posebno, odkar jo zalivajo fašistični vrtnarji iz Italije. V Budimpešti se ne vede več samo časopisje tako. kakor da ni antanta pritisnila ob zid in strla hord osrednjih sil, marveč celo odgovorni državniki — recimo zunanji minister Valko in celo sam predsednik vlade Bethlen — besedičijo prav tako. kakor da bo sveti Štefan v najbližjem času spravil vse tekom stoletij naropa-r.e dežele in narode zopet nazaj pod svojo sveto krono. V monoštrski aferi pa se je Budimpešta obnašal tako brezstidno in drzno, kot se niti Musso-rini ni upal, ko je prirejal igrokaz italijanske hrabrosti pred Kriom. Marsikdo si je že privoščil Društvo narodov in ie trgal oplate raz njeno avtoriteto. Kar pa je počela v monoštrski zadevi Budimpešta, to je celo v Ženevi novo. Dobro vemo, da je šepe-talec pri tej šaloigri Italija. Prav tako nam ni neznano, da Anglija v svoji mednarodni politiki stavi preveliko vsoto na sumljivi rimski adnt. Toda če želi Chamberlain ohran;ti vsaj nekaj resnosti ženevskim zborovanjem, mora naložiti svojem podložnikom v Rimu poslušnost. Madžarom pa ukazati, da polože roke na klop. Monoštrska afera se mora temeljito raziskati, ker bije v obraz mirovni posrodbi in se norčuje iz veljavnih diplomatskih manir. Pravilnik o *?avka na ushiž- ence Beograd. 5. marca p. Finančni minister j« danes podpisal pravilnik o odmeri m pobiranru davka na nesamostojno delo in svobodne poklice (uslužbenirki davek), ki y,opi v veljavo s 1. aprilom. Dimaj, 5. marca g Šesto kolo Šahovske* ga turniria je končalo sledeče- Snielmann ie zmagal nad M"!1erjem v potezah. tVtakoAver nad Glassom. Wof?f nad Kmoehom. Takncz ie proti Burger« jn. Partija Lichten-stem—Igel ie os+ala rt» mas, Reti in Griinfeld nista dokončala. Ženeva« 5. marca sg. Danes ob 11. dopoldne je bilo pod predsedstvom predsednika Urutie (Kolumbija) otvor-jeno 49 zasedanje sveta Društva narodov. Najprej je bil v neoficijelnd seji določen definitivni dnevni red, nakar je svet rešil številna administrativna vprašanja. Vprašanje poljskega pristanišča v Gdansku je bilo z ozirom na viseča pogajanja med Gdanskim in Poljsko odgodeno. Dnevni red, ki ie bi! sprejet obsega sledeče točke: Prošnjo držav Male an-tante za preiskavo proti uvažanju strojnic na Madžarsko, ekspropriaoijo madžarskih optantov na Sedmograškem, bolgarsko sanacijsko posojilo, portugalsko stabilizacijsko posojilo, znižanje rednih sej sveta od 4 fia tri leta ter imenovanje predsednika in članov vladne komisije v saarskem ozemlju, ker je belgijski član Lambert odstopil. Končno bo svet Društva narodov sprejel defkiitivne sklepe o gradnji nove palače za Društvo narodov po nalogih, ki so bili izdani na zadnjem zasedanju. Na javni seji sveta Društva narodov je bilo najprej odobreno tromesečno poročilo o naseljevanju grških beguncev. Nato se je svet bavil s poročilom nizozemskega zunanjega ministra o delu 12 zasedanja stalne mandatne komisije. Ta komisija bo na prihodnjem zasedanju vzela poročila na znanje ter poročala o uspehu preiskovalne komisije, ki jo je poslala novozelandska vlada na otoke Sarnoa zaradi domačih nemirov. Ker je svet Društva narodov na današnji seji rešil že 13 točk dnevnega reda, je verjetno, da bo prišla prošnja Male antante o razpravi monoštrskega incidenta, ki je na 24 mestu dnevnega reda, že jutri v razpravo. Definitivna odločitev zavisi od številnih osebnih sestankov, ki so se vršili dan«; popoldne ali pa so še napovedani. Že danes pa je gotovo, da bo svet Društva narodov o prošnji države Male antante razpravljal v tajni seji. Zdi se, da je v splošnem prišlo že do sporazuma, da naj bi svet sklenil poslati na Madžarsko neke vrste investigacijsko komisijo. Ta komisija naj bi ne imela strogo vojaškega značaja, temveč naj bi bila sestavljena iz strokovnjakov po načinu in bistvu incidenta. Da bi se katerikoli člani Društva narodov protivili sklepu, da se ta komisija odpošlje, ni verjetno. Komisija naj bi po preiskavi sestavila poročilo, o katerem bi se nato razprav- ljalo na junijskem zasedanju. Ženeva, 5. marca gs. Še nikoli ni bik) v Ženevi toliko odličnih političnih osebnosti kot pri sedanjem zasedanju. V Ženevi je kar 12 zunanjih ministrov. Posebna važnost se pripisuje tudi navzočnosti ravnatelja francoskega zunanjega ministrstva Berthelota, ki se bo prvič osebno udeležil sej sveta Društva narodov. Razgovori med voditelji zunanje politike so bili otvorjem s konferenco Male antante. V krogih Društva narodov menijo, da Mala antanta v monoštrski zadevi ne bo nastopila kot stranka. Bolj verjetno }e, da bo Društvo narodov uporabilo za obravnavanje tega incidenta pravice, ki jih ima po mirovnih pogodbah. Tri protestne note Male antante bodo izročene z vsemi prilogami komisiji Društva narodov, ki se mora ba-viti s stalno vojaško kontrolo. Komisija je sestavljena iz zastopnikov vseh v svetu zastopanih držav. Za rešitev afere prevladuje ta dve tendenci, in sicer naj bi se po prvi pozval madžarski delegat pred svet Društva narodov, kjer bi mu raztolmačili čudno vlogo, ki jo je igrala v tem sporu Madžarska. Po drugi verziji naj bi bilo uvedeno proti Madžarski postopanje, ki je določeno po statutih pakta Društva narodov. Zadnja tendenca bo zadela pri nemškem zunanjem ministru in tudi drugih odličnih politikih na odločen odpor. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič je podal zastopnikom časopisja izjave s katerimi je deloma izpopolni) že znano stališče Male antante v zadevi monoštrske afere. Dr. Marinkovič je naglasih da njegovo bivanje v Ženevi ni v zvezi s to zadevo in z odobravanjem te zadeve pred svetom Društva narodov. -Mala antanta v tem sporu ne bo morda prevzela vloge tožite-lja in Trtulescu bo govoril o tem vprašanju s stal šča splošnega interesa in evropskega miru. Ženeva, 5. marca g. Na današnji seji varnostnega odboTa je bil sprejet uvod in vseh 38 členov splošne pogodbe o mirni ureditvi sporov, ki nastanejo po razsodišču ali poravnalnem postopanju. Jugoslovenski delegat dr. Markovič je z nekaterimi pridržki v celoti pristal na besedilo. Prosil je angleškega zastopnika Cusehenduveja za pojasnilo ali nimajo splošne pogodbe prednosti pred dvostranskimi pogodbami. Ponovil je še enkrat angleško naziranje, da znači pakt Društva narodov že kot tak splošno pogodbo, ki nudi vse večio varnost kot vsaka druga splošna pogodba. Povdarial je, da se pri vseh sedanjih posvetovanjih ne sme prezreti edinega cilja, to je pospeševanje razorožitve. Izid volitev na Poljskem Težek poraz opozicije proti Pilsudskemu. — Znatna orijenta-cija na levo. — Meščanska sredina popolnoma pogorela Varšava, 5. marca. k. Dosedaj so znani definitivni sledeči volilni izidi: Vladni blok Pilsudskega 104 mandate, socijalisti 51 mandatov, Wizwoleni 30, desničarski nacijonal ni delavci 8, ukrajinske desničarske stranke 5, Brylovi agrarci 21, radikalni agrarci 1, komunisti skupno 5, Stapinski (poljski židje) 6. blok narodnih manjšin 46, ukrajinski socijalisti 4, Rusi 1, nacijonalni blok delavcev 5, levičarski ukrajinski socijalisti 9, nacijonalni demokratje 30, klerikalci in pia-slovci 28, židje 3, katoliška zveza 2 mandata. Iz teh izidov se vidi, da so Pilsudski in Stavka honorarnih profesorjev v Beogradu Beograd. 5. marca, p. Z današnjim dnem je pričelo na beograjski srednji tehniški šoli stavkati 32 honorarnih profesorjev. kar že pet mesecev niso dobili plačanih nadur in honorarjev. Na tem zavodu je od 52 profesorjev samo 14 stalnih, vsi drugi pa so honorarni. Jutri dopoldne se bo vršilo v prostorih Obrtne zbornice zborovanje profesorjev srednjih tehniških šol vse države. Od ljubljanske srednje tehniške šole se udeleži zborovanja pet delegatov pod vodstvom direktorja Reisnerja. Konferenca se bo bavila z vsemi aktualnimi vprašanji-, ki se tičejo teh zavodov in bo zlasti tudi razpravljala o stališču honorarnih profesorjev. Nova nemška križarka Berlin, 5. marca. s. Proračunski odbor državnega zbora je z 12 proti 6 glasovom odobril prvi obrok za gradnjo oklopne kri« žarke «A» PtoH predlogu so glasovali so« cijalni demokrati, komunisti io bavarski kmetje. socijalisti odnesli popolno zmago. Varšava, 5. marca. g. Po dosedaj znanih volilnih rezultatih bo približno razmerje poslancev v novem sejmu razdeljeno takole: Vladni blok okoli 100, socijalisti 50, manjšinski blok 40, nacijonalni demokrati 30, volilni blok ljudske stranke (piastovci in krščanski demokrati) 26. ljudska stranka 27, kmečka stranka 19, narodno delavska stranka 8, komunisti 6, Ukrajinci 9, zidje 3 in Korfanty 3 mandate. 10 mandatov odpade na manjše stranke. Komunistični izgredi v Avstriji Dunaj, 5. marca. d. Včeraj opoldne je prišlo v Meidlingu do spopada med oddel* kom rdečih bojevnikov in policije. Po ob« vestilu policije je neko izmed množice ustrelil med stražnike, nakar so stražniki z golim orožjem nastopili proti bojevn:. bom. Demonstranti so pričeli stražo ob. metavati s kamenjem. Štirje stražniki m mnogo demonstrantov je bilo težko ran je« nih. Aretiranih je bilo 7 oseb. Demonstra* cije se je udeležilo do 400 oseb. Letalske nesreče Rim, 5. marca. o. Hidroavijon iz Livorna, v katerem sta bila dva letalca, je pri Monte Serinu padel na tla in se prevrnil. Oba letalca sta obležala mrtva. Pari«, 5. marca. s. Kakor poročajo iz Ca-sablance, se je prvo poštno letalo na novi poštni progi med Francijo in Južno Ameriko izgubilo. Letalo se je v petek zvečer dvignilo v Casablanci in ni več prispelo v Ta-kar. Dosedaj o njem ni nikakega sledu Smatrajo, da je verjetno, da je moral pilot na kakem samotnem kraju za silo pristati Iz Casablance so bila odposlana letala, ki iščejo izgubljeno poštno letalo. Huda obsodba angleških listov. — Neprijeten odmev v Ženevi — Pomembno zborovanje v Innsbrucku. — Ves nemški narod za tirolske Nemce. London, 5. marca, g. Liberalni ve-černik cStar* piše: Od ultimata, ki ie bil stavljen Srbiji v začetku svetovne vojne, ni bilo takega rožljanja z orožjem kot v sobotnem Mussolinijevem govoru. Še bolj čudno in bolj nesramno je njegovo zaničljivo namigavanje na Društvo narodov. Njegova brutalna izjava. da fašistična vlada ni vezana na obljube prejšnjih vlad glede manjšinskih pravic, znači najhujši mednarodni prelom prisege, odkar je Nemčija vpadla v Belgijo. London. 5. marca, s. Najpomembnejši konservativni provincijalni list «Y o r-shihe Post* piše o Mussolinijevemu govoru, da je komaj presenetljivo, če je javno mnenje bolj kritično ali kaže vsaj "več interesa za manjšinska vprašanja v državah, kjer ni pogodb z zaščito narodnih manjšin kot v onih deželah, kjer postajajo take pogodbe. «Manchester Guardian* piše, da je Mussolini topot nastopil bolj brezobzirno in bolj grozilno kot kdaj prej. Njegove grožnje sedaj ne govore več o pohodu Italijanov preko Brennerja. Maščevanje Italije se bo obrnilo najprej in predvsem na nesrečne južne Tirolce. To je zavestno izzivanje vesti vsega človeštva. Ženeva, 5. marca, s. Vtis, ki ga je napravil Mussolinijev govor v Ženevi, v splošnem ni ugoden. Posebno njegova izjava, da sedanja italijanska vlada ni odgovorna za garancije, ki so jih dale prejšnje italijanske vlade, je zelo presenetila, in sicer posebno zaradi tega. ker je Društvo narodov koncem koncev zveza vlad. Mnenja so tudi, da je Mussolini na napačni poti. ker je po paktu Društva narodov vedno mogoče, da pride južnotirolsko vprašanje pred Društvo narodov. Paragraf 11. statutov to brez nadaljnjega omogoča. Innsbruck, 5. marca, g. Socijalno demokratska stranka je priredila nocoj ob ogromni udeležbi občinstva zborovanja pod devizo: socijalni demokratje in tirolski Nemci. Poslanec Abram je odrekal Mussoliniju pravico, da bi nemški možje in žene ali avstrijski parlamenl ali druge korporacije ne smele prirejati manifestacij za južnotirolske Nemce. Naša dolžnost je, je izvajal govornik, da nastopimo za južnotirolske Nemce, Ves nemški narod v tu- in inozemstvu je v tej stvari z nami solidaren. Govornik je nato prečital brzojavko predsednika nemškega državnega zbo*. ra Loebeja, ki jo ie občinstvo sprejeto z viharnim aplavzom. Brzojavka se glasi: Nevenljivo zvestobo in solidar. nost ohrani zatiranim Nemcem Južn« Tirolske ves nemški narod. S to brzojavko, je izvajal govornik, je Mu s sol U niju popolnoma jasno povedano, da jfl ves nemški narod za nami. Nato se je govornik izčrpno bavil a Mussolinijevimi izvajanji in zaključil, da je prepričan, da se bo bodoča demokratična Italija z Nemci sporazumela o bodočnosti četrt milijona južnotirol-skih Nemcev. Govor je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Zborovanje je zaključil poslanec Berger. ki je zahteval pravičnost in odklanjal vojno. Do kakega incidenta ni prišlo. Odmev Mnssollnljevih izjav v Franciji Ostro, toda jasno stališče francoskega tiska. — Mussolinijeve pretnje vzbujajo vznemirjenje.— Tittoni — fašistična lutka. Pariz, 5. marca d. »Temps«, glasilo zunanjega ministra Biianda, se v uvodniku bavi z av-strijsko-titalijanskim incidentom in izvaja, da Je bilo verjetno, da Mussolini incidentu ne bo pripisoval nadaljTiih posledic in da Italija ne bo še povečala nerazpoloženja, kd je nastalo med Rimom in Dunajem. List meni, da je to morda Mussolini najprej tudi nameraval, vendar pa so ga nekateri listi, ki so o stvari pisali kot o zadevi vseh Nemcev, razjarili. Mussolinijev odgovor lahko vzbudi vznemirjenje. Duce Je govoril prece] ostro in vseskozi povdarial fašistični duh nove Italije. Musso linija ne ovirajo umirjene diplomatske oblike, temveč razpravlja o problemih v vsaj dalekosežnosti. Last pripominja, da bi bilo s strani italijanskega ministrskega predsednika bolj politično, če bi ne bil zavzel stališča, ki Je vsekakor grozilno. Avstrija se ne more sama postaviti v bran in nihče ne more odrekati zveznemu kancelanju dr. SeipJu dobre volje, s katero se drži duha in besed v raznih pogodbah m je trdno odločen preprečiti vsako dogodivščino. List zaključuje, da Avstrija brez dvoma smatra, da jo v tej zadevi podpira javno mnenje Nemčije. Zaradi tega je gotovo, da je šel ta govor preko Avstrije v Nemčijo. Možno Je, da besede Italijanskega ministrskega predsednika ne bodo olajšale pomirjenja v onih pokrajinah, kjer so raz-paljene vse politične strasti. Govor pa pomeni resno svarilo vsem velenemškim težnjam, Id stalno ogrožajo Evropo. »Soirc piše, da se je zvezni kamcelar v svojem govoru previdno omejil na to, da že M človekoljubno politiko na južnem Tirolskem in omogoči taiko sporazum med Italijo in nemškima državama. Mussolini pa je nato odgovoril z grožnjami. V Mussolinijevem govoru je tir^ ba predvsem povdariti tri točke, in sicer: 1. Da je Mussolrnd odrekel, da bi priznal obveznosti onih italijanskih vlad, ki so bile na krmilu, ko so bile sklenjene mirovne pogodbe. Čuden slučaj Je tudi, da Je ravno Tittoni, ki je prevzel formelno obveznost napram nemškemu prebivalstvu, da bo čuval njegov jezik in njegove tradicije, še danes predsednik italijanskega senata. 2. Da je zagrozil, da bo v primeru, aiko bi se •kampanja nadaljevala, prepovedal izdajanje vseh publikacij v nemškem jeziku na južnem Tirolskem in 3. da Je nadalje zagrozil, da bo postavil ne-italijanske uradnike pred alternativo, da jih premesti v druge italijanske pokrajine, ali da jih odpusti iz službe. Fašizem, tako zaključuje »Soir«, se ne šteti« cuje torej na silo argumentov, temveč na argumente sile. »Ouotidien« izjavlja, da Je Mussolini s svojim govorom o južno-tirolskem vprašanju s preračunano ostrostjo izzval vso miroljubno Evropo. »Intranslgeant« (desničarski) pravi, da m Mussoliniju vse oprošča in da mu nihče ne žeM ugovarjati. Zdi se kakor bi bilo molče priznano, da je treba Mussolinijeve govorniške svobode smatrati za popolnoma normalne. V resnici pa bi se na pr. Poincard, o čigar patriotizmu ni mogoče dvomiti, nikdar ne smel po-služdti tako ostrih izrazov niti v taki obliki groziti, ker bi ga vsi tuji listi v eni sapi napadli. Pred svetovno javnostjo svobodna Francija nima pravice do enakih svobod kot fašistična Italija. Fašizem se ne zaveda svoje odgovornosti v mednarodni politiki Fašistično časopisje skuša omiliti ostrino Mussolinijevih pre-tenj, kljub temu pa piše še vedno arogantno Rim, 5. marca g. Nota »Agenzie Roma« izjavlja: Mussolinijeve grožnje glede revizije italijanske politike napram Avstriji so načelnega pomena za italijansko-avst rajske odnošaje in za bd bil nedosleden ali uplašen. Zadostovalo Jfc. bo, da se v bodoče ne bo dajal več za orodja raznih obrakovalcev ter tako načenjal vprašanja čuvstev, ki jih ni niti v diplomatskih odno- 'puiiicma ^a —. ju« »*i • —........... ..... italiiansko-nemške razgovore sploh. Isto velja I šajih niti tedaj, aiko se stvar razmotri objek tudi za one države, ki podpirajo agitacijo za Južno Tirolsko, ne samo iz nemškonaoijonalnih vzrokov, temveč zaradi tega, ker so v službi protifašistične politike in one mednarodne politike, ki je interesirana na tem, da pride med Italijo in Nemčijo do ločitve. Rim, 5. marca s. Uvodniki jutranjih listov so parafraze Mussoiinijevega govora v zbornica. »Popolo d' Italia« piše med drugim, da so mnogi pričakovali bolj oster odgovor. Toda današnja Avstrija ni več ona arogantna in korporalska Avstrija kot nekdaj. Primerjanje francoske in italijanske politike z nemško kaže, kako umetno je južnotirolsko gibanje. Mussolini ni precenil dr. Seiplovega nastopa. Vedeti pa je treba, da je bilo za njim več tajnih mednarodnih manevrov. Znano je, da je bil dr. Seipel nedavno v Pragi, kjer je bil malo prej tudi Berthold, kd gotovo ni najboljši prijatelj Italije. Italija želi prijateljstvo z Anglijo pod pogojem, da ostane njena naotjonalna varnost na mejah zagotovljena. »Corriere della Sera«, ki Je opremil svoja Izvajanja s svarili, naglaša predvsem, da Musso-Ikiijeva izvajanja niso namenjena toliko Avstriji kot evropski javnosti Napram avstrijskemu kancelarju je bil govor poln uljudnosti in spoštovanja, sedaj mu je na prosto dano, da zavzame napram Italiji konkretno stališče, ne da tšvno. Tudi veSeroiki prinašajo obširne ko* mentarje o Mussolinijevem govoru. «Gior* nale cf Italia* trdi, da predstavlja Mussolinijev govor diplomatski dokument naj* večje važnosti, ker da pojasnjuje neomaj. no stališče italijanske politike napram »umetno ustvarjenemu vprašanju Poadiž. ja». List polemizira z avstdijskim tiskom in ponavlja trditve, da se narodnim manj* šinam v Italiji prav dobro godi. Končno pravi, da bodo Nemci, ko bodo natanč. neje proučili Mussoliniiev govor, prišli do prepričanja, da je s svojo jasno in ponos, no besedo napravil Avstriji veliko uslugo. V odgovor «Reichpošti» piše «Tribuna» ironično, da je tudi Mussolini pristaš na. cijonalne svobode, saj zahteva popolno svobodo za enotno in civilizirano i tali j an. »ko prebivalstvo tostran Brennerja in po* polno nacijonalno svobodo za Nemce on. stran Brennerja. («Lavoro d* Italia», glasi. Io fašističnih sindikatov, interpretira oči« vidno Mussolinijeve besede, da bodo pri. hodnjič govorila dejanja na zelo hud na« čin, piše, da se no Mussolinijevem govoru poadiško vprašanje ne sme več pojaviti. Če bi pa kdo zopet hotel sprožiti to vprat sanje, bodo za&msli topovi. Neznosne razmere v naši državni upravi Nar. Skupščina je sinoči sprejela proračun notranjega ministrstva Dr. Korošec obljublja preiskavo o Glavnjači in izčiscenje uradništva. - Senzaci-jonalno odkritje posl. Nastasa Petroviča o atentatu v Skoplju. - Tudi Nemci obtožujejo policijski režim. Beograd, 5. marca p. PopoldaiTsfka seja Narodne skupščine, ki je pričela ob 16., je bffla posvečena razpravi o proračunu notranjega ministrstva. Notranji minister dr. Korošec |e podal kratek efcspoae, v katerem je povdarjal, da je novi proračun v primeru s sedaj veljavnim znižan za 56 milijonov Din. Od podrejenih organov, od načelnika do zadnjega žandarja, zahteva, da občujejo s prebivalstvom kot njegovi prijatelji, vsako zlorabo bo najstrožje kaznoval. Nato je dr. Korošec navajal da je Že izdelan zakonski načrt o občinah, ki bo predložen Narodni skupščini takoj po sprejetju proračuna. Glede dopoldanskih napadov na občinske ko-misarijate je dr. Korošec trdii, da je bila kritika pretirana. V Bosni občine še niso organizirane in so zato komi-»ariiati potrebni, prav tako pa tudi v Prekmunju, kjer iz posebnih razlogov Še ni mogoče razpisati voMtev v vseh občinah. V Vojvodini sta samo še dva komisarijata, v Dalmaciji pa edqn. Glede ureditve državljanstva je rfavedel, da bo posipešil delo pri sestavi novega zakona o državljanstvu. Pripravlja tudi zakon o žandarmeriji. Javna varnost je vedno boljša in tudi v Južni Srbiji pojenjujejo komitske akcije. Atentati, ki se dogajajo v južnem delu države, so izključno le delo inozemskih organizacij, ki hočejo kaliti dobre odnošaje med nami in našimi sosedi. V svrho izboljšanja javne varnosti bo povišan kader žandarmerije, ki znaša aedaj 18.000 mož. Končno je povdaril, da je uvedel o razmerah v Glavnjači strogo preiskavo in da bo vse krivce najstrožje kaznoval. Prosi, da Narodna skupščina odobri proračun, kakor je predložen. V debati Je prvi govor« radikal Milašinovlč, ki ie izrabil to priliko za napad na KDK, kateri je očital, da brez potrebe kritizira delo vlade. V jako lepem govoru )e zemOorad-nlk dr. Tupanjanhi apeliral na dr. Korošca, naj ne bo samo sluga radikalov, marveč naj kot kulturen človek popravi to, kar so njegovi radikalski predniki zagrešili Tu so začeH radikali ostro protestirati, tako da je prišlo do strahovitega prerekanja med zemljoradniki in vladno večino. Dr. Tupanjanin je zaklical proti radikalom: »Naroda je sram, da je poslal v Narodno skupščino take poslance.« Nastal je tak vihar, da je morai predsednik sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi seje je predsednik kaznoval poslanca Tupanjanina in radikala Laloševiča s pismenim opominom. Nemški poslanec dr. Moser je v svojem govoru zelo ostro napadel vlado radi policijskega režima v Vojvodini. Pri tem je prišlo do burnega prerekanja med Nemci in vojvodinskimi radikali; predsednik je Ie z največjim naporom obnovil red, nakar je imel lep govor radikalski disident posl. Nastas Petrovič, ki je ostro kritiziral postopanje vlade in njene večine, češ, da Narodna skupščina niti v prejšnji Srbiji ni nikdar doživela, da bi vlada molčala na tako strahovite obtožbe, kakor so bile izne-šene že neštetokrat proti sedanji vladi. Prej se je polagalo na besede v Narodni skupščini veliko važnost, danes pa vidimo, da je vlada gluha za vse predloge in za vse pritožbe. Govornik zelo dvomi, da bi mogel dr. Korošec v sedanji vladi, tudi če bi hotel, kaj izboljšati, ker ne gre samo za posledice slabe uprave, marveč za sistem, katerega se poslužuje sedanji režim. Minister Kocič je govorniku stalno vpadal v besedo, tako da ga je Nastas Petrovič končno ogorčeno zavrnil. Nato je podrobno razpravljal o proraču- Kongres šumarjev v Beogradu Uničevanje državnih gozdov Nora uničujoča razkritja o škandaloznih razmerah v naši gozdarski upravi na izrednem občnem zboru Jugoslovenskega šumarskega udruženja žava oškodovana za 479.000 Din. Obeta se še Beograd, 5. marca. Velika afera z eiksploatacij ami državnih gozdov, ki so v radnjem času prišle na dan in ki so bile tc dni tudi predmet debate v Nar. skup* Sčini, so bile povod, da je končno tudi Ju« poslovensko šumarsko udruženje stopilo iz rezerve ter sklicalo izredno glavno skupščd« no, ki se je vršila v Ser a j v veliki dvorani hotela »Imperial« in se danes nadaljuje. Prisostvovalo ja je okoli 300 šumarjev u vse države. Po otvoritvenih formalnostih je delegat Madžarevič napadal glavni odbor, raka j ni že prej nastopil v javnosti v za* fičito države in našega gospodarstva. Med drugim je bila sprejeta tudi ostra resolucija, ki se izreka proti redukciji uni» verz. Glavni del včerajšnjega zborovanja je tepolnil referat zagrebškega univ. profesor* j a dr. Nenadiča, ki je s podrobnimi stati* stični™ podatki dokazal, da je politika ministrstva za šume v zadnjih letih dovedla naše gozdarstvo v katastrofalen položaj in popolnoma devastirala naše najdragocenejše gozdne komplekse. Zlasti porazne so bile referentove ugotovitve o razmerah v bosanskih gozdovih. Komisija, ki je bila koncem decembra imenovana, je sestavila poročilo, Id nudi naravnost grozno sliko gospodar* etva t državnimi gozdovi, katerih eksisten* ca je resno ogrožena. Navedel je celo vrsto nepravilnosti, izvršenih ob raznih lici taci« j ah in pri sklepanju pogodb z raznimi tvrd* Jcami. Za ta govor prof. dr. Nenadiča je vladalo ▼^liko zanimanje tudi v političnih krogih, »lasti v opozicijskih. Ker je Narodna skupščina ▼ soboto izvolila anketno komisijo za preiskavo nekorektnosti, zlasti v šumarski upravi ▼ Bosni in Hercegovini, ji bo gradivo dr. Nenadiča zelo dobrodošlo. Mogoče je, da bo opozicija zahtevala v Narodni skupščini na podlagi tega referata, naj anketna komisija razširi svoje delo tudi na r^stale kraje in ne samo na razmere v Bosni in Hercegovini, za kar je bila izvoljena. Skupščini šumarskega udruženja so prisostvovali med govorom prof. dr. Nenadiča tudi mnogi poslanci. Direkcija ▼ Vinkovclh razpolaga i našimi najboljšimi goedovi, predvsem s hrastovimi. Te gozdove je skoro popolnoma razprodala, tako da se danes ne more več govoriti o državnih gozdovih. Ministrstvo je v času krize lesne industrije 1. 1926. nepričakovano začelo z razprodajo gozdov. Čeprav so bile cene takrat zelo nizke. Eden največjih gozdov šnmske direkcije je gozd Grašnik, blizu bosanske meje, ki bi se že zaradi interesov gozdarstva ne smel prodati. Kljub temu je bil trikrat na prodaji, in sicer v zelo težkih okolščinah. Najprej se je ta goai prodajal ca 50 milijonov Din, ker pa ni bilo kupcev, •e je ta vsota zmanjšala za 20 odstotkov. Enako se je delalo tudi z dvema drugima gozdoma, kjer se je prodajna cena znižala relo za 80 odstotkov. Direkcija, ki je upravljala Sumo Grašnik, Je oddajala tudi les >za pohištvo« ln sicer najboljše kakovosti. Ta les niso dobivali samo uradniki, temveč tudi manipulacijsko osobje in celo uradniki Narodne banke. Dobivali so ga tudi inženjerji prometnega ministrstva. Nekateri so ga dobili po 2 ali Škrat, seveda zastonj, nakar so ga prodajali dalje. Na ta način je bila dr- več razkritij o korupciji v upravi državnih gozdov. i Na današnji seji so razni govorniki navajali še nove številne slučaje zlorab. Načelnik ministrstva šum Ranitovič, ki je bil član mi-nisterijalne preiskovalne komisije, je v svojem referatu povdarjal, da je komisija ugotovila, da so vsi dodatki k pogodbam neveljavni in je tudi predlagala najstrožjo revizijo vseh obstoječih pogodb v svrho zaščite državnih interesov. Obenem je zahtevala komisija uvedbo stroge preiskave proti vsem uradnikom, na katerih predlog so bile pogodbe sklenjene. Po končani debati je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da je sedanji sistem uprave in gospodarstva t državnih štimar-skih podjetjih neracijonalen in slab ter potrebna temeljita reorganizacija; da se fond za pogozdovanje, ki obstoja pri ministrstvu šum, uporablja v popolnoma druge svrhe, kakor pa je določen. Končno ugotavlja resolucija, da ogroža sedanji sistem obstoj največjih in najvažnejših državnih gozdov in zato predlaga, da se podvržejo vse obstoječe pogodbe strogi reviziji ▼ svrho zaščite državnih interesov in odprave slabega gospodarstva in zlorab. Po Mussolinijevem govoru Sedaj so znani komentarji časopisja iz raznih evropskih držav. V njih se zrcali javno mnenje Evrope, v njih je prišlo do izraza demokratično čustvovanje evropskih narodov. Najbolj značilno je za te komentarje, da zavzemajo stališče napram italijanskemu fašizmu precej soglasno vsi, ki izražajo svobodno svoje misli in se ne ozirajo na formalnosti mednarodno veljavnega prava. Naj se pri tem posebej naglasi, da ne gre morda za prijateljstvo do Avstrije, oziroma do nem-štva, ker soglašajo v svojem odporu proti Mussolinijevi nacijonalni brutalnosti tako oni, ki čutijo in mislijo nemško kakor oni, ki so sicer nasprotniki nemškim nacijonalnopolitičnim težnjam. Gotovo je značilno, da so ostali brez odziva oni Mussolinijevi stavki, kjer se govori o pangermanskih tendecah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da ne gre v tej veliki evropski debati toliko za težnje in usodo posameznega naroda, marveč za načelo. Evropa je čutila, da gre tu za njeno bodočnost, za problem, ali naj se nacijonalni spori še nadalje rešujejo tako kot pred vojno, po razmerju moči, po možnostih fizičnega nasilja absolutnega gospostva enega naroda nad drugim, ali pa po načelih morale, demokrattzma in mednarodne solidarnosti. Tu sta se določno pokazala dva tabora; eden želi omiliti nacijonalne spore s tem, da se narodnim manjšinam pusti nacijonalnokulturna svoboda, ker se priznava narod kot kulturna enota kljub temu, da ga politične meje delijo. nra notranjega ministrstva ln nagla šal, da pričajo tudli poročila Glavne kontrole o skrajno slabem uradništvu in o površini iidmanistraoiji. Policija, k| bi morala biti čuvar zakonov, vrši ponekod največja hudodelstva. V Južni Srbiji plačujejo ugledni meščani raznim policijskim organom po 100 duka-tov, da jih ne proglase za hajduke in komite. Zločinci in atentatorji so često direktno v službi notranjega ministrstva. Atentatorka, ki je ubila v Skoplju uradnika Preliča, je bila ljubica najvišjega drž. funkcijonarja v Skoplju. 2e prihod g. Vukičeviča na čelo državne uprave je bil protiparlamentaren in zato tudi njegov režim ne more biti drugačen. Ni se čuditi, če padajo danes baš od onih ljudi, ki so najiskre-nejši zagovorniki parlamentarizma in demokracije, predlogi, naj pride na čelo vlade general. Mora se Ie čuditi, da hočejo sedaj braniti parlamentarizem oni, ki ga najbolj sabotirajo. Napočila je dvanajsta ura, da pride do spremembe režima. Zato apeliram na vse prave radikale in prave demokrate, ki še obstojajo, naj se v zadnjem trenutku streznijo in stopijo v tabor onih, kij žele tej državi dobro ln ki hočejo, da dobimo res vlado, ki bo odgovarjala volji naroda. Govorili so še federalist dr. Paveiič, črnogorski radikal Puniša Račič in zemljoradnik Šaulič, nakar je dr. Korošec na kratko odgovoril na kritiko poedinih govornikov z zagotovilom, da se bo prizadeval, da izboljša upravo in da odstrani vse slabo uradništvo. Priznal je, da je kritika govornikov deloma upravičena in da zlasti v južnih pokrajinah primanjkuje dobrih in strokovno kvalificiranih uradnikov. Vladna večina je ob pol 12. ponoči proračun notranjega ministrstva sprejela, nakar je predsedinik sejo zaključil. Jutri pride na vrsto proračun ministrstva za narodno zdravje. To pojmovanje smatra, da se na ta način morejo narodni deli sprijazniti z dejstvom, da pripadajo tujerodni državi, ker jim ta ne jemlje bistvenih osnov nacijonalne eksistence. Drugi tabor, ki-ima Izven Italije le malo tako ekstreirmih pristašev, je ostal v stari men tali teti; ta si hoče tujerodne drobce popolnoma in brezobzirno asimilirati, tudi če bivajo kompaktno na svojem teritoriju. Ni potreba natančneje karakterizirati razlik med tema dvema svetovoma; znana sta nam dovolj. Zavedamo se, da ima ta fašistični svet, ki se od njega n. pr. niso razlikovali predvojni pruski hafkatisti, danes še precej pristašev med raznimi narodi; tudi na Koroškem je še zastopan. Morda bo ravno avstrijsko-italijanski spor pripomogel k temu, da uvidijo oni zastareli elementi, kjerkoli se še nahajajo, da pripadajo njihovi nazori preteklosti; kdor računa z bodočnostjo, bodisi lastnega naroda ali splošne evropske solidarnosti, se jih mora otresti čim preje, sicer bo zapadel izolaciji, kakor se je zgodilo pred vojno vsenemštvu in kakor se danes godi fašistični Italiji. MussoKniju se zdi ta izolacija zelo enostavna stvar, zdi se, da je celo ponosen nanjo, v kolikor se je seveda sploh zaveda. Vrednosti moralnega odpora sploh ne pozna, tudi če se je v ocenjevanju etične vrednote narodno-kulturne svobode pokazala razveseljiva enotnost pojmovanja širom Evrope. Morda se je ta soglasnost pokazala tem bolj, ker gre za zadevo ene najslabših sodobnih evropskih držav. Iz-pregovoril je tedaj moralni čut modernega evropskega človeka, ki se zaveda, da ne gre toliko za spor med Nemci in Italijani kot za obrambo osnovnih pravic slabšega napram močnejšemu. Kdor je iskreno za sporazumevanje med narodi, mora biti z izidom te afere samo zadovoljen. Treba je, da narodne manjšine povsod obravnavajo tako, kakor odgovarja morali in vesti sodobne evropske kulture in brutalni fašizem, ki je toliko kot skrajni narodni šovinizem. mora naposled izgubiti bitko. S to konstatacijo moremo zaključiti debato o sporu med Avstrijo in Italijo. Sedaj je naša stvar, da predočimo o priliki usodo naše manjšine v Italiji evropskemu javnemu mnenju v tako verni sliki, kot so to storili v Avstriji. Mussoiini sicer odTeka takim enuncija-cijam pomembnost, ali nekoč bo uvidel, da jih je fetalno podcenjeval. Razprava proti morilcu generala Kovačevica Beograd, 5. marca. p. Danes Je pri?«! ▼ Stipu proces proti atentatorju Blagoja Kra-levu, ki je ubil generala Kovačevida. Za proces vlada velikansko zanimanje. Danes je ves dan trajalo čitanje obtožnice in zasliševanje obtoženca. Proces bo trajal več dni. Podguverner Narodne banke Beograd, 5. marca. p. Na današnji seji upravnega odbora Narodne banke je bil izvoljen za viceguvernerja znani beograjski industrijalec gosp. Ignac BajlonL Vlada noče vrniti občinam avtonomije Včerajšnja dopoldanska seja Nar. skupščine Predlog KDK za odpravo občinskih komisarijatov. — Stepan Radie o klerikalnih mahinacijah proti avtonomiji Ljubljane. — Dr. Korošec je ▼ imenu vlade predlog odklonil. Beograd, I. marca 9. Naroda« skupščina Je danes nadaljevala svoje delo. Dopoldanska seja je bila posvečena nujnemu predlogo KDK glede Ukinitve obfimktt ko mi-sanjev v ceH državi. Sefla Je MU nepričakovano mirna, dasi vlada tudi tokrat ni hotela vpo&tevatf vseskozi utemeljenega predloga opozicije. Predlog se glasi: »Kraljevska vlada se poziva: 1. da tako], a najkasneje v roka treh dni ukine rs« občinske komlsarjat« Ia Izroči upravo poedinih občin tako na deieH kakor ▼ mestih, tam, kjer so občinske volitve že izvršene In potrjene, novo izvoljenemu odboru, t nasprotnem slučaju pa najstarejšemu občinskemu uradniku. 2. da naroČi vsem svojim podrejenim organom, naj smatrajo Izvedbo volitev In potrdite? občinskih odborov ter reševanje eventualnih pritožb proti volitvam sa najnujnejše administrativne posle, k! Jih morajo, ako zakon ne predpisuje drugačnih rokov, Izvršiti najdalje v treh dneh po dnevn dostave dotlčnega spisa; 3. da vse one, ld se pregreše zoper te odredbe, takoj pozove na odgovornost In najstrožje kaznuje.« V zeio lepem in dokumentiranem govora je nato utemeljeval posl. dr. Predave« nujnost predloga. Obširno te govorfl o žalostnem dejjstvu, kako so pri nas ie tako rekoč uzakonjene razne anomalije, kako se kršijo predpisi ustave in stavijo vedno nove zapreke občinskim samoupravam. Sistem komisarjev, ki je pri nas Že splošno uveden, je škodljiv za državo ln ruši njeno avtoriteto. Narod po svobodni volji voli občinska zastopstva, a vlada jih tz poljubnega vzroka razpušča in postavlja komisarje, ki običajno ne harmonirato z voliici. Žal niso redld slučaji, da se Imenujejo za komisarje celo ljudje najslabše moralne kvalitete. Govornik Je navedel mnogo slučajev, da so komfeanjd zagrešiK najhujše zlorabe na škodo občine in države. NaStei Je celo vrsrto konkretnih primerov ta zaključi! svoj govor z apelom na vlado, naj to stenje končno Ukine, ker to državo nič ne srtane, a narodu bo zelo koristilo, če bo vlada odklonila naš predlog, potem se moramo vprašati: »Kam plovemo.« Seja šefov vladnih strank Beograd, 5. marca, p. Zvečer se je vršila seja šefov vladnih skupin. Kakor se doznava iz njihove najožje okolice, so na tej seji razpravljali izključno le o mučnem položaju vlade spričo vedno ostrejše akcije KDK. Seja je bila zelo kratka, ker je moral g. Davidovič nujno domov, ker je njegov vnuk na smrtni postelji Anglija v Egiptu Egipt Je toliko oddaljen, da se komaj kdo v našem delu Evrope ranima zanj. Za bnt-ski imperij pa ima egiptsko vprašanje prvovrsten pomen, ker vodi skozi Sueški prekop glavna morska pot Anglije v Indijo in na Daljni iztok. Nedavno je predložila londonska vlada nove pogoje za mirne od-nošaje med Veliko Britanijo in egiptsko kraljevino. Leta 1922. te priznala londonska vlada Egiptu neodvisnost. Stavila pa ]e svoje pogoje, ki izvirajo iz skrbi za varnost prehoda skozi Suez in nadvlade na Sredozemskem in Rdečem morju. Anglija si je tedaj prihranila »obrambo Egipta proti slehernemu tujemu napadu ali intervenciji«, »priznanje angleških pravic na Sudan« in »obrambo tujih interesov v nilski dolini«. Egiptski nacionalisti, med katerimi so »wafdisti« najodločnejša struja, niso nikoli hoteli priznati angleških omejitev, marveč zahtevajo za deželo faraonov popolno in neomejeno svobodo. Vsi kabineti, ki so vladali zadnjih šest let v Egiptu, so živeli v težavah, kako najti kompromis med zahtevami londonske vlade in napol revolucionarnimi aspiracijami egiptskih nacijo-nalistov, ki so obvladali parlament. S tem problemom so se borili kabineti Zaglul paše, Živet paše in Sarvat paše. Nikoli se Jim ni posrečilo pripeljati do sporazuma. Ko je bila v Londonu na krmilu delavska vlada pod vodstvom Ramsaya Macdonalda, je krenil Zaglul paša v Anglijo, misleč, da bo z neposrednimi pogajanji izposloval popolno neodvisnost od delavskega voditelja, ki je Egiptu vedno kazal prijazen obraz. Toda kaj hitro se ie moral Zagltri paša prepričati, da vse angleške stranke, bodisi »meščanske« ali delavske, enako odločno stoje na straiži višjih interesov britskega imperija. Vse naslednie kairske vlade so živele v permanentni krizi, ker niso mogle spraviti v; sklad zahtev egiptskih nacionalistov in stališča britskega imperija. Iz tega razloga Je morala biti egiptska poslanska zbornica trikrat razpuščena. Anglija Je nedavno predlagala Sarvat paS novo pogodbo za ureditev medsebojnih odnošajev. Besedilo je obsegalo 11 točk. V bistvu se zahteva obrambna in napadalna zveza med obema državama Anglija se obvezuje, da bo preskrbela Egiptu vstop v Društvo narodov, zahteva pa, naj ostanejo njene čete ob Sueškem kanalu in da se obdrži kondominlj v Sudanu, kakršen Je bil določen 1. 1899, pod nadzorstvom mešane angleško-esiptske vlade. Zato pa bi se odpravili angleški svetovalci pri vlad! egipt-skega kralja. Edino zunanje zadeve bi ostale pod nadzorstvom Londona. Poveljstvo nad armado dežele faraonov bi prevzel domač oficir. Ce bi kairska vlada rabila še kake tuje oficirje, bi ti morali biti britanske narodnosti. Te zahteve pomerotfo gotovo najnižjo mejo ob žiro v na varnost britskega imperija m njegovih svetovnih morskih poti. Tem interesantmeje Je, da se nacionalistično Zeanljoradnak Dimitrije Vujič )e ostro krM-zk&l tistem komisarijatov, navajaj itevitne zlorabe ter plediral sa sprejem predloga KDK. »C« tega predloga ne sprejmete,« Je zaključil svoj govoT, »rušite temelje občine, a kdor ruši občdno, ta ruši državo.« Našo }e do bdi besedo Stepan Radič, Id J« v svojem govora obširno r*o>r*-vfM • velikem pomenu občanske samouprave, ki Je se-ščdteoa tudi v naši ustavi. Radikalna stranka s« je v svoja preteklosti borila za samoupravo, toda ta borba ta ta tradicija je prenehala s smrtjo pok. Pašdča. Danes, ko radikali uvidevajo, d* t svojim policijskim režimom vedno botj Izgubljajo zaupanje med narodom, se skušajo z oe« zakonjtemi komisarijatsi ohraniti na krmilu. Radič )e obširno govori! tudi o komisarljatn na ljubljanskem magistrata, ki so ga vzdrževali klerikalci s pomočjo radikalov. Iz vrst vlade, Id bi morala biti vrhovni čuvar zakonitosti, Je po ljubljanskih volitvah Izšel predlog, naj bi vladar teh volitev n« potrdil. Vladar pa Je to seveda odklonil In potrdil Izvolitev ljubljanskega župana. In ti ljudje sedaj očitajo nam, da rušimo državo ta da žalimo kralja ter da so oni državotvorci. Ta slučaj J« eklatanten dokaz za to, kako dobro Je, ako kma vladar »pričo takih vlad velik vpliv. G. Radič Je nato obširno go-vorii o koratss-rtjatHi v Dalmaciji ta o načinu občinskih volitev. pni katerih izvaja vlada najhujši teror, to-koriščajoč pri tem bedo prebivalstva. Od dr. Korošca ne pričakuje nikakega izboljšanj«. Tudi posl. dT. Srdjan Budisavljevlč je v snr»-jem govoru ostro kritiziral postavljanje fcocrA-sarjev, ker se s tem narodu odvzema nje&rvm osnovna pravica, da sam odloča o občtoskfh zadevah. V imenu vfede J« notranji minister dr. Korošec odklonil nujnost predloga, njegovo staflSče pa Je nato pri glasovanju seveda odobrila twB vladna večina, ki Je s tem pokazala, da hoč« še naprej vladati s pomočjo nezakonito postavljenih komisarjev. Dopoldanska seja )e bila ob 14. zaključen«. časopisje v Kairu na vse preteg« razbija in zahteva neomejeno svobodo Egipta. Po najnovejših vesteh Je kabinet Sarvat paše odbil angleške predloge to podai ostavko. Potemtakem smo it daleč do končne rešitve egiptskega probleraa, ta je .prizadejal skrbi že tolikim angleškim vladam. • Lond 4 - im v^ii iigiiii l ' I ff " ' ' * , - , 4 i ^t pf ; ^ . mm Grozovit samomor čevljarskega pomočnika Sinoči si je 29 letni Matko Vivoda z britvijo prerezal vrat. — Skoro ni dneva brez samomora. — Kronika beleži letos že nad 15 prostovoljnih smrti. tra cesti št. 49. Zvečer Je prišel domov nekam bled in slabe volje. Gospodinja, st^ra mamica Nežika Debeliakova, ga je, stopiv-šega v sobo, vprašala: »Kaj pa vam Je, da tako kaši Jate ln ta-gledate tako slabo ?c Vivoda je odgovoril, da Je oekoKko pre_ hlaijen in je pripomnil: »Pa nn nič hudega! A vendar bom šel jutri k zdravniku 1« . . . Takoj po teh besedah Je stopil v svojo sobo, rekoč, da bo takoj legel spat. Gospodinja ga ni več motila in zadrževala. 2e po nekaj trenutkih ko je imel Vivodn komaij toliko časa, da bi se razpravil va vlegel. Je eačula gospodinja nt sobe težko hropenje. V čudna slutnji Je takoj stopila k vratom te Jih odprla. V sobi Je bila tema. Zaklicala je nečakinji: »*Luč!« ... ki komaj je nečakinja posvetila v sobo, sta obe ženski zagledali grozen prizor. Vivoda Je ležal na postelji vznak — i prerezanim vratom . . . Obe ženski sta naerikrat prešhrjenl groze silovito za vpili, nakar so prihiteli sosedja ter je neki dečko odhitel obvestit o dogodku rešilno postajo. Rešilni avto je bil na mestu po dveh minutah ter je nesreč, neiža v nagi e m diru odpeljal v bolnico, kjer so ga oddali na 1. oddelek. Bila pa je zaman vsaka zdravniška pomoč. Obupan ec j a zaradi odtoka krvi iz vratu, katerega si je prerezal * ostro britvijo, po nekaj minutah umrl. Pokojnik, ki Je bil kot Sevljar zaposlen pri Kri s perju, ni zapustil nikaSdh poslo-vilrtSi pisem, ▼ katerih b. navedel vzroke samomora. Nesrečni Matfco Vivoda je bil pristojen v Cerknico na Notranjskem. Tekmovalci na plesnem turnirju: V sredini sede od leve na desno tri zmagovalke gdč. Skružnyjeva, ga. Cbristofova to gdč. Maguša. za njimi pa stoje njihovi pari ter gospod mojster J^nko. pa niso prišli zaradi snežnih žametov. Mo- dosegla ga. Mara Chrtotortava » %. Fran Punčnh prvo mesto in si priborila častni naslov »plesnih prvakov Slovenije«. Drugo nagrado sta dosegla s 195 in pol točke gdč. Magda Skružny s svojim bratom Vaclaivom, tretjo nagrod sta si pa s 185 in pol točke priborila gdč. Frida Maiguša kn g. Riko Hieng. Vsi so prejeli za naše razmere nenavadno elegantne diplome, k! liti je slikal g. arh. Spinčič z njemu lastnim okusom. Z malimi diferencami za tretjim parom sta zavzela četrto mesto gdč. Mikek in g. Mik-lič, peto mesto pa gdč. E. Kiemenškova in g. Golob V., a tudi ostali pari se niso po številu doseženih točk dosti raz''kovali od navedenih, ker je bilo splošno opaižati veliko enotnost vseh parov. O prvem paru lahko trdimo, da Je ostale nadkriljeval v. tehniškem oziru, drugi par I se je odlikoval posebno po svoji ležerno-J sti m živahnosti, tretji par pa zlasti z ele-I ganoo in primitivno okretnostjo. Vsi drugi pari so bili pa — kakor že omenjeno — malo preveč resni za družabni ples. Rezultat Je popolnoma zadovoljil navzočo publiko. Id je odlikovance pozdravljala z burnim aplavzom. Glavno zaslugo za lepo prireditev ima plesni mojster g. Jenko, ki je znova dokazal. da je kos tudi najtežjim nalogam. V soboto zvečer Je bila velika dvorana v Kazini živahna kakor redkokdaj. Napolnilo jo je vse, kar se v Ljubljani zanima za moderne plese, ln teh je mnogo, zelo mnogo. Ali za tekmo, kjer je bilo treba pred strogimi sodniki in še strožjimi gledalci ter 1 kritičnimi gledalkami dokazati, kai kdo zna zmore, se Je oglasilo le 9 najpogumnej-ših parov. Sodniki so s strašno važnimi obrazih. k3 se Je na njih zrcalila odgovornost in napristranost, zasedli starodavne, z rdečim Žametom prevlečene kazinske fo-teJje, ki so Jih odrgnili še stari ljubljanski Nemci. Gospodje so se držali resno kakor krvava rihta, najbolj modro pa zastopnik našega lista, ker je moral skrivati, da ne zna drugega plesa kakor povštertanc, pa še tega najraje zapleše brez prič. Ni torej čuda, da so pred tako strogim razsodiščem in drukarsko publiko imeli tekmovalci očitno tremo in so se držali, kakor bi pisali matejjatično nalogo. V razsodišču so sedeli poleg tfveh zastopnikov javnega mnenja, t. J. naših dnevnikov, še plesni mojstri gg.: Černe, Koši-ček in Trošt za tehniške zadeve, za estetsko stran pa g. intendant ing. Kreear. ki ima balet pod sebri, in pa moisfer Ivan Vavpotič, ki Je naslikal že toliko lepih dam. Tekmovalo je 9 parov iz Ljubljane; jz Kranja. Celja in Maribora prijavljeni pari rebiti je to res. verjetnejše pa je. da so izostali zato, ker se jim je zdelo, da bo dež. Kosati so se pari morali v družabnih plesih: 1. Slow-Fox—Black bottom, 2. Boston —Waltz. 2. Yale-Blues. 4. Foitrott—Char-leston. 5. Tango. Tekmovanje je bilo zelo napeto, ker so si bik pari precej enaki, tako da Je razsodišče moralo z največjo pazljivostjo deliti točke in paziti, da se komu ne zgodi krivica. S splošnega vidika je bil to turnir v strogo družabnem smislu, kjer se ni oziralo toliko na efektne in bravurne figure kakor na družabni stil plesa ter na de-cantni, elegantni ter estet;čni vtis posameznega para. Bi^i so celo premalo temperamentni in so plesali preveč mehanično, kar pa je opravičljivo, 'ker so prav za prav delali izpit pred strogo komisijo, fei je pazila na vsak gib. Kljub temu pa je turnir dosegel v polni meri svoj namen in pokazal, da Ljubljana resno stremi v družabnih plesih doseči prvo mesto v državi, kar se ji bo tudi brez dvoma še posrečilo. Za vse plese je bilo posameznemu paru dosegljivih 250 točk na ta način, da je vsak sodnik lahko ocenil posameznni ples kvečjemu z 10 točkami. Z 211 in pol točke sta Glas iz Trnovega Ljubljanska predmestja so čudna, skoro bi dejal, izredna in izven zakona velikih mest. Dočim vidimo drugod v predmestjih siromašnost, greh in življenje, ki se skriva pred človeško moralo po temnih nočeh, je Pri nas solnce, veselje in romantično življenje, ki ga pogrešajo celo vasi, oddaljene bogve koliko kilometrov od civilizacije. Najideainejše predmestje pa je bogme Trnovo — sam ne veš, kje se pričenja, kje je konec mesta in kje je priče tek vasi. Cerkev šele ti je kažipot, zvonovi, ki jih v devetih farah ni lepših, ti šele izapojo pristno pesem in veš, da si v Trnovem, kjer je doma samo sreča in od Jutra do večera prepevajo škrjančki, ki so se zvalili na trnovskem polju. In solnca ne manjka poleti, še manj pa jeseni skrivnostne megle, ki pa ni dolgočasna, temveč prši na trnovsko okolico skrito poezijo, ki pa je meščan ne razume in jo Trnovčan varno skriva v svojo hišico, kakor bela mamica skriva otroške pravljice v pisano skrinjo. Najlepša ljubezen se je porodila v Trnovem, zaradi te ljubezni so bile spočete pesmi. kakršnih še do sedaj ni slišal Jugo-slovenski svet. Prešeren, njegova poetična nesreča, tragika njegove nesmrtne ljubezni. Kakor «ha skrivnost, kakor lepa, v kopreno sladkih sluteni zavita pravljica Je razlito vse to v tihih, mesečnih nočeh n?d pokornim Trnovem. In ljudje se zavedajo vsega tega. že cd rojstva jim leži v srcu, pa živijo življenje, ki je tako daleč od mestne blaziranosti. V tihem zavetju žive tod umetnika, pesniki, učenjaki; narava sama Je poe{ Io m CtKfno, da m vs( TraorSairt podvrženi poeziji in jo Hubijo kot nihče na svetu. Duh Prešernov, ki se Je vznemiril tu In bo v veke krožil nad'tem poljem, med temi ljudmi ta med ubranim petjem trnovskih silnih zvonov. Originali v vseh strokah In poklicih, ljudstvo samo zase, zaverovano v ,£voj značaj In ponosno na svojo naprednost. Za. stavni fantje, krasna dekleta, med njimi se pomlalak) zagrizeni samci in odlašajo od leta do leta z zakonskim stanom, ker iim Je izbira pretežka, hi Marenkov Fronc, ki se tika z vsakim tlčem fn poje za stavo z vsako žabo. dokler le ne premami hi oci-gani za siromašna bedrca. ki bodo še da. nes toflaffla brezvestnega f uhinuhl Marenkov Fronc, Id Je dobro preštudiral ljubezen Se izza Prešernovega faotovaola, saj je najstarejši fant v fari In je zaplečeval vsald ljubezni, vsaki poroki in ima spisan za vsako ženitev poseben protokol in to Se z osolleno pesmico na koncu In že petdeset let dela tako in ni le mamice danes, ki bi je Marenkov Fronc ne imel na svojem protokolu. hi ta protokol prebere v četrtek zvečer v Aškerčevi kleti. Posluša! jpa bo pač oni, kdor ima smisel za domačo romantiko in za ljudsko. življenje, ki m predstavljajo po največ — originalni čudaki. —t. Podrobnosti o senzacionalnem razkritju roparskega napada na dolenjsko poštno ambulanto Aretirani kočevski restavrater Janko Klemenčič priveden v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. — Krivca so izdali ukradeni tisočaki, ki so prihajali iz Kočevja, in robci z mono- gramom I. K. -Kočevje, 5. marca. Včerajšnji »Ponedeljek* podrobneje razpravlja o senzacijonalnem razkritju misterijoznega roparskega napada na poštno a-mbulanco v dolenjskem vlaku, in piše, da je bil v petek zjutraj aretiran kot osumljenec roparskega napada 44-letni najemnik hotela «Trst» v Kočevju Janko Klemenčič, ki je bil še istega dopoldneva eskortiran v spremstvu orožnikov v Ljubljano, kjer je bil oddan v zapore deželnega sodišča. Kakor znano, je bil zadnji roparski napad na ambulanco dolenjskga vlaka izvršen 25. avgusta 1. 1. Ambulanco je tedaj vozil poštni poduradnik Fran Bra-tovž, ki ga je zločinec napadel v vagonu v predoru pri Škofljici, ga povezal ter mu nataknil vrečo, da se je Bra-tovž skoro zadušil. Ropar je ukradel denarno vrečo z 183.000 Din ter izginil. Varnostna oblastva so se takrat zaman trudila, da bi izsledila pravega krivca. Velike duševne muke je moral pretrpeti aretirani Bratovž, ki so ga imeli več dni v preiskovalnem zaporu. Ko mu niso mogli dokazati nikake krivde in ker so tudi vse okoliščine govorile za to, da je nedolžen, so ga končno izpustili na svobodo. Zagoneten rop je ostal nerazrešen in nihče ni mogel takrat niti slutiti, kje se nahaja krivec. Poštna direkcija je brez uspeha razpisala za razkrnikanje roparja 5000 Din nagrade. Ljubljanska policija pa zadeve ni izpustila iz evidence. Vsi denarni zavodii v Sloveniji in drugod v državi so bili opozorjeni na serije in številke ukradenih 1000 dinarskih bankovcev, toda nobenega ukradenih bankovcev dolgo časa ni bilo na spregled. Slednjič so se vendarle začeli pojavljati. Prišli so v promet v Ljubljani, na Štajerskem, zlasti pa na Gorenjskem. Policija je točno zasledovala kroženje teh bankovcev in ugotovila, da prihajajo večinoma iz Kočevja. Pred par dnevi je stvar postala godna. Ves sum. kdo bi bil zločinec, se je koncentriral okrog osebe Janka Kle-menčiča, ki pa menda še ni slutil, kaj mu pripravlja usoda. V četrtek zvečer sta se nenadoma pripeljala v Kočevje policijska nadzornika gg. Zajdela in Močnik, ki sta ju spremljala dva detektiva. Vsi štirje so prenočili v hotelu «Trst» in zjutraj že pred 6. prebudili Klemen-čiča. Ta je bil spočetka popolnoma miren, vendar je' začel kmalu kazati znake razburjenja. Izvršena je bila feišna preiskava, ki pa je glede denarja, spe-cijelno glede najdbe oropanih tisočakov ostala brezuspešna. Mučen pa je bil trenutek, ko so prebrskavali perilo in pokazali Klemenčiču robec z mono-gramom I. K., prav tak. kakršnih je imel Klemenčič več v posesti. Mož je tedaj prebledel in se ni prav nič upiral aretaciji. Za osumljenčevo krivdo govore še drugi momenti. Prej je bil vedno v denarnih stiskah, kmalu po 25. avgustu pa je začel plačevati svoje dolgove, ki se jih prej ni mogel rešiti. Plačal je kmalu tudi zaostanke davka. Roparskega napada osumljeni Janko Klemenčič je poročen in oče 5 otrok. Bil je nad 10 let železničar. V tem grmu baš tiči zajec, saj so mu bile kot železničarju razmere v ambulancah dobro znane. Tako si je tudi znal priskrbeti ključ za odpiranje vagonov. Rojen je bil Klemenčič v Šebreljah pri Tolminu, služil pa je kot železničar poprej na Primorskem. Po prevratu je prišel na Jesenice, kjer se je pečal izven službe s prodajo žice. izvirajoče z italijanske fronte. Tu si je pridobil lep denar ter je kmalu zaprosil za upokojitev. Nedolgo nato je prevzel neko restavracijo pod blejskim kolodvorom. Tu se je bavil tudi s trgovino z lesom ter je na' Lescah celo prevzel neko žago. Tudi njegova soproga se je lotila trgovine v Radovljici, je pa že 1. 1924. prišla v konkurz. V Kočevje se je Klemenčič priselil šele pred 3 leti. Ker je plačeval zadnje čase tudi prav zastarele dolgove, čeprav se je vedelo, da v Kočevju ni imel prevellkfh dohodkov, je to v še večji meri okrepilo sum. -3S3- Dolenjski osebni vlak povozi! gluho starko jflletno zasebnlco Ano Barlan Je pri železniškem prehodu v Žalni zdrobilo kolesje lokomotive. Žalna na Dolenjskem, 5. marca V majhni vasi Žalni, ki ležj ob dolenjski progi v višnjegorskem okraju, se je zgo-bila usodna nesreča, ki ie zahtevala smrt SOietne domačinke Ane Berlanove. Dolenjska vlak, ki odhaja popoldne iz j Ljubljane, je bil že v bližini Žalne, in je ' privozil baš iz predora Peščenjaka. Ta čas i je šla po mali potici, ki vodi preko železniškega tira, po vsej žalniški oko ici znana stara Kotarica, kakor se imenuje Ana Ber-tenova z domačim imenom. Zaradi svoje starosti je Kotarica že popolnoma o?lušila im ni čula svarilnega žvižga, s katerim je svaril strojevodja neprevidno potnico. Opa-zivši, da se ženica ne zmeni za svariine žvižge, je začel strojevodja ustavljati vlak, medtem pa je prišla stairica že na tračnice. Zenica se za ropot, žvižge in prihod vlaka ni popolnoma nič zmenila. Medrem se je vlak ustavljal, pasantka pa je v tem trenutku pogledala v smeri proti prihajajočemu vlaku in tedaj je obupno odjeknil njen smrtni krik. Odbijač lokomotive Je za oa ie odrrri:1a Drevo? trupla v ??!ni?kr mrtvašnico Obdukcija ie ugotovila. da ie močni udarec strojnega odbijača prebil lobanjo, kar je povzročilo takojšnjo smrt Šele nato Je Wlo dano oblastveno dovoljenje za pokop nesrečnice. Pogreba tragično preminule Kotarjeve matere, ki ima v soseski precej sorodmištva. se Je vršil ob lepi udeležbi okoliškega prebivalstva, saj je bila starka zaradi svoje živahnosti in če-stite starosti med ljudstvom splošno znana. Navzlic temu. da le imela že osem križev na hrbtu, je rada obiskovala svoie mlajše znanke in se je rada spuščala z vsemi v razgovor Zaradi svojega trdnega zdravja je Kotarica spremila že marsikatero svojo znanko na njeni zadnji pori. Tako tudi prejšnji dan. Ko se je vračala s pokopališča, kjer so položili nekega njenega sorodnika k večnemu počitku, je dejala napram pogreb-cem: »Ja, ja. na smrt se bo treba pripraviti!« Kdo bi si pač mislil takrat da Je smrt že tako blizu in da bo Kotarica že drugi dan sledila svojemu sorodniku na poti v večnost. Pri dotičnl stezici kjer le našla Ana Ber-lanova svoj tragičn' konec ni nikakih varnostnih zatvornic. Stezica leži precei od glavne ceste in jo uporabljajo le nekateri posestniki, ki imajo onstran proge svoje šume. Kaj Je prav za prav Iskala stara ženica tamkaj je težko ugotoviti Pa Berlanova ie bila skoro vedno na poti. brez pravega bivališča in je živela pri oosamemih svojih sorodnikih samo od č--sa do časa. Tudi to pot le šla morebiti na obKk kam v okolico, pa jo je spotoma zatekla tragična smrt. Za e!ektrifik^:'o Sorskega poHa Kranj, 5. marca. Kran^fd srez le fe v preceišniem delu preskrbi i en z električno silo. zlasti v gor« ni^m nrede''i. ki ga o^krbuieio elektrarne iz Krsnia. TVfcifca fn ZavrSrvee TirV5 reči-ni fukaišnie m okoli« ške rndustriie, namerama rarSiriti svoje električno rvrnrp*ip do Medvod ter nape* lifl+i električni dalmovod Pretekli oetek se ie vršil oblastveni ko* misTirmelmi ogled oz^mli*. oo katerem ie nroiektiTana Instalacija. CMe^a <=o se ude« le/ill sr^ki ooolavar S- r&č h Kra* nia. treski Tvxrlavar zn liubliansko okolico (* dr. FerianPič in vndia i7T»r>*+»vp <,rr,al-f>, pn nAtfljiKircfvd dr Mireš ?Vp. nVp. rK^štne in frad^rne dtrekc'^ ter Imblianci-**« ob» 1a«tnega odbora Daljnovod s 35 KVV vi* soke nape+o*tf bo vodil od elekfnrne v Kranju preko državnega mosta ob desnem brega Save po paradah dav&rih obflfe StražiSče, Bitnje, Drukrvka, Breg, Jama, Praše, Mavčiče, Godešbč in Reteče v Med« vode. Pred Jeperoo bo daljnovod križal državno cesto ter vodil v Medvode mimo Bohinjčevc goetib«. Komirijoneini ogled je uspel zadovoljivo, tudi prizadeti posest« niki parcel so večinoma pripravljeni dovo* hti postaviti drogove in potrebne naprave. Izvršitev projekta, ki ga namerava elek* trično podjetje dovršiti že do maja me» seoa, bo za ves ta obsežni predel, ki je v ozkem pasu na desni strani Save izredno obljuden in šteje celo vrsto vasi in občin, velikega pomena. Največ pa bodo prido* bile Medvode, ker bodo imele v bodoče na razpolago električno pogonsko moč za industrijska podjetja, ki so dosedaj že v več primerih morala odkloniti naselitev ratfi pomanjkanja elektrike. Projektirani vod bo dajal sedaj električno salo tovar» nam, zlasti Zanki & Medic, Bohinjc V. in za razsvetljavo Medvod. Balalajke! Ogromen uspeh! Publika je enoglasna v todbi, da so Petje! Akcija za propagando Cerkniškega jezera Naše presihajoče Cerkniško jezero predstavlja eno izmed najznamenitejših jezer te vrste na svetu kot edini primer naravnih čudežev-fenomenov. Naravni pojav, da se Izpreminja jezero v podzemski in zopet nad-zemski svet, mu je ustvaril svetovni sloves. O tem pojavu je izšlo že nešteto knjig in znanstvenih razprav. Jezero pa ni zanimivo samo spričo teh fenomenov, ampak tudi po svoji divni lepoti, legi in pokrajini; poleg tega se ponaša njegova okolica z zdravim podnebjem, dobro pitno vodo l.n temnimi gostimi gozdovi. Kamor pogleda oko. se nudi človeku nov prizor z ra^ičnim'" krajinami in znamenitostmi; zaradi tega so ti kraji najprimernejši za letovišče, gojitev različnih športov in izlete bodisi v poletnem ali zimskem času. V ta namen je treba jezero m njega okolico preurediti v smislu modernega časa in razvoja. Zato si dovoljujem prevzeti to akcijo ter prosim, naj mi pomagajo javnost, občine, društva in resni možje, uresničiti zamišljeni pokret MoJe delo na tem polju je že staro. O tem pričajo različni oglasi po nov.nah, izdaja knjige »Cerkniško jezero in okolica«, ki jo je spisal nadučitelj M. Kaba), raz-iskavanje podzemskih jam ob jezeru in zadnji oglas, odnosno poziv glede Cerkniškega jezera v listih. Moj namen pa nI samo, vzbuditi zanimanje za Cerkniško jezero in njega okolico kot letovišče, ampak tudi resna volja, gmotno podpreti ondotno prebivalstvo, kar naj se doseže z večjim tujskim prometom m boljšim zaslužkom. To akcijo naj začne sindikat aH društvo z glavnim sedežem v Cerknici in z odibori na Rakeku, v Planini, Begunjah, Blokah, Ložu in Starem trgu, kjer povsod naj bi bile intormacijske pisarne Dnake odbore bi kazalo ustanoviti tudi v Borovnici, ki ima krasno okolico, kjer Je znameniti »Pekel« z mnogimi lepimi slapovi, potem na Rakitni, na zdravi gorski všini, in pri Sv. Vidu z okolico, ki se lahko kosa glede lepote z marsikaterim švicarskim krajem. Z delom bi se moralo pričeti čim prej, vsekakor pa teko, da bi prišla že letošnja sezija v poštev. V prvi vrsti bi bilo treo*ii Interesent potrebno izjavo forumu sindikata na dan sestanka Sestanek vseh prijavljenih Interesentov bo v Cerknici. Dan. ura m program se bodo oblavill v dnevnikih h pismeno Sestanku bo prisostvoval fnd? zastopnik ve'1-kega žnmnna g dr Pudo'f Ardmilra, nri-OTJnv (strrvkmmtMf na onlin. K «5>PfMo- ho nevjv'1 v-n,lp m društev, kar napravlja vtis, da postaja zanimanje im sodelovanje iz cele države pri centralnem glasilu vedno večje i po obsegu i po vsebinski vrednosti. — Predmetna številka je izšla na 8 straneh velikega časopisnega formata, prinaša tudi dvoie slik dr. Oražna ra br. Kolariča ter ima preko ' dve strani taseratov. — Priporočamo! Seja načelnikov slovanskega Sokolstvs. V Pragi so se sestali v nedelio 19. februarja načelniki češkoslovaškega, jugosloveoskega, poljskega ta ruskega Sokolstva k skupni seji. Na-čedni-šitvo zveze »Slovansko Sokolstvo« se je konstituiralo tako, da je bil izbran za načelnika brat dr. Jindrlch Vaniček, za namestnika pa br. dr. Viktor Alurnik. — Izdelani so bili nato podrobni načrti za čiim širšo organizacijo skupnega tehniškega vodstva in delovanja, predelani predlogi o zletih v Skoplju leta 1928 ta Poznanju leta 1929. V Poznanju se namerava prirediti savezno smučarsko tekmo, razne štafete za člane in članice in tekmo za prehodno darilo staroste poijskega Sokolstva brata Za-moyskega. Nadalje se je naročilo n-ačeteštvu, da izdela pravilnike o redovitih tekmah slovanskega Sokolstva za prvenstvo posameznikov ta v vrstah. Prvi prednjačkl tečaj Jugoslovenskega Sokol-skega Saveza za vodnike naraščaja razpisuje Tehniški odbor. Tečaj se 'bo vršil v Ljubljani od 16. do 28. aprila. Stroški za posameznika so preračunani na okroglo 550 dinarjev brez i>otovan!ja. Prijave sprejema tehniški odbor saveza do 8. aprila. Tečaj se bo vršil po gotovem učnem načrtu ta bodo v niem predavali naši najboljši sokolski strokovnjaki. — Vsem sokolskim društvom ta župani zelo toplo priporočamo, da prijavijo vočigled malim stroškom kolikor mogoč« mnogo slušateljev za ta tečaj, da pridobi naša organizacija čimprej zadostno število naraščajskih vodnikov ta vodnic. Novi sokolski domovi. Dosedaj je postavljenih Sirom naše domovine skupno 68 sokolskih domov. V letošnjem letu pa se pripravljajo bratje za postavitev lastne strehe tudi v Tuzli, Bthaču, Cerknici, Ribnici ta Vrhniki, ki bodo tekom leta po večini že dograjeni. Osobito zanimanje za Sokolske dome je pričelo zadnje čase v pokrajinah, kjer se Je pred dobrimi 10 leti še preganjalo vse one, ki so mislili sokolsko, saj je n. pir. bivša Avstrija v Bosni in Hercegovini popolnoma zatrla vse' sokolsko gibanje do prevrata. Letošnje slavnostl velikih evropskih telovadnih zvez: Francoska Unija slavi svoj letošnji zlet od 26. do 28. maja v Calaisu; iste dni pTi-redi tudi nizozemska zveza svoje slavnosti v Ufcrechtu. Švicarji nameravajo proslaviti svoj Bundesfesit od 20. do 24. Julija v Lucernu, Nemška Turnerschaft pa poleti v K6!n na svoj XIV.. zlet, la se bo vršH od 25.do 28. julija. Ženska telovadna zveza v Franciji slavi svoj vsakoletni praznik letos od 4. do 6. avgusta v Sedanu; višek letošnjih tekem pa bo dosežen na Olim-pijadi v Amsterdamu pri mednarodni telovadni tekmi od 7. do 11. avgusta, ki se je udeleži tudi Sokolstvo. Iz Zveze bolgarskih Junakov. Uiprava, izbrana na zadnjem kongresu v Vidinu, se je sestavila kot sledi: predsednik Dimitrije Lazov, namestnik dr. Vasilij Manov, tajnik Nikola Bid-žev, blagajnik Nilkola Dimitrev, načelnik Nikola Gladništri, podnačetaika Josip Bureš ta Atanazij Dimer. — Zvezni zlet »e bo vršil leta 1929. v Sofiji v proslavo 50-letnic« oarvotoojetjja fapod turškega jarma. Ko« predpriprav* sa ta iJet pa se priredi po vseh Šestih oblastih nekake iucwvt elete. — Bolgarska Junaki se pripravljajo tudi na tekmovanje na ORmipijadi v Amsterdama. Visoka šola za telesno vzgojo je bila oivor-jena sredi februarja na zelo slavnosten načta v Rimu. Šola je podrejena rimski imiversi ta traja študij na njej 3 leta. Stavbe ta tetovadi-šče zavzemajo 31.000 m2 prostora. Češkoslovaško Sokolstvo priredi ▼ Pt**I «r»-(M aprila vzorno poučno šolo ta sokolska dro-šitva, kako naj proslave 10-letnico osvobojeni*. Tedaj bodo predavali o dogodkih ix polpreteklega časa voditelji Sokolstva med vojno br. dr. Sajner, dr. Urban, dr. Kudela, Rudolf BsHek, Asra Heller, šiepanek ta drugi. Občni zbor kolesarskega kluba «Penm» v Mariboru L«ta 1920 se je ustanovil v Maribora slovenski kolesarski klub «Perun». 04 svojega početka do leta 1923 je klub do« loval z velikimi težkočami. Pod agiinim vodstvom predsednika g. Ivana 2-ivica je klub že leta 1925 proslavil na prav lep način svojo petletnico obstoja in ob tej priliki razvil prvi kolesarski prapor v Ju* ,' goslaviji. j Klub je deloval pridno naprej, kar nam j dokazuje nedeljski občni zbor za leto } 1927, kateremu je predsedoval marljivi i predsednik tovarnar g. Ivan Kvas. Klub j šteje danes 293 čianov. Ustanovila se je sekcija «Peruna» v Slov. Bistrici, ki se je po razveseljivem poročilu predsednika že preosnovala v lasten kolesarski klub «B'** stra», ki šteje danes že 64 članov. Pred* seduje mu g. Verdnik. Nadalje je klub ustanovil med kmečkimi fanti na naj« skrajnejši severni meji sekcijo v Pesnici, kateri na čelu je tamošnji rojak Anton Krois. Na ob Snem zboru, ki se je vršil v bo* teki Kos-ovo, je bil izvoljen naslednji od* bor: Predsednik tovarnar Ivan Kvas, pod* predsednik Josip Moravec in inž. Ferdo Vončina, tajnik Gustav Grčar, namestnik Ivo Pahor, blagajnik Anton Sega, odbor* niki Joško Kavčič, Franjo Kramaršič, Josip Mislej, Stane Kenda, Rudolf Monjac, Jo* ško Bratuš, Val. Šibenik, Franjo Nabergoj, Vinko Frkanec. Jurič Ivan, Ignac Lipavec, Vidic Filomena, I. Jureš, Ivan Živic m Ivan Kvas ml. Upamo, da bo naš obmejni kolesarski klub «Perun» vrišil za razvoj one naloge kolesarskega športa, ki mu jih nalaga že njegovo lepo jugoslovensko ime. ŽSK Hermes. Sej« u. o. se vrSi danes ob 19.30 pri Kmetu. K seji se vabi g. Arhar Franc. Radi važnosti dnevnega reda z osra* rom na občni zbor prosim za točno ude* j ležbo. — Tajnik. SK Jadran. Danes ob 20. uri se vr5i sej« upr. odbora v Narodni kavarni. Jutri v sredo ob 20. je sestanek vseh nogometa* šcv istotam. Prvenstvo v Zagrebu. Po nedeljskih prvenstvenih tekmah je stanje zagrebške* ga prvenstva sedaj sledeče; Hašk 12 točk, Gradjanski 11, Croatia 9, Viktorija 8, Concordija 7, Železničar 4, Derby 3. SK Slovan. Pozivam vse članstvo, da se udeleži pogreba g. Jakoba Lumbarja danes v torek ob pol 5. popoldne. Zbira* mo se pred mrtvašnico splošne bolnice na Zaloški cesti ob 4. uri. — Tajnik. Nedeljski hazena turnir v Zagrebu. V nedeljo se je vršil v Zagrebu hazenski turnir, pri katerm so nastopile družine Concordije, Gradjanskega in Mure v* Murske Sobote. Iz turnirja je izšla kot zmagovalka družina Concordiie. Mura s« je plasirala na drugo mesto. Rezultati so bili naslednji: Concordia : Mura 3:2, Mu* ra : Gradjanski 3:1, Concordija : Oa* djanski 1:1. Vremensko MeteoroloSki » Mnhiiant 5. marca 1928 io Višina barometra 308.8 m Kraj Cas S i* i) a R ru '►P ^niei »etra č 8 E in brzina - 1 opazovanla M 20 u H v * V v metrih SJ Ljubl(ana . /69 0 09 mirno h Manhor . . . 76 3 2 10 mirno IU Zagreb ... 8. 768-/ 4 9S SVV 2 io Beograd . . . 76* 6 5 63 mirno o Sarajevo . . . 4 81 E 2 9 Skopi je .... 7 94 |% mirno 10 Dubrovnik . . 767 8 »64 mimo 10 Split ..... 7. "67 4 8 82 NE 6 1 Praha . t . . . Padavint Vr-n |» mm 4o 1 are •meg megla megla 0.9 1.0 Solnce vzhaja ob 6.33, zahaja ob 17.52. Luna vzhaja ob 16.37. zahaja ob 6.39. Niaivišia 'ernperarur* danes ® LioMiam 7.1 C, najnižja 1.9 C. Dunajska vremenska napoved za torek: V nižinah oblačno, negotovo; na gorah jasno. Nekoliko topleje; slabotni vetrovi. Triaška vremenska napoved ca torek: Slabotni morski vetrovi. Nebo večinoma oblačno« giftfrla in morda nekaj dežia. TemDeratuco fi i< __ Domače vesti ♦ Izpremembe ▼ drž. službi V področju direkcije državnih železnic v Ljubljani sta premeščena inženjer Anton Zore lz železniške delavnice v Mariboru k direkciji državnih železnic v Beogradu in Alojzij Uran iz Ljubljane v Maribor. Upokojeni pa so: Milan Gaberšek v Sarajevu ter Jurij Do-bovišek, Josip Princ, Vinko Pelcl iin Franc Kocbek, vsi v LjubljanL V sodni službi sta upokojena Rudolf Rotter, pisarniški oficijal pri deželnem sodišču v Ljubljani in Leopold Wallner, kanclist pri okrajnem sodišču v Ptuju. ♦ Imenovanja r naši vojski. Kralj Je podpisal ukaz, s katerim so imenovani: za čla-aa vojnega sveta armijski general Milivoj Zečevič, doslej komandant III. armjske oblasti; za komandanta III. aTmijske oblasti divizijski general Milan Milovanovič, doslej ■prvi pomočnik načelnika glavnega general-itaba; za prvega pomočnika glavnega ge-oeraištaba divizijski general Danilo Kaiaia-♦ovič, doslej komandant Dravske divizijske oblasti; za komandanta Dravske divlzijske oblasti general Milan Nedič, doslej komandant kosovske divlzijske oblasti, za komandanta kosovske divizijske oblasti pa bri-gadni general Gforgje Radisavljevič, doslej komandant šole za rezervne oficirje v Sarajevu. V generalštabno službo ie med drugimi uvrščen artiljerijski major Fran Tom-le. ♦ Promocija Na vseučilišču v Gradcu je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g- Ernest Ham.mersch.midt te znane ljubljanske rodbine. ♦ Upokojitev učiteljev v ljubljanski ln mariborski oblasti. Upokojeni so: Roza Reich-man-Pihler v Sromljah, Marija Pečar, učit. ženskih ročnih del v St. Pavlu pri Preboldu Karla Zmrzlikar v Šmartnem ob Paki, Jo-sipina Zakrajšek v Blatni Brezovici; Josip Čonč v Jarenini, Ivan Benedičič, šol. upravitelj v Mirni, Henrik Lobe šol. upravitelj v Zagradcu, Valentin Pulko, srez. šolski nadzornik v Gornjem gradu, Ivan Majhen, šolski upravitelj pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, Srečko Pečar, šol. upravitelj v Št. Pavlu pri Preboldu, Helena Preininger-Halas v Dobrovniku. srez Dol. Lendava, Hermina Megušar, dodeljena p:sarni sres. šol. nadz. v Kamniku in Marija Musič v Ho-čah. ♦ Akademija na čast pesniku Zupančiču. V Sarajevu je tamkajšnje društvo »Cvijeta Zuzoric« priredilo prošlo nedeljo svečano akademijo povodom petdesetletnice našega pesnika Otona Zupančiča. O pesniku je predaval profesor Frank) Poljanec. ♦ Nagrada slovenskemu znanstveniku. Po vesteh iz Pariza je tamkajšnja akademija znanosti sklenila, da se podeli nagrada slovenskemu znanstveniku dr. Škerlju, profesorju na ženski gimnaziji v Ljubljani, ta njegovo delo »o participu prezenta«. ♦ Sestdesetletnica generala S. Hadžiča. Prošlo soboto je vojni minister, armijski general in prvi častni adiutant Nieg. Veličanstva praznoval šestdesetietnico svojega življenja v krogu svoje obitelji in svojih prijateljev. Pri tej priliki je generalu Hadži-ču čestitalo mnogo njegovih prijateljev. Hadžič je študiral v n-ikolajevski general štabni akademiji v Petrogradu ter se ie odlikoval v balkanski in svetovni vojni. ♦ S kongresa gozdarjev v Beogradu. V Beogradu se je predvčerajšnjim o tvoril izreden gozdarski kongres. Predsednik Le-nardič ie v svojem nagovoru poudarjal važnost vprašanj, ki so na dnevnem redu. Profesor Ugrenovič je poročal o načrtu zakona o gozdih, Petračič pa o čl. 44. finančnega zakona. Izjavil je med drugim: Uvrstitev čl. 44. v predlogu finančnega zakona za leto 1928-1929. ter vesti o redukciji nekaterih fakultet na naših univerzah, zlasti v Zagrebu m Ljubljani, je našo javnost vznemirilo v toliki meri, da so se proti temu dvignile ne samo univerze, marveč tudi zastopniki mest ter kulturna in druga društva. Tudi Jugoslovensko gozdarsko društvo se pridružuje protestu šiToke javnosti proti temu načinu redukcije fakultet s finančnim zakonom. Tako važna kulturna in gospodarska vprašanja se smejo reševati samo pri obravnavi univerzitetnega zakona v Narodni skupščini. Prof. Nenadič Lz Zagreba je govoril o šumski politiki v naši državi. Iznesel je celo vrsto aktov in dokumentov Iz posameznih ministrstev, s katerim je dokazoval nekorektnost pri licitacijah in pri sklepanju pogodb. Za govor profesorja Ne-nadiča je vladalo veliko zanimanje v političnih krogih, zlasti pri opoziciji. Kongres Je včeraj nadaljeval svoje zborovanje. viesnikItsreče JB IZSELI Loterijske 2V*% državne rente za vojno odškodnino. Srečke srbskega rdečega križa. Duhamske srečke iz leta 1888. Drž. razredne loterije II. razreda, 4% agr. oblik bos. - herc. leta 1921., 30god. 5% založnice ter 331etni 4Y»% založnice Zemaljske banke za Bosno ln Hercegovino. Komunalnih oblik. Zemaljske banke za Bosno tn Hercegovino^ Posojila mesta Splita, Reke in Zadra. Žrebanje raznih komunalnih zadolžnic Hr. Slov Hipot. v Zagrebu. Srečke madž. Rdečega križa brezobrestnih premijskih obligacij madž. Hipotekarne banke. Poskusna številka zastonj! PredplaCilo za celo leto Din 60. polletno Din 30, četrtletno Din 20. — Pisma in denarna nakazila na upravo: »Vjesnik sreče« r Zagreba. Preradovlčeva ul. 5, tel. 1-88. * Sprejem v naip državljansko zvezo. Z odobrenjem državnega sveta so sprejeti v našo državljansko zvezo; dr. Peter Sokolov občinski zdravnik pri Sv. Jurju ob Ščavnici doslej ruski državljan; Nikolaj Ganža pri vatni nameščenec v Ključarovcih pri Ljutomeru, doslej ruski državljan, ter Olga Čo-tarjeva, učiteljica v Zavrču, rodom iz Pe-trograda ln doslej italijanska državljanka. ♦ Smrtna kosa. V LJubljani Je umri po dolgi ln mučni bolezni bančni prokurist y pokoju g. ArtuT J a k š e. Pogreb bo jutri ob 14. uri iz mrtvašnice splošne bolnice. — V splošni bolnici je umrl po kratkem trpljenju mizarski pomočnik g. Alojzij Reber-šak. Pogreb bo jutri ob 15.30 uri. — Na Starem trgu št. 34 je umrla po kratki in mučni bolezni ga. Roza Fickova, rojena Tschurn. Pogreb bo jutri ob 14. uri. — V splošni bolnici je umrla po dolgem in mučnem trpljenju posestnica gospa Marija Groschlova. Pogreb bo danes ob 15. uri. — V Ptuju je umrla po dolgotrajni bolezni v 22 letu starosti gdč. Mici Brumnova, hčerka nadučitelja v pokoju. Pogreb je bil včeraj popoldne. — V bolnici v Celju je umrla za legarjem v 24 letu starosti gdč Mici Okrožnikova, posestnica v Novi cerkvi pri Celju. Nekaj dni poprej je umrl njen stric Franc O k r o ž n i k, ki je že dve leti ležal hrom v postelji. Pokojna Okrožt*-kova je bila njegova edina strežnica. Pogreba obeh sta se vršila ob veliki udeležbi občinstva. Pokojnim blag spomin, preostalim naše iskreno sožaljel ♦ Zadnja pot lovca Gamsa iz Mekinj. Lovci kamniškega okraja nam pišejo: V 80 letu je bil, pa smo mislili, da bo živel večno Tako čil, tako krepak in zdrav ie bil Neizprosna smrt pa je podrla tudi njega. Slabotni solnčni žarki so silili izza neprijaznih oblakov, da mu poslednjič posijejo v odprti grob. Žalostno so odjeknile duhovnikove molitve, turobno se je glasila »Vigred« po prijaznem mekiniskem pokopališču, pretresljive so bile poslovilne besede lovca-tova-riša, iz gozda so počile puške ln lovski rog je zapel zadnji pozdrav umrlemu lovcu. Zelo številna udeležba domačinov ln lovcev ie pričala, kako radi so imeli vsi starega Gamsa. Zlasti spoštovan in ljubljen je bil od lovcev; bil je njihov oče. Dičife so ga vse lovske čednosti. Spomin na njega bo drag vsakemu lovcu. Počivaj v miru. biagi Gams Diana in lovski blagor naj te spremljata v večnih loviščih! Delo velemestnih atelielev so za gospode za letošnto pomlad. Kroji, kakor tudi b'ago samo so neprekosljivi. Gospode vabimo, da se o tem prepričajo pri tvrdki Fran Lukič, Stri tarieva ulica__ ♦ Poučno potovanje naših kulturnih delavcev v Nemčijo. Povodom akciie akademije znanosti v Miinchenu in drugih nemških kulturnih institucij, naj bi večja skupina jugoslovenskih intelektualcev in kulturnih delavcev obiskala Nemčijo je nemški poslanih v Beogradu g. Olsharsen obiskal te dni predsednika Centrale industrijskih korporacij in industrijske zbornice g. J Bajlonija ter ž njim konferiral o tem vprašaniu. Nemški poslanik ie v tej zadevi že prej stopil v stik z ministrom prosvete ter z rektorjem univerze. ♦ Potni vizum med JugoslavIJo In češkoslovaško zaenkrat še ostane, ker so kakor poroča »Venkov«, nastale neke težkoče so-cijalne prirode. ki jih obe državi skušata odpraviti. V prvi vrsti gre za češkoslovaške emigrante v Jugoslaviji. Upati na je, da se bodo te težkoče že tekom letošnjega leta odstranile in da se bo potni vizum med obema državama čimprej odpravil. ♦ Uredba o vdovskem penzijskem londu. V finančnem ministrstvu je posebna komisija dovršila te dni načrt uredbe o vdovskem penziiskem fondu državnih uradnikov in uslužbencev. Načrt je bil izročen ministru, da ga prouči in odobri. + Avtomatična telefonska centrala v Zagrebu. Vsa tehnična dela za ureditev avtomatične telefonske centrale v Zagrebu so dovršena. Nova centrala se bo na svečan način izročila prometu dne 1. aprila. ♦ V počaščenje spomina pokojnega profesorja Robide mesto venca na krsto so darovali za Jugoslovensko Matico 300 Din gojenci in gojenke Christofovega zavoda. ♦ Bančni ravnatelj, ki se sam Javi sodišču Okrožnemu sodišču v Mostam se Je v nedeljo javil direktor Srpske kreditne banke Is o Bilič. Proti njemu je bila izdana tiralica pred dvema mesecema, a ga policija ni mogla izslediti. Bilič Je izjavil, da se Je zdravil na otoku Rabu. Iz policijskega lista je zaznal, da ga iščejo zaradi nekih manipulacij ome-niene banke, ki je likvidirala. ♦ Madžarska špijonska družba v Vojvodini. V Subotici so prišli te dni na sled veliki vohunski družbi, ki ie v Vojvodini vršila špijonažo na račun Madžarske. Več članov te družbe se že nahaja v sodnih zaporih. Člani te špijonske družbe so Imeli nalogo, da zbirajo vse važne in zanimive podatke. ki bi jim bili dosegljivi, zlasti o gibanju vo'aških edlnic. Madžar Kovacs je dajal družbi potrebna navodila. Pri hišni nreiskavi so našli tudi večjo količino praška. namenjenega za čitanie p;sem, pisanih s kemičnim črnilom. Najvažnejša ie najdba Kovacsevih pisem. Pri zasliševanju so are-tiranci vse priznali. ♦ Huda avtomobilska nesreča m H preteklo nedeljo pripetila pd Vrgorcu v Dalmaciji. Ponesrečile so se pri tem štiri osebe Hudo Je bil poškodovan načelnik Vrgorca M. Grglč, kateremu so bile zlomljen« dve rebri in lopatica; razen tega Je dobfl tudi na glavi nevarne poškodbe. Hudo Je nadalje poškodovan dr. Polič. Grgič najbrže ne bo ostal pri življenju. ♦ Pomotoma ustrelil deklico. V soboto zjutraj se je okrajnemu sodišču v Sarajevu prijavil trgovec Gjorgje Medič ii Rakovice ter izjavil, da je pomotoma ustrelil 14 letno deklico. Ko je zjutraj še spal, ga Je prebudil od zunaj klic, da je izvršen vlom v njegovo trgovino. Skočil je pokonci, vzel puško ter hitel na dvorišče. Na dvorišču je zagledal neko osebo ter oddal nanjo dva strela. Oseba se e zgrudila na tla. Ko Je stopil bližje je spoznal 14 letno Radojko, ki je tako postala žrtev njegove zmote. Sodišče je trgovca obdržalo v zaporu. ♦ Velik požar v Novem Sada. V Novem Sadu je v soboto zvečer nastal požar v Gunduličevi ulici ter upepelil tri hiše. Le z velikim naporom je bil požaT lokaliziran. Škoda se ceni na 750.000 Din. ♦ Volkovi v bližini Ogullna. Kakor javljajo te Ogulina, je v soboto zjutraj, ko je šel krmit živino, seljak Pero Milanovič v Ja-seniku opazil dva volka, ki sta postajam okoli njegovega hleva. Milanovič je začel kričati, a volka nista hotela bežati. Od burila sta jo šele, ko se je zbralo več sosedov ♦ Novi sejem v Semiču se bo vršil 15. t. m. za živino in kramarijo; to velja za vsako leto v naprej. 508 ITA — zobna pasta najboljša! ♦ Pri motenju prebave, želodčnih bolečinah, gorečicl, slabostih, glavobolu, miglja-niu pred očmi, slabih živcih pomanjkanju spanja, oslabelosti, nevolii do dela Vam preskrbi prirodna grenčica »Franz-Josef« odprto telo in olajša obtok krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alko-holisti, ki so trpeli na želodčnem kataru s staro preizkušeno vodo »Franz-Josef« v kratkem dobili zopet slast do jedi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ Samo Zika garantira okusno hi redilno kavo. Zato je treba zahtevati v trgovini izrecno Ziko. Dobite jo samo v rdečih zavitkih. 70 Bomba smeha pride I Dobri vojak Svejk na fronti Pride v kino vDV0R( ♦ Pomladni plašči prispeli. Od 250 Din dalje. Istotako angleško blago od Din 120 dalje P. MAGDIČ, Ljubljana. ♦ Gramofonlstll Pravkar so dogotovljene plošče naših slovenskih umetnikov ge. Lov-šetove, ge. Thierry-Kavčmkove, gdč. Ziko-ve, gg. Betetta in Šimenca, plošče s kupleji g Rogoza. V zalogi so tudi plošče zagrebških ln beograjskih pevcev. Samoprodaja za Slovenijo le Iv. Bonač, Ljubljana, ŠelenbuT-gova ulica 5. 506 Iz Ljubljane n— Klub esperantlstov ▼ Ljubljani bo imel svoj redni občni zbor v četrtek 8. marca ob 20. v Narodni kavarni. Udeležba vseh članov dolžnost. u— Kratka seja upravnega odbora JZSS bo drevi ob 6. v damskem salonu kavarne Emona. Zaradi važnosti prosim za polno-številno udeležbo. — Tajnik. u— Občni zbor Kluba ljubiteljev športnih psov bo 7. t. m. ob 20. v restavraciji Ljubljanski dvor z običajnim dnevnim redom. — Odbor. I u— Pevci In pevke »Ljubljanskega Zvona!« Udeležite se korporativno pogreba našega dolgoletnega podpreds. iti blagajnika br. Jakoba Lumbarja z znaki, danes popoldne ob četrt na 5. iz mrtvašnice v deželni bolnici. Predsednik. n— Pevci ln pevke Nar. žel glasbenega društva »Sloga!« Danes v torek, ob po' 20. skupna pevska vaja z orkestrom v telovadnici moškega učiteljišča. Udeležba za vse obvezna. — Odbor. u— Napredno gospodarsko društvo za dvorski okraj bo priredilo predavanje o Sundskih otokih danes ob 20. v Kazini, II. nadstr. Lepi naravni posnetki. Vstop prost. u— Matična knjigarna obvešča posetnike koncertov, . da ji zaradi velike prezaposlenosti osobja ni mogoče rezervirati sedežev za koncerte. Vse želje glede vstopnic naj se naslavljajo na »Koncertno poslovalnico Glasbene Matice«. u— Jadranaši! Udeležite se polnoštevJlno XVII. rednega občnega zbora, ki se bo vršil v torek 6. t. m. ob 20. v društveni čitalnici z običajnim dnevnim redom. — Odbor. u— Podmladek Rdečega križa na L drž. deški meščanski šoli v Ljubliani-Prale bo priredil v soboto 10. t. m. Ob pol 16. In v nedeljo 11. t. m. ob 11. dopoldne v šolski telovadnici na Prulah akademijo, na kateri bodo nastopili šolski orkester tn šolski pevski zbor ter posamezni učenci v violinski klavirski soloisrri in recitaciji VAJROLJ^F ČADE2-U NOGAVICE " 8SS2L1. n— Šentjakobska knjižnica ▼ LJubljani, Stari trg št. U. je izposodila februarja 192* 3809 strankam 13 954 knjig. Knjižnica posluje vsak dplavnik od 3 dn pol 8 zvečer ter izposoja najlepše slovenske, srbohrvat-ske. francoske, češke, ruske, angleške, nemške, italijanske, esperantske knjige in modne liste vsakomur, kdor se zadostno lesi- ttnrira. Izšel Je nor cetoten skrreo*o-srbo- hrvatskl in nemiki imenik. Imeniki ostalih jezikov Izidejo v desetih dneh. o— Plesna vaja družabnega odseka trgovskih nameščencev se bo vršHa drevi ob 20. uri v zelem dvorani hotela »Union« zaradi v četrtek vršečega se koncerta. 506 o— Drobna policijska kronika. Od nedelje na ponedeljek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 4 prestopki kalienja nočnega mira, 1 pretep na ulici, 1 prestopek prekoračenje policiiske ure. 1 pobeg od doma, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile Izvršene 4. in sicer: 1 zaradi prepovedanega povratka, 1 zaradi pijanosti in nedostojnega vedenja in 2 zaradi suma vlačugarstva. u— Kako se Je Janez seznanil z »Zelenim Henrikom«. Ko je Janez M. v soboto zvečer odložil lopato, jo je mahnil naravnost v gostilno, kjer je široko sedel za mizo. Pil ga je toliko časa, da so napovedali policijsko uro. Ker se tudi še ni hotel umakniti, so ga enostavno posadili na ulico v sneg, odkoder se je zgubil šele po daljšem premišljevanju ter se odmajal na Poljansko cesto, kjer Je, še vedno žejen, trkal na zaprta vrata vseh gostiln. Ker mu niso hoteli nikjet odpreti, se je slednjič razjezil ter pričel razsajati in kričati, da so se zapozneli pasanti v mnenju, da se Je kaj pripetilo, začeli zbirati okrog njega in ga miriti. Janeza pa je to še bolj razkačilo. Grozil Je, da bo vse pometal in bi res koga premlatil. da ga niso ukrotili stražniki, ki so ga spravili čez čas v »Zelenega Henrika« in pozneje na policijo. i u— Dva ognja. V davčnem uradu na Vodnikovem trgu so že v soboto zapazili, da se smodi tram, ki se Je tiščal železne cevi ped. Ogenj so pogasili sluge, vendar ne popolnoma. V nedeljo so morali posredovati gasilci, ki so odstranili vsako nadaljno nevarnost. — Ogenj je nastal v soboto tudi v nekem razredu učiteljišča na Resljevi cesti. Gas lcem ni bilo potrebno Intervenirati, ker je bil ogenj pogašen že po dijakih. n_ Ubegel vajenec. Krojaškemu mojstru Franu Malisu na Tržaški cesti je pred osmimi dnevi pobegnil njegov vajenec. 15 letni Peter Plavc. stanujoč pri svoii materi Leo-poldini v Rožni dolini. Mati ie za sinom poizvedovala več dni, vendar brezuspešno. Šele predvčerajšnjim pa je doznala, da se nadebudni dečko klati okrog po mestu. Dela se mutastega ter berači po gostilnah, tr-govinah in drugod. Po materinem naročilu zasleduje ubežnika policija a doslei brezuspešno. Peterček Je oblečen v siv dolg zimski suknjič ter je za svoja leta dobro razvit. Iz Maribora a— Država kot dolžnik. V Mariboru čaka neki učitelj že več let na honorar za poučevanje voiakov-analfabetov. Mož se je postaral v težki službi in ker mora prehranjevati 8 člansko družino, je žrtvoval par svojih krvavo potrebnih počitnic poučevanju analfabetov. Delo ga je veselilo zaradi ukaželjnosti vojakov, zanašal se je seveda tudi na honorar po 50 Din od vsakega vojaka, ki se ie naučil pisati in Citati. Izpitna komisija je ugotovila lepe učne uspehe, honorar pa je ostal na dolgu. Ni namreč kredita, da bi dobrega učitelja plačali za težko delo. a— Smrt na nllcl. V nedeljo kmalu po 10. zvečer ie zadela kap v Gosposki ulici 38 letnega delovodjo Rudolfa Blaznika, zaposlenega v Sirakovem ključavničarskem podjetju. Vračal se je v spremstvu žene ln treh otrok iz Grajskega kina. Poklicali so rešilni avto, ki pa se je vrnil prazen ter ga je zamenjal mrtvaški voz, ker Je zdravnik ugotovil, da je takoj nastopila smrt. a— 10 marca v Maribora na Triglavan-skem plesu sestanek vseh starešin. 509 a— Nesreča na cesti. Včerai ob 10. dopoldne Je mestni avtobus v Studencih pri Mariboru splašH konja, ki je stal vprežen v voz pred Kokotovo gostilno. Konj se je zaletel naravnost v avto in razbil vratca in šipe. Avtobusno podjetje ima 1000 Din škode, poškodovan pa je tudi voz. dočim se je konj ranil na glavi. a— Haydnov koncert »Ustvarjenje« bo danes ob 3. popoldne za dijaštvo, jutri pa je začetek točno ob 20. uri. nakar se opozarja občinstvo, da ne bodo netočni zamudniki motili drugih. Iz Celja e— Okoliški občinski zastop ima redno sejo v nedeljo, 18. t m. Socijalistični občinski zastopniki napovedujejo v svojem glasilu, da bodo z največjo energijo nastopili za parcelacijo Ježovnikovega travnika, kjer naj bi se zidale male stanovanjske hiše, in za napravo vodnjaka v koloniji »Lastni dom«. — Isto nedeljo ob 21. pop. bo javna zakupna licitacija občinskih zemljišč. e— Redni sestanek članov krajevne orga nizaclje SDS Celje mesto se bo vršil v sredo zvečer ob pol 21. v klubov! sobi Celjskega doma. članstvo se naproša, da se se-sestanka številno udeleži. e— Smrtna kosa V celjski Javni bolnici so umrli: dne 4. t. m. 35 letni delavec Aloj zij Tratnik iz Pečovnika, 32 letna Ivana Doberšek, žena železničarja i iz Celja ln 85 et staTa Neža Lukenčič. služkinja pri ge. Gregorinovi v Celju. Slednja je služila dolga desetletja pri eni in isti gospodinji ter ie bila vzot vestne služkinje. N. p. v m.l e— Pevski zbor učiteljstva UJU bo prire dp v nedelio 18. t. m. ob 16. v Celjskem domu v Celju svoj pevski koncert, pri katerem bo odpel oni spored, ki Je dosegel v Zagrebu in Ljubljani prvovrstni umetniški uspeh. Opozarjamo na ta koncert že danes in vabimo k obilni udeležbi. Naši učitelji pevci vrše poleg svolih običajnih stanovskih dolžnosti še lepo umetniško delo, zato zaslužiio vsestransko podporo e— Sokolska župa v Celhi za gladujoče v Hercegovini in Črni gori V . A. Četrtek, 8.: <Čarobna piščal*. C. Petek, 9.: Zaprto. Mariborsko gledališče Začetek ob 8. zvečer. Torek. 6.: . Nedelja, 11. ob 4. popoldne: . Razvila bo debati o bolgarski ženi njenih splošnih odnosa jih ter na kraju podala sliko združenja vseh slovanskih žen za ujedinjenje bratskih slovanskih narodov. Z?nimanje za ta prvi bolsarsko slovenski večer je v vseh ijub-ijrnskii) krogih prav živahno. V pred p ro-1 a ji se d-jbijo vstopnice v trgovini nasproti glavni pošti. Gostovanje gdč. Schmidove v ljubljanski ooeri Vsled generaoe skušnje za siofooičeo koncert Je bil g. Adamič zadržan prisostvovati predstavi »Hoffmanovih pripovedk« ter me Je naprosil, naj ga nadomeščam. Kakor vedno. Je bila vloga Olimpije tudi topot zasedena z gostom. Igralski je gdč Schmidova zelo zadovoljevala, pevski je pa Olimpija menda sploh problem. Koloraturna partija, kjer je velike važnosti tudi tempo. Po mojem mnenju bi imel biti tempo precej hitrejši. Za začetnico Je gdč Schmidova pokazala dobro, a še ne dovršeno šolo, lep nastavek tona ter čistost v intonaciji Srednja lega Ji najbolj leži, višina le nekoliko šibka io nesigurna, nižina nima pravega piana. Publiki je debitantka ugajala, tudi ima za Olim-pi.io idealno figuro. Izvrstna sta bila Banovec in Rumpelj. Opero Je vodil g. Neffat Slavko Osterc. Koncept orkestralnega društva in zbora Glasbene Matice Pred razprodano dvorano je tokrat orkestralno društvo in Matični zbor koncertriral ter nam podal vsled nepredvidenih zaprek sicer nekoliko neenoten, vendar vseskozi zanimiv spored Sodeloval je tudi prvak naših pianistov, g Anton Trost V spomin stoletnice Schubertove smrti Je otvorila koncert njegova »Uvertura v italijanskem slogu«. Je to za Schuberta samega manj pomembna skladba, za nas pa nepomembna. Lahka je. hitro se da naštudirati in hvaležna točka sporeda. To je menda razlog, zakaj nas je Adamič seznanil z njo Tudi Janačkova suita za godalni orkester nam avtorja ravno ne karakterizira Je to njegovo mladostno delo pod wagnerskim vplivom, ki pa že da slutiti poznejšega Janačka Z neverjetno fineso je Janaček obravnaval godala, tako da dobra instrumenta-cija nekoliko popravlja šibke strani skladbe kot take Gallusovi trije zbori so biseri naše literature 'o sploh svetovne glasbene literature 16. stoletja. Za Gallusa se potegujejo tudi Nemci ter je bil znan med njimi svoj čas kot »nemški Palestrina« G Hubad je naštudiral zbore z njemu lastno vestnostjo ter podčrtal karakter polifonih skladb, v katerih bi pretiravanje v dinamiki očinkovalo negativno Absolutno čista fcrtoaacfla ta povdadanj« r*4ne#ifa glasov ji dalo pri &tudafru precej dela. ki se pa Je bogat« poplačalo in tudi naše Matičarie-pevce utrdil« v poHfooem slogu Matični zbor Je, kakOT m vidi, za turnejo na Češkoslovaško Se priprav« tjeo. — Ne čutim se kompeteatoega pisati « Antonu Trostu n njegovem izvajanju silno težkega Rahmaninovega koncerta, edino, kar morem storiti, je, da se mu zahvalim io prepriča« sem, da govorim v imenu vseh Pohvaliti moram orkester, ki je s to točko pokazal disciplino in smisel, igrati podrejeno vlogo — spremljave. Sicer pa v Rahmaninovem koncertu to nI več spremljava, to je siofonija zase Srečen zaključek je tvoril kos Stravinskeaa šoke »Žar-ptica«. Je to iz skladateljeve prve periode, š« tooalno pisano delo, ali bogastvo harmonij, ritma io bujna instrumeotacija dad6 slutiti današnjega diktatorja v moderni glasbi Vse orkestralne točke Je oddirigiral Adamič z absolutno sigurnostjo ter dinamično zlasti Janačka n Stra-vinskega precizno Želim, da bi nas Adamič pri prihodnjih koncertih seznanil s čim najsodobnejšim. — Na splošno željo je dodal Trost po Rahmaninovem koncertu še istega avtorja pre-ludij za sok>-k!avir. Matična zbor Je pa zadnjo pesem ponavljal. Slavko Osterc. Koncert «Drave» v Mariboru Vsako resno stremljenje na polju umetnosti je hvalevredno. Umetnost trajno potrebuje novih častilcev. Umetnost pa zahteva tudi venomer novih žrtev. Tako Je tudi s petjem. Moški zbor železničarskega društva »Drava« je krepak in zna biti tudi dokaj mehak, je lepo discipliniran, ima v g. Albinu Horvatu marljivega zborovodjo, toda nekateri nedostatki še hudo motijo kompleks, ki potem ob najboljši volji ne more odgovarjati vsem zahtevam zlasti modernejših, pa tudi starejših skladb, ako so nekoliko bolj komplicirane. Treba je torej še žrtvovanja, še samozatajevanda s strani posameznega pevca, potrebno je omiliti nekatere neprijetne glasove, treba Je doseči njih zlitost, kajti le postopoma, z zboljšanjem tehnične strani, bo mogel zborovodja ob primerni energiji posvečati večjo pai-njo tudi interpretaciji. Koncert »Drave« dne 2. t m. v dvorani »Union« je pokazal, da Je resna volja tu, in občinstvo, ki je prihitelo t lepem Številu na koncert, ni štedilo z aplavzi. Neglede na omenjene pomanjkljivosti se Je zbor posebno lepo izkazal pri pesmih narodnega kova. Na sporedu so bili starejši io novejši zbori Adamičevi, Devovi, F&rsterjevi in dr. Poleg zbora sta nastopila tudi dva soUsta. G. Zivko ima prijeten liričen tenorček, ki utegne kdaj, ko se osvobodi spon m nesigurnosti, izvirajočih iz pevskega šolanja, mnogo koristiti koncertnemu življenju, ker se bo lahko več poglabljal v skladbe. Pel je poleg 4 pesmi slovenskih skladateljev (Ravnik, Dr, Krek, Gerbič) tudi Beethovnovo Adelaido, ki seveda ne spada v tak spored. Baritonist g. Faganelj ima lep organ, pa je nekoliko labilen v intonaciji, a v svojem predavanju včasih neslišen. V ostalem se je lepo odrezal tako pri samospev® kakor kot solist v zDoru Želimo obema pevcema ta društvu še nadaljnih in večjih uspehov. J. K. flora hrvatska revija. . Iz iužiško - srbskega slovstva. Krožefc lužiških pisateljev v Budišinu je izdal dve lepi knjigi; Prevod ruskih z lesorezi mladega Iužiško srbskega slikarja Novaka in knjigo ) Podtikali so Radidu, da je žalil kralja. () Zadnja kriza je nastala samo zato. da pridejo na mesto enih drugi demokratski poslanci za ministre. Tresla se brda, rodio se — Grol. Okrog tega se je vrtela vsa zadnja kriza v Beogradu. Gosp. Davidovid. ki je stalno govoril o ujedinjeni demokraciji, je ustvaril 9edaj t trd en grad* z radikalskimi policaji Leta in leta se je predstavljal kot največji »govornik hrvaško srbskega sodelovanj«. A baš sedaj je bila i njegovo pomočjo sestavljena vlada, r kateri prvič, odkar obstoja ta država, ni nobenega Hrvata. Intrige hegemonlstov Podtaknili so mi, da sem žalil srbsko vojsko. To so mi podtikali oni, ki sploh niso nikdar služili v vojski. Jaz sem rekel, da smo tudi mi prečani v borbi zai ustvaritev te države nekaj storili. (Tako je*!) Toda oni tega nočejo priznati. Ponašajo se napram nam ne kakor bratje, nego kakor zmagovalec napram premagancu. Vsi ti kraji skup- no ■ Hrvatsko, Bosno ln Slovenijo občutijo težko muko in nevoljo. To občuti i nuni tudi narod ▼ Srbiji, ki je de grla sit gosposke in cincarske politike. Nam so podtikali, d« ruSimo parlament Tega, kar je danes v Beogradu, ml u» moremo priznati is pravi parlament Policijsko skupščina, policijsko ministrstvo, policijski parlament. Takšen parlamentarizem smo mi že imeli pod Mongoli na Madžarskem in pod Madžaroni na Hrvatskem. Ob priliki zadnje krize so nas vabili ▼ ▼lado, toda neodkritosrčno. Storili so vse, da nam preprečijo vstop v vlado. Hoteli so rair biti KDK. Pozivali so samo Radiča, naj gre ▼ vlado, toda gosp. Radič jim je odgovoril: Kdor se hoče pogajati z Radičem, se mora pogajati tudi s Pribičevičem. (Viharno pritrjevanje in nove ovacije Radiču in Pribi-devidu.) Režim Glavnjače M! nismo ljudje, i« katerih govori mrfnja. Mi ljubimo Beograd in ljubimo Srbijo. Mi smo se zanje navduševali in doprinašali žrtve tudi že pred vojno. In zato nam tudi danes nikdo ne more očitati našega postopanja Smatramo za svojo dolžnost, da današnjim srbijanskim politikom, ki še ne predstavljajo Srbije, povemo resnico ▼ oži. Ustvariti moramo večino v Narodni skupščini s pravimi Srbijanci, katerim preseda režim Glavnjače. (cTako je!» 11 km širok polotok v Egejsfcem morju. Visoka je 1935 m in po njenih raznim pravoslavnim narodnostim. Ba-vijo se samo z molitvami in podobnimi opravili. Ženske na polotok nimajo dostopa. Posebna ustava ureja medsebojno razmerje med posameznimi menihi in samostani. Zdi se, da bo te posebne ustave kmalu konec in da bo protest pri Društvu narodov padel v vodo. Naša slika prikazuje enega izmed atoških samostanov. Afganistan Zadnje čase je prišel Afganistan zaradi obiska svojega ukaželjnega vladarja v Evropi zelo v modo. Kralj ali, kakor ga doma imenujejo, emir Ama-nulah-Kan, ki ga kaže naša slika, se je pravkar odpeljal na Angleško, kjer bo proučeval ustroj angleške vojske in angleškega trgovinskega zrakoplovstva. Njegovo zanimivo kraljestvo tvori severovzhodni del iranske planote, meji na jugu na Belučastan, na vzhodu na Indijo, a na severu na Rusijo. Njegova površina je še neizmerjena, znašala bo od 560.000 do 730.000 kvadratnih kilometrov, tudi število njegovih prebivalcev je nedoločeno, od 6 do 10 milijonov duš, na polovico Afganov, na drugo polovico Perzijcev in mešancev mongolskega izvora. Po veri so sunitski moha-medanci. Ljudstvo stoji še na primitivni kulturni stopnji, bavi se večinoma z živinorejo. Za to je dežela zaradi svojega visokogorskega značaja najbolj pripravna. (Vso deželo skoraj pokriva Hinduikuško gorovje — do 5623 m — s svojimi predgorji.) Glavno mesto je Ka-bul z okoli 100.000 prebivalcev. Država je silno bogata na prirodnih zakladih, čeprav ji zaradi pomanjkanja prometnih zvez ne koristijo. Rusi in Angleži se trudijo na vso moč, da bi jo spravili v svojo malho. Angleži so poskušali celo z orožjem, pa jih je pogumno ljudstvo pošteno nabilo. Več šans imajo Rusi, ki skušajo svoje pač, vsi so zahtevali po 250 Din ho« norarja. («Vikingen».l št. 55 arstvo Deficit nase trgovinske bilance za 1.1927 Defleit naše trgovinske tnanceiapreteklo leto inaša 886 milijonov Din dočim Je nO. zunanja trgovina 1. 1926. aktivna »a 186 milijonov Dm. Generalna direkcija carin je objela statistiko našega uvoza u tako, da nam je mogoče pregledah razvo naše zunanje trgovine v preteklem leta (Podatki o izvozu za 1. 1927. so bil J * «*JJ£ ljeni) V decembru smo uvozili 133.523 ton t Pridnosti 637.433.688 Din. Napram po-^r^emuuvozu v 4. četrtiet. 1926. (105.920 ton ▼ vrednosti 654.1 milijona Din) je naš tjvo® v decembru po količini prekoračil lanskoletni uvoz za 27.553 ton ali 26 %, po ▼rednosti pa je bil za 16.7 milijona Dm ali 2.6 % manjši. . . . Največ smo v decembru uvozili bombažnih tkanin (za 02.4 milijona Din), bombažnega prediva (54.2), strojev in aparatov (32 4), raznih predmetov od železa (28.b), tračnic, železniškega materijala in železnih konštrukdj (28), sirove kave (20 5), volnenih tkanin (17.8), premoga (15.7). eleKtro-teh ničnih strojev in predmetov (15.3) sirovih kož (11.1), rlža (10), železne pločevine (10 7) sirovega bombaža (10.2). nepredelanega Splera ln polfabrikatov (9.7), volnenega prediva (9.5), prevoznih sredstev (7.6), petroleja (6.7). tiskarskega papirja (7.3), sirove nafte (5.9), železnih cevi (5.6) in vreč Ker Je ni»i fevoi t decembru znašal le B28.7 milijona D'n. je bila n»ša trgovinska bilanca tndi t dccembru pasivna, in sicer sa 108.7 milijona Din. Naša trgovinska bilanca m leto 1927. ITastopna tabela nam kaže razvoj naše zunanje trgovine v posameznih mesecih preteklega leta (v milijonih Din). 1927. izvoz uvoz def. ali suf. Januar februar marc april maj Junij Julij avgust september oktober november december 483.8 459.4 608 3 467.9 519.3 471.0 485.0 529 6 582.9 615.7 622.4 528.7 546.3 521.2 597.2 597.5 577.6 585.9 537.6 629.6 695.2 723.2 687.7 637.4 — 62.5 — 65.8 + 11.2 — 129.6 _ 58.3 — 64.9 — 52.5 — 100.0 — 112.3 — 77 5 — 65.3 — 108.7 ..........6400.2 7286.3 — 8S6.2 Kakor je k gornje tabele razvidno, se je naS izvoz ▼ običajni Izvozni seziji koncem preteklega leta le malo dvignil, kar je pripisati slabi letini žitaric. Nasprotno pa se je uvoz, ki v prvem polletju ni v nobenem mesecu dosegel vsote 600 milijonov Din, v drugem polletju znatno dvignil in dosegel v oktobru vsoto 723 milijonov Din. V zvezi s tem se Je tudi deficit trgovin, bilance v drugi polovici preteklega leta znatno dvignil Iz naslednje tabele ie razvidno, kako se je razvijala naša trgovinska bilanca v zadnjih štirih letih (v milijonih Din). Izvoz uvoz def. ali suf. T924. 1925. 1926. 1927. 9.539 8.222 + 1.317 8.904 8.753 + 252 6.400 7.286 + 186 6.490 7.286 — 886 V preteklem letu ie bila naša trgovinska bilanca pasivna za 886.137.7fi4 Din. dočim je bila v 1. 1926. aktivna za 186 milijonov Din, v 1. 1925. za 252 milijonov Din in v 1. 1924. celo ra 1317 milijonov Din. Napram 1. 1926. je izvoz nazadoval za 1418 milijonov Din ali za 18 %, uvoz pa za 345.5 milijona Din ali 4.5 %. Zlasti je veliko nazadovanje vrednosti našega izvoza napram letom 1924. in 1925. Napram letu 1924. znaša to nazadovanje preko 3 milijarde Din. dočim je naš uvoz napram 1. 1924. nazadoval komaj za 1 milijardo Din. Nazadovanje Izvoza v preteklem letu je pripisat? predvsem slabi letini, dočim je nazadovanje vrednosti izvoza napram letom 1924. in 1925. pripisati v glavnem mednarodnemu nazadovanju cen agrarnim proizvodom in deloma okrepitvi dinarja (do sredine 1. 1925.). Zanimivo je, da se je količina izvoženega blaga, navzlic nazadovanju vrednosti, dvignila od 3.9 milijona ton na 4.4 milijona ton v 1. 1925. in 4.9 milijona ton v 1. 1926. in je šele v preteklem letu zopet nazadovala na 4.3 milijona Din. Narodna banka in obrestna mera T svojem letnem poročilu se Narodna banka med drugim tudi obširneje peča z vprašanjem obrestne mere v naši državi. Kakor znano, se je meseca februarja preteklega leta vršila konferenca predstavnikov naših bank in Narodne banke, na kateri se je razpravljalo o vzrokih velike razlike med višino kreditne in debetne obrestne mere v naši državi. Predstavniki bank so pri tej priliki ugotovili, da visoka napetost izvira iz pretirane višine javnih dajatev, državnih in samoupravnih, ki absorbirajo največji del dobička. Poleg tega vplivajo po mnenju naših bančnih krogov na višino napetosti tudi visoki režijski stroški, ki se ne dajo več znižati, in poslovni riziko zaradi neugodnega stanja našega gospodarstva. Upravni odbor Narodne banke je s svoje strani pretresal od zastopnikov bank navedene razloge ter Je ugotovil, da v resoluciji denarnih zavodov niso bili navedeni vsi vzroki za visoko obrestno mero, da je obrestna mera od časa ankete do danes precej nazadovala, čeprav so vzroki, katere bo navedli zastopniki bank, ostali isti in da ti vzroki ne veljajo v isti meri za velike in male denarne zavode. Upravni odbor Narodne banke priznava, da visoke javne dajatve vplivajo na višino obrestne mere. vendar ne upravičujejo visokih razlik v višini obrestne mere v posameznih pokrajinah naše države. Dalje je upravni odbor mnenja, da bi se stroški za režijo lahko zmanjšali potom znižanja stroškov za uprave, zla sti potom znižanja nagrad upravnim organom, ki so pri mnogih bankah izredno visoke. Poleg tega smatra upravni odbor, da se riziko bančnega poslovanja ne more smatrati kot vzrok visoke obrestne mere, ker leži riziko v prirodi vsakega trgovskega poslovanja. Prav tako ne priznava kol vzrok za pretirano višino obrestne mere počasno in težko poslovanje našega sodstva. Posebni vzroki, katerih denarni zavodi v svoji resoluciji niso navedli, so po muenju upravnega odbora naslednji: Prvi vzrok je dejstvo, da se naši denarni zavodi pečajo z najrazličnejšimi posli, ki ne morejo biti v zvezi s poslovanjem denarnih zavodov. Zato je riziko poslovanja prevelik in so denarni zavodi primorani zaradi izgub zahtevati od svojih komitentov višjo obrestno mero. Drugi je vzrok nepotrebna in vseskozi ne-racijoualna mnogoštevilnost malih denarnih zavodov v naši državi. Ta mnogoštevilnost podražuje skupno režijo organizacije kreditnega poslovanja. Ti mali denarni zavodi imajo običajno malo lastnih sredstev ter se morajo zaradi tega zadolževati pri velikih denarnih zavodih, katerim morajo za izposojeni denar plačevati visoke obresti in nuditi vlagateljem višjo obrestno mero, kakor denarni zavodi. To dejstvo je ▼ nekaterih prokrajinah naše države onemogočilo sporazumno znižanje obrestne mere za hranilne vloge. Sporazumno normiranje obrestne mere na vloge, ki je* bilo izvedeno v ostalih pokrajinah, bi se moralo razširiti na vso državo. Četrti vzrok visoke obrestne mere je težnja mnogih zavodov za pretirano visokim dobičkom. Ce se upoštevajo vsote za dclacijo raznih fondov za prekomerne amortizacije in za kritje izgub iz prejšnjih let, t*iaj ne znaša čisti dobiček naših de narnib zavodov samo 8—12 % vplačano glavnice, temveč 2 do 3 krat toliko. Denarni zavodi danes dejansko zahtevajo nižje cbie.dne mere za kredita, to pa pretvsem zcradi tega, ker so sami znižali '»breslno mero na vloge; napetost med krediln) ?u debelno obrestno mero pa ]e ostala nespremenjena Na podlagi teh ugotovitev bj Na rodna baiika skušala •♦ostč. pri finaičr.eu minis iu, da se odredbe « novega zal« na o neposrednih davkih, ki se nanašajo na obdavčenje denarnih zavolov, vzamejo ponov no v iszmotrivanje emisijskih bank. Glede zahteve po razširjenju je mnenja, da mora biti Narodna banka predvsem banka bank. Nato so se vršile volitve novih članov upravnega odbora. Izvoljeni so bili gg.: Gjorgje Vajfert. Todor Mijatovid, Luka Ce-lovič. Velimir Karič, Milan Jovanovič in Vladimir Matijevič. V nadzorstveni svet pa so bili nanovo izvoljeni gg.: Radoslav Jova-novič, Tatomir Petronijevič in Milan Tomič. Tzvzemši gosp. Tomiča so bili vsi ostali ponovno izvoljeni. = Projekt elektrarne na Kokri. Pretekli teden se je vršil pod vodstvom okrajnega glavarja dr. Zobca komisijonalni ogled o projektu vodne električne centrale v Kokr- ski dolini, ki ga Je napravil zagrebški ln-ženjer Jenko. Projektant namerava svoj načrt, ki predstavlja interesantno vodno centralo z napeljavo vodne sile skoz hrib, znatno povečati in zvišati kapaciteto. Vprašanje je, ali se bo načrt v resnici tudi iz-vedeL = Ljubljanska kreditna banka. Cpnvni svet bauke je v svoji seji dne 5. t. m. odobril bilanco centrale ic 15 podružnic zavida za U to 1927. in je ugotovil, da izkazuje bančno poslovanje tudi - 27. poslovnem :etu splošno napredovanje in da je ugoden tudi končni uspeh, upešteveje vladajoče g'>spo aarske razmere in o?ke zveze banke s sko-ro vsemi sloji nf šcen prebivalstva. Skuj-ni promet se je v L 1927. napram 1. 1926. dvignil za okrog 10 milijard na 40 mil. Din. torej za tretjino. Skupna vsota aktiv znaša £85 milijonov dinarjev (lani 483 milijonov dinarjev), od Česar odpade 887 milijonov dinarjev (lani 317 milijonov dinarjev) na do'žr cike. — Med pasivami dokazuje dvig vlog na knjižice in na vezanih računih za 41 milijonov dinarjev na 268 milijonov dinarjev (lani 227 milijonov dinarjev) in postavka v znesku 243 milijonov dinarjev (lani 181 milijonov dinarjev) neomajano zaupanje v naš najstareši domači bančni zavod. — Vpliv gospodarske krize se zrcali v nekoliko zmanjšanem dobičku per 5,212.634 Din (lani 6,282.000 Din), zaradi česar bo predlagal upravni svet banke občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil 14 aprila 1928, poleg običajnih dotacij izplačilo dividende v višini 9 Din na delnico (lani 12 Din). Uprava banke izraža mnenje, da je vrhunec gospodarskih kriz v naši državi prekoračen in se že opaža, četudi zaenkrat le v skromni meri. zboljšanje razmer. = Stanje Narodne banke 22. februarja. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 15. februarja.) Aktiva: kovinska podlaga 410.5 (— 9.2). saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 799 6 (— 64.8), posojila na menice 1312.7 (— 3 5), lombard 271.7 (— 2.5); pasiva; obtok bankovcev 5339.7 (— 62), državne terjatve 446 (+ 134.4), žirovne terjatve 635.1 (— 172.9). terjatve po raznih računih 288.7 (+ 20.7). Ostale postavke so ostale nespremenjene. == Predlog ta SOodstotno zvišanje rarine na prašiče v Češkoslovaški. V zvezi 8 carinskim konfliktom med Češkoslovaško in Poljsko zaradi valorizacije poljskih carin, so češkoslovaški agrarci ponovno stavili pred-loa za zvišanje Češkoslovaške carine na prašiče za 50 %. Iz krogov uvoznikov in kon-sumentov se je proti temu pojavil precejšen odpor, vendar pa se zatrjuje, da se bo povišanje carine v kratkem izvedlo, če bodo ostala ponovna pogajanja s Poljsko brezuspešna. _ Uvoz prašičev iz Poljske v Češkoslovaško Je v zar*njih mesecih silno narastel. V decembru je od skupnega uvoza v višini P7 000 komadov (v novembru 76.000 komadov) <.d-padlo na Poljsko 61.000 komadov (43.000), na P um unijo 14.000 (12.000), na Jugoslavijo 12.000 (11.000) in na Madžarsko 9000 (10 ti soč) komadov. Povišanje carine na prašiče bi te/ko prizadelo tudi nas izvoz, vendar pa ni izk.jučeno, da bo Češkoslovaška povečala le carino na lahke prašiče, kajti iz Poljske se z malimi izjemami uvažajo le lahki pra šiči (60—120 kg), dočim prevladujejo v našem izvozu v Češkoslovaško težki prašiči (nad 120 kg). Borze 5. marca. Na ljubljanski borzi Je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deviza na Trst je popustila na 300.45. Privatna ponudba je krila potrebo v devizi na Trst in deloma v devizi na Berlin, v ostalih devizah pa je morala Narodna banka kriti povpraševanje. Največji je bil promet v devizah na Curih , fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 — 535. Novosadska blagovna borza (5. L m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, 77-78 kg, 835 — 840; Bremska 77-78 kg 335 — 840, gornjebanatska, 78-79 kg 880 do 335; promet 1 vagon. Rž: baška, 72 kg 810 do 313. Oves: baški, banaški in slavonski 250 — 260. Ječmen: baški, 66 kg 295 do H05; makedonski 240 — 245; promet 6 vagonov. Turščica: baška, sremska in ba-naška 245 — 250; baška in sremska, za mare april 255 — 260; baška, za april - maj 257.5 do 262.5; banaška, pariteta Vršac 247.5 do 252.5; banaška, za marc - april 255 — 260; sremska, pariteta Indjija 247.5—252.5; promet 29 vagonov. Moka: baška «0g» in <0gg> 465 — 475: «2» 445 — 455; <5> 425 do 435; <"6» 370 _ 380; <7> 300 — 810; <8> 220 do 230; promet 2 vagona. Porota Maribor, 5. marca. Prvi dan pomladanskega i>orotiiega zasedanja sta izpolnili dve razpravi: detomor in uboj. Pri vseh razlikah imata oba primera dokaj sldčno-sti. V obeh dramah igrata glavno vlogo mlada primitivna človeka naših vasi, izhodišče pa je j zabava ter elementarno hotenje po uživanju. Detomor Dekia Ana Osvaldova je stara komaj 19 let in doma iz Lehna. Predlanskim se je orj St. Janžu na Pohorju spoznala z nekim fantom. Na prvi pogled so je zaljubila, in kakor pravi obtožnica, mu je tudi prvi dan dala vse, kar lahko ženska moškemu nakloni. Lana v noči 23. julija pa je dekle, ki le služilo pri neka kmetici v Orlici, začutilo, da je napočila ura poroda. Zjutraj in predpoldne je še dekla opravljala kuhinjske posle, popoldne pa je tavala krog hiše in ko so }o prijeli hudi krči, se je skrila na njivi med koruzo, kjer je porodila. Obtožnica očka mlad« nesrečna materi, da je novorojeno dete vrgla ob tla, da se potem zanj ni več brigala ter — ko si Je malo opomogla — odšla domov. Bilo pa Ji Je silno slabo, kar Je opazila tudi gospodinja ter jo vpraševala, kaj K Je. Deikla Je odgovarjala, da Ji Je slabo, kakor }i Je bilo že večkrat. Drugi dan so pa med koruzo našli mrtvega novorojenčka. Orožništvo je uvedlo preiskavo, Ana je detomor priznala, zdraivmki pa so ugotovili, da je bilo dete rojeno živo ter da je umrlo vsled udarca ob tla. Deitomorilka Ana Ozvald je bila obsojena na tri leta težke ječe. Ko jo je predsednik vprašal, ali sipreijime kazen, je začela jokati ter je med jokom odkimala. V treh dneh si bo sedaj premolila glede pritožbe. Uboj Med fanti, ki so lani v nedeljo 20. novembra po radgonsikih gostilnah veselo okušali novo vino, je bil tudi 2a-le>tna Lovrenc Trstenjak, doma iz Mihalovcev pri Ptuju, zaposlen kot biš-mk v Gornji Radgoni. V prvi gostilni je bil do 8. zvečer, kiier je popil 3 četrtinike in tudi plesal. Ko se je podal na pot v drugo gostilno, na bil vide ta pijan; drugi fantje, katerim se je hotel pridružiti, so pa njegovo tovarišijo zavrnili, češ: Pustimo ga, ker je pijani To Je Lovrenca hudo vjezilo ter je ves srdit stopil v Mtsijevo gostilno, kjer so bila tudi oni fantje, ki so ga užalili. Pristopil je k mizi, kijer je sedela neka dekla v družba tesarskega pomočnika Stumbergenja. Trstenjak je brez vsakega povoda zaklical: »Stumberger, idi takoj ven!« In ko Je ta dejal, da ne gre, Je Lovrenc že segel grozeče v žep. V kotu Je pa sam sedel Ivan Dajč-man, ki Je vse to poslušal in opazoval ter končno skočil proti Trsteojaku in ga parkrat udariJ. Gostilničarka Je s pomočjo drugih gostov izrinila oba ven. Dajčman se je kmalu vrnil v pivnico na svoje staro mesto pri vratih, za njim pa je prišel tudi Trstenjak, kakor da bi hotel vzeti svojo suknjo in oditi. Vsd so mislili, da se Je njegova jeza polegla in nihče ni pazil nanj, ko je šel prod vratom. Trstenjak j« z levico odprl vrata, z desnico pa ie zamahnil proti Dajčmami ki zbežaJ. Tudi Dajčman se je dvignil, prišel pa je komaj do kostanja pred hišo, kfler se Je mrtev zgrudil s prerezanim vratom. Usodni sunek z nožem se Je dogodil taiko naglo m nepričakovano, da drugi gostje niso niti vedela, kaj se j« zgodilo, ko Je Dajčman za TrstenJakom skočil pokonci in stekel ven. Dajčman je bil za eno leto mlajši od Tr-stenijaka. Obtoženec pravi, da je bil srdit na Dajčmana, ker ga Je ta brez povoda udari m da ga Je hotel zadet< z nožem samo »malo« v ramo ali pa v roko, da bi si za drugič zapomnil. Lovrenc Trstenjak Je bil radi uboja obsojen na pet let težke ječe. Celje, S. marca. Uboj iz tajinstvenih vzrokov Danes se Je pričelo zasedanje celjske porote. Senatu je predsedoval višji deželni sodni svetnik dr. Bračič, votanta sta bila viSji deželni sodni svetnik dr. Stepaočič in okrajni sodnik Frelih. Javno obtožbo je zastopal državni pravd-aik dr. Rus, obdolženca Je zagovarjal dr. Kalaai. V nedeljo, dne 15. januarja t. 1. sta šla brata Avgust ki Franc Klavžar v Zdole k maši m po opravtoih. V družbi žene in tasta Jakoba Omer-ze je Avgusrt Klavžar opravil najprej neki pose! pri tamkajšnji posooikuci, nato pa so sedeli vsi sorodniki v najlepši sloga v gostilna Ivana Cer-noge ter izpili skupaj 4 ali 5 litrov vina. Brata Kla/vžarja sta odšla nato še v Presnikovo trgovino ter se tam zamudila okrog pol ure. Ko sta se napotila 2e proti domu, se je spomnil Avgust Klavžar, da j« pozabil v gostil« Cer-nogi nekatere potrebščine, ki Jib je bil nakupil. Zaradi tegi sta se vrnila. Ta pa sta izvedela, da Je zavoj odnesla Avgustova žena Ivana Klav-žarjeva. Kakor Mtro sta stopila brata Klavfarja drugič iz Cernogove trgovine na cesto, so Ju trije neznanci v temi takoj napadli. Ko se jkna je posrečilo odtod uteči. sta bila v drugič napadena pri So bo vi mesnici. Tudi tu sta se napadalcem izvrla ter padla tretjič v njihove roke pri So-bovem kozolcu. Franc Klavžar je dobil na tem mestu udarec po glavi Zgrudil se Je. na to pa se le naglo pobral m zbežal. Kal se le z bratom zgodilo, ni vedel; prepričan pa le bil, da se mu Je ravno tako posrečilo pobegniti. Še-le naslefendega dne Je zvedel, da so ga napadalci na tretjem mestu spopada pobila do sanrti. Priča Franc Klavžar izpove, da napadald sploh niso dali nobenega glasu od sebe. Za to Je obstojal od početka sum, da so storilci hoteli oba brata Klavžarja oropati. Ta sum Je bil tembolj upravičen, ker so našli mrtvega Klavžarja z odpetim telovnikom, iz katerega mu Je izginil 1000-dtnars/ki bankovec. Hudodelstva uboja obdolžesid Anton Špčler priznava, da je oo udaril Avgusta s kolom po glavi, izgovarja pa se s silobramom. Trdi, da Je bil vštric Sobovega kozolca napaden od dveh neznanih moških ter ogrožen celo z nožem, zaradi česar je udaril s kolom po glavi tako močno, da se Je nasprotnik zgrudiH na tla. Takoj na to Je baje zagledal pred seboj svojega brata Ivana Špilerja in Alojzija Ašiča, s katerima Je prej popiva! v Živičevi gostilni. O teh dveh ne more povedati, kako sta se naenkrat znašla pred njim. Proti temu zagovoru pa nastopajo druge priče z dokazi, da sta bila oba Klavžarja že prej dvakrat napadena, ker se Je m drugem mesitu našla tudi Klavžarjeva žepna ura. Tudi se Je obfjol-žemi Špiler takod, ko Je svoj čin izvršil, vrnil v družbi svojega brata ki Ašiča v Zivičevo gostilno ter tamkaj izjavil, da Je nekaj storil, »kar nI prav«. Ko ga je na to njegov lastni brat zavrnil, je dostavil še dobesedno: »Ce ne verjameš, pojdi gledat, tam leži ubit.« Obdol-ženi tudi priznava, da h kmalu v družbi odšel proti domu mimo ubitega Avgusta Klavžarja. Tekom razprave se Je dognalo, da se je vršil ta večer še drug pretep in da je bil Spilerjev tovariš Asdč od nekega neznanca celo ranjen. Zanimivo Je dejstvo, da se tudi pri današnji porotni razpravi ni moglo dognati, kak vzrok je obdolženega Spilenja privedel do uboja. Sam se je zagovarjal ves čas s silobranom, ne da M vedel, kdo ga Je napadel, ko ga Je na to sani pobil z debelim kolom na tla. Porotnikom so bila stavljen« tri vprašanja, ki sicer glede uboja, glede silobrana ki glede prekoračenja silobrana. Potrdila so vprašanje glede uboja z 11 da in 1 ne. Glede silobrana pa z 9 ne ki 3 da. Tretde vprašanj« je s tem odpadlo. Spil&r je bil nato obsojen na dve in pol leta težke ječe. Pred sodniki Beda in greh V večjem kraju na Notranjskem Je služIl na občini za slugo France, ki je bil obenem izvršilni organ občine in je pobiral zneske za ustavitev rubeži. France bi bil moral oddajati denar glavarstvu. Fant je pa poneveril cestne prispevke in globo, katero je dobil od strank, vsega skupaj v znesku 2809 Din. S takimi manipulacijami je pričel z lanskim novim letom in si pridrževal tuj denar. To mu je bilo še lažje storiti, ker je sam vodil dopisovanje z okrajnim glavarstvom. France Je pa hotel te primanjkljaje kriti, da bi se njegova poneverba ne razkrila in je zatorej pošiljal na glavarstvo denar, ki ga je pozneje prejel od strank. Ta denar je pošiljal na račun poprej sprejetega denarja, katerega je sam porabil. Pri glavarstvu so nastale razlike pri obračunu, glavarstvo je urgiralo, France j« dopis sprejel, pa ga je odstraniL Ko je naposled sreski poglavar pisal županu, naj sa zglasi osebno pri njem, je France poziv prestregel in ga skril v svojo miznico. Zupan je slučajno nekaj v miznici iskal, naletel je na ta dopis in zadeva Je prišla na dan. France Je bil dosedaj vedno pošten fant, ni niti popival, niti kadil. Zagovarjal se ja, da je storil svoje dejanje v skrajni stiskL Povedal je, da je imel kot občinski sluga borih 550 Din mesečne plače in da mu ■ tako plačo pač ni bilo mogoče živeti. France je bil pri deželnem sodišču ▼ LJubljani obsojen samo na 6 tednov težke ječe, pa postil se bo vsakih 14 dni. Branjevec in berač Sodnik: »Janez, vi branjevec nasrečn!, vi ste pa velikokrat vred sodniio?« Obtoženec: »I. seveda sem. sai sem bti že kar 15 krat kaznovan. Slabi časi so, sadje prerado gntie In risklrano le vsako tigovanje. Prosiačenje pa vsai risklrano ni.« »Seveda Je risklrano. sai vas lahko dobi stražnik.« »O tega se pa človek doIasoma privadi, saj za siromaka Kak ni nič dobrega na svetu.« »Ker ste že tolikokrat sedeli vrt ričetn boste danes strožle kaznovani. Stražnik vas Je zopet zalotil ko ste oritfskaH na kljuke po ljubljanskih trgovinah?« »Sai ne taiim. seveda sem malo poprosil že dolgo sem v Ljubljani in marsikdo mi rad danite kak dinarček.« »Prosjačiti se ne sme. to dobro veste. 8 dni boste zanrti. sai bo tako naibrže prav m?!o nomasalo?« »Tudi iaz mislim tako. Pa oozdravtjeirt!« Uslužbenski davek Delavci so dosedaj plačevali 3.3% davek Da ročno delo. privatni nameščenci pa davek po čl. 79. finančnega zakona za 1927/28. Od 1. aprila dalje bodo Da delavci m nameščenci plačevali davek do novem zakoni o neposrednih davkih, ki ie stopil v veljavo 8. februarja 1928. O davku na ročno delo !e bilo lzrtčene irnogo kritike. Delavstvo je upravičeno smatralo davek kot krivičen, ker ie obre-menjaval najnižje prejemke enako kot najvišje. Poleg teza se ie davek na ročno delo pobiral rigOTOzno samo v prečanskih krajih, dočim ie bil dohodek teza davka v Srbiji minimalen. Naravnost krut le bil davek za privatne nameščence, ki so v mnogih slučajih morali delati en mesec v letu samo ea davkarijo. Davčna progresija Je tudi pri privatnih nameščencih favorizirala predvsem one z naivišiimi dohodki. Novi uslužbenski davek je ugodnejši od davka, ki so za dosedaj plačevali nameščena' in delavci, če tudi le v pogledu eksistenčnega minimuma še vedno nazadnjaški. V Nemčiji in Franciji ie predpisan samcu eksistenčni minimum z 16.000 Din, v Avstriji z 11.000 Din. na Češkoslovaškem z 10.000 Din letnih dohodkov, dočim določa naš zakon za sa',nca eksistenčni minimum le z 4800 Din. Kot v drugih državah prizna tudi nai zakon davčne olajšave za družinske očete, katerim se zvišuie eksistenčni minimum za vsakega nepreskrbljenega otroka za 1200 Din letno. Uslužbenskemu davku «o zavezane predvsem plače, vsake vrste doklade na plače, honorarji, nagrade, renumeraciie. gratifika-cije. tantijeme. sejne in dežurne dnevnice, izpitne takse, penzije, podpore. Dohodki dnevnic In potnih stroškov, ki so potrošeni v službenem času. niso obdavčeni. Prav tako so oproščeni davka dohodki poljedelskih delavcev in delavcev, ki so zaposleni pri gradnji kmetskih hiš v vaseh in dohodki nekvalificiranih delavcev, ki so bili v izvan-rednih slučajih na hitro roko poklicani m delo. Ako dohodek ne presega 4000 Dfn mesečno se pri odmeri usiužbenskega davka odšteje 400 Din mesečno in za vsakega nepre-skrbljenega otroka po 100 Din mesečno. Ako pa znaša dohodek preko 4000 Din mesečnih dohodkov se odšteje pri odmeri davka le 200 Din. in za otroke po 50 Din mesečno. Pri mesečnih dohodkih preko 6000 Din niso dovoljeni odbitki. Po nazorni tabeli bi znašal uslužbenski davek za primeroma navedene mesečne prejemke v naslednji višini: | Mesečni dohodek Din Plača mesečno davka Dosedaj je mesečno plačeval davka samec davčni zavezanec z 1 otrokom 2 otrokoma 3 otroci 4 otroci prif. nameft. delavec dinarjev Din Din 5-50 4 4 ... 2817 1815 700 6 4 4 — — 33 75 22 10 900 11 9 B 4 4 47 — 29 70 100) 14 11 9 6 4 5050 33- 1500 31 27 23 20 17 91 25 49 50 1800 43 39 35 31 27 103.25 59.40 2000 53 48 43 39 35 111.25 66 2500 80 74 68 63 58 159 75 82 50 3000 112 105 98 92 86 200 — 99 — 3500 149 141 133 126 119 280,- 115.^ potreba po stanovanjske.« zakonu ne bo več aktualna. Ne verujem, da bi samo nrl ms Imeli nezmotljivo gledamfe na celoten problem. V bistvu )e stvar v vseh državah enaka. Uverjen sem, da bi v vseh državah stanovanjsko zaščito takoi popolnoma ukinili, ako bi razmere to dopuščale In bi stvarni pomisleki tega ne zabranievaH. Stanovanjsko zaščito rmaio celo one države, v katerih ie gospodarski nivo najemnikov mnogo višji, nego je pri nas in torej zaščita i z gospodarskega vidika najemnikov ni tako potrebna. Kulturne evropske države so za odpravo stanovaiske krize žrtvovala milijarde in so z vsemi drugimi sredstvi podpirale ta dvigale stavbeno gibanfe. Pri nas vsega tega ni bilo in vendar se ie pri nas zaščito ukinHo. drugod pa ne. Ravno pred kratkim ie nemški parlament podaljšal stanovanjski zakon, tudi češki razpravlja o novi noveli. Problem Je treba pota*oma likvidirati. Doba nekai mesecev ie Prekratka in je pri najboljši volji nemogoče stvar izvesti tako. da ne bi btio težkih sociahith udar- cev. Treba ie imeti twfl ozir do bšfai p* setrikov. toda ta ozrr ie regulirati tafcOt da so interesi na obe strani zaščiteni. Ne smemo se udaiati iluziji, da bo Sttfe novanjski zakon podaljšan — dokler hfJtil lastniki s svojim neutemeljenim postopa* njem tega sami ne bodo izsilili. Zato le ir njih lastnem interesu, da krepko podpirali tudi akcijo magistrata in njegovega stanovanjskega odseka, ki ie bil izvolten Iz vrg občinskega sveta. Svobodo zasluži le oni.J£ je ne zlorablja. Tako ie tudi s svobodo nevanjskih prostorov Razstava češkoslovakega stavbarstva v Ljubljani Velika dvorana Enkratni, predvsem proviziiskl zaslužki se obdavčijo od siučaia do slučaia po posebni lestvici, ki znaša od 1000 Din 4%, od 1000 do 5000 Din 5%. od 2000 do 3000 Din 6 y? i. t. d. Uslužbenskemu davku se ne more predpisati samoupravnih davkov, če mesečni zaslužek ni višii od 4000 dinarjev. Vsakdo, kdor ie dolžan plačevati uslužbenski davek, mora kupiti pri županstvu posebno davčno knjižico, v katero vpisuje delodajalec višino preiemkov in davek, ki se ie odtegnil delavcu ali nameščencu, delo- dajalci moralo vsakega 15. v mesecu Izročiti davčnim oblastem nabrani davek, le v izjemnih slučajih se odračunava davek vsake tri mesece. Uslužbenski davek bo mogoče plačevati tudi z znamkami, ki se nalepijo v davčni knjižici. Za ta način plačevanja uslužbenskega davka izda finančni minister pravilnik. Pripomniti ie §e. da po najnovejšem tolmačenju generalne direkciie davkov ni kolkovati mezdnih list s 14% takso od zasluženih svot. -SS9- Zavarovanje za slučaj brezposelnosti V krogih, ki ne poznaio razmer na delovnem trgu pogosto naletimo na ugovore pioti podeljevanju denarnih podpor brezposelnim delavcem in nameščencem. Zagovarja se naziranie. da se brezposelnim lah- ~ »naga izključno le na ta način, ako se jim preskrbi delo: denarne podpore le de-imoralizirajo in delo ie rešitev za delavca in nameščenca, ki stoji brez zaslužka na cesti. Izven dvoma je brezposelnemu najbolj ustreženo, ako dobi delo. Res ie pa tudi, da množice delovnih moči večkrat ne morejo dobiti dela in da ie edini izhod zanje, da so v oskrbi iavnih ustanov toliko časa, da si zopet z delom sami lahko zagotove eksistenco. Brezposelnost je gospodarski pojav, na katerega delavci v današniem družabnem redu nimajo voliva. Stagnacija v posameznih industrijah, zmanjšanje obratov, sezonska dela, vse to povzroča brezposelnost. Čez noč so odpuščeni delavci in zastonj je njih trud. da dobe takoi na drugem mestu caposlitev. V vseh zapadnih evropskih državah je le izvedeno zavarovanje za slučai brezposelnosti. K stroškom zavarovanja prispevalo delavci, delodajalci, država in občine. Kdor izgubi delo. je deležen podpore v taki višini, da je gotovo dobo preskrblien z najnujnejšimi potrebščinami za živlienje. Vse je zakonito ureieno in brezposelne podpore niso miloščine, ampak pravica. V naši državi še ni izvedeno zavarovanje ta slučaj brezposelnosti. Dele se sicer pri iavnih ustanovah brezposelnim podpore, za katere vsaki prizadeti lahko prosi, nima lih pa pravico zahtevati, oziroma ne more k sigurnostjo računati, da dobi podporo. Pri Borzah dela se deli ori bolniškem ta varovanju nabrani delavski denar brezposeln.m delavcem in nameščencem. S pravilnikom ministra za sociialno politiko je predpisano, da dobi delavec v času brezposelnosti. največ pa za šest tednov v enem koledarskem letu. do 10 Din na dan, za leno in vsakega otroka do 3 Din do največjega skupnega zneska 18 Din na dan. Prispevek je silno skooo od.nerien in ne kadošča za najskromneiše preživljanje. Tcda niti tega ne dobe brezposelni delavci. Znesek, ki je na razpolago BoTzam dela ne tadošča, da izpolni zagotovilo, dano v pravilniku. O šesttedenski podpori niti govora ni, v najboljšem slučaju o štirinajstdnevni. Tudi nekatere občine dele podpore brezposelnim: brez pravilnikov, po individualni presoji prosilca, tako da ie višina podpore Ddvisna od dobre in slabe volie uradnika, ki je poverjen z izplačevanjem brezposelnih podpor. Poleg nekaterih karitativmh organizacij podpira brezposelne še Delavska zbornica m strokovne organizaciie. Vse podpiranje brezposelnih se vrši pri Eas brez sistema, raztrgano na številne orporacije in institucije. Brezposelni, ki tna prositi, dobi še nekai. Tisti, ki je sramežljiv in boieč prosilec, a navadno najbolj potreben, ne dobi nič. Lahko se trdi, da le vsled popolne anarhiie v iavnem in privatnem skrbstvu za brezposelne, denar v splošnem razmetan in brez pravega hiška ta brezposelne. Nujno ie potrebno, da se tudi dti nas pri-stopi k resneišemu reševaniu problema o brezposelnosti. Vsai ie poleg stanovanjske »ede brezposelnost naše nainuiše socralno ilo. Velik korak naprei bi napravili, če se po gotovih principih unificira 2e obstoječe podpiranje brezposelnosti. Država, oblast in občina naj skupaj potom eas us.anove podpirajo brezposelne. Krivično ie, da dooe nekateri izvolieni brezposelni na dveh, aii celo na treh krajih podporo, drugi oa nikjer. Dobro pa ne bo rešeno vpraš m.e brez-posehfh toliko časa. dokler se ne izvede obvezno zavarovanie za slučai brezposelnosti. Miloščinam in nesigurnim podporam za brezposelne mora slediti zakj-ita da.a-tev za brezposelni fond s pravico do prispevka v slučaju brezposelnost. Dokler ne b.) to ureieno. ie vse ostalo polovičarska skrb za brezposelne. Stanovanjska zaščita Sodni odpovedni akti in prizori na magistratu karakteriziraio situaciio: stanovanjska zaščita se bliža končni likvidaciji. Po prvem .naju se uveljavi popolnoma prosto in svobodno razpolaganje s stanovanjskimi in drugimi prostori. Kakor se na prvi mai vesele postreščki in prevozne obrti, ker bo s tem dnem nastopilo pravo preseljevanje naiemnikov. tako ta dan s skrbio in strahom pričakuje veliko število onih katerim so stanovanja odpovedana in ne vedo. kam bodo po prvem maju položili svo.io glavo. Število odpovedi dosega neverjetno visoko število, dokaz, da se niso izvršile samo najnujnejše in potrebne odpovedi, ampak, da so ta pravni položai izrabili hišni lastniki tudi preko deianskih potreb Društvo hišnih posestnikov z javnim pozivom v dnevnikih priznava, da se vrše neutemeliene odpovedi in da se nedopustno zvišuieio naiemni-ne To dokazuie. da odprava stanovanjske zaščite še ni zrela, da moralno še nismo sposobni uživati svobodno razpolaganje s stanovanjskimi ali drugimi Prostori Naibolj-ši dokaz za to, da ie nezaščiteno stanje preuranieno. nudi organizacija hišnih lastnikov sama. S kakimi zakonitimi sredstvi oa naj se zabraniio prekomerne odpovedi in zvišanja naiemnin? Dvomimo da bi akciia društvu hišnih posestnikov uspela tako. da bi se odpovedi omeiile res le na neobhodno poti ebno mero. V javnem razglasu oravi društvo hišnih posestnikov, da bodo posestniki vabljeni na potreben!!) sporazum Toraj sporazum je potreben. Preie ie zakon ta sporazum diktiral, kdo ga bo sedai? Iz vsega tega torei. kakor se ie položai deiansko pokazal, sledi, da odprava stanovanjskega zakona ni prinesla onega efekta, s katerim se je od strani hišnih posestnikov prsd-vsem utemeljevalo odpravo zaščite najemnikov. Trdilo se ie namreč, da bo praktično življenje samo v zdravem smislu reguliralo vprašanie stanovanj. Zgodilo se je nasprotno: ukinitev stanovanjskega zakona je praktično ponovno akcentuirala potrebo stanovanjske zaščite, katero sedaj misli nuditi posebna akciia društva hišnih posestnikov na bazi prostovoljnega.' toda »potrebnega« sporazumevania. Iz tega razloga ie bil skleD občinskega sveta ljubljanskega, da nai se stanovanjska zaščita podaljša na mestu. Tudi občina je dolžna, da k temu važnemu socialnemu problemu pove svoie mišlienie in da v za-ščto prizadetih stori primerne praktične ukrepe. Sklep občinskega sveta hoče praktično isto. kakor društvo hišnih posestnikov. samo da 'e obč. svet mnenia. da ie to možno le z zakonom doseči, dočim društvo hišnih posestnikov oravi. da se bo zaščita nudila s prostovolinim »potrebnim sporazumom«. Dobro bo. ako bo do take sporazumne zaščite prišlo. Od uvidevnosti ali neuvi-devnosti hišnih lastnikov ie odvisno, ako Pogled v stransko sobo IMasi onstran grame p— Tržaški «Ltoyd» v rokah družbe Cosulich. Poročali smo že na kratko, da prevzame paropLovna družba Cosulich tr* žaški «Lloyd». Družba bo razpolagala z ladijami nad 500.000 ton in z vsemi več* jimi ladjedelnicami v deželi. Promet z Levantom, Indijo, Daljnim vzhodom in Ameriko bo vodila odslej družba Cosu* lich. «Banca comimerciale italiana» je od* stopila družbi svoje delnice na temelju tostvarne pogodbe. Tako so v lasti družbe skoro vse delnice «Lloyda». Na bližnjem občnem zboru se bo predlagalo zvišanje delniške glavnice. p— «Monta je prevzel tudi mestno hra« nilnico v Gorici. Tako se širi delokrog te* ga velikega zavoda, ki je v duhovskih to* kah in mu načeluje nadškof. p— Z incidentom v cerkvi pri starem sv. Antonu v Trstu se je bavil «Popolo» na svoj poseben način. Tržaški meščan je stopil v božji hram v sredini mesta, mis sleč, da najde tam italijanskega boga. Na» šel pa je tam malo agencijo tujega boga, do katerega ne veže Italijanov nikako spo* štovanje, ker je Jugosloven. Zastopnik te agencije je propovedoval v slovenskem je* ziku. Tisti pobožni fašistični meščan je vprašal duhovnika, ali se niso v novembru 1918 izkrcale v Trstu zmagovite italijan* ske čete?. V Londonu se je med vojno na pritisk protinemške lige zaprla cerkev, v kateri se je propovedovalo nemški. Na neko zgražanje je odgovorila anglikanska cerkev: Toliko -labše za boga. ki je vstva« ril Nemce «Isto bi mi— ne da bi hoteli žaliti cerkev in vero — hoteli ponoviti glede Jugoslavije*. . p— V Senožečah je bil sklican sestanek trgovcev in obrtnikov. Grazioli iz Sežane je ukazal in neki domačin je predlagal, da se morajo takoj odstraniti vsi slovenski napisi. Sindikalni tajnik v Komnu je raz* poslal pred kratkim na okolišna župan* stva okrožnico s pozivom za izbris slo* venskih napisov. Občinski sluge so šli do trgovcev in obrtnikov in ukaz je bil takoj izvršen. p— V reški pokrajini ie bilo vpisanih v organizacijo »balilla« na novo v mestu 325 otrok, na deželi 310. K avangvardistom iih je prestopilo v mestu 110. na deželi 28. Vso to mladino treba dobro obleči in sicer zahteva fašistično vodstvo, da se to zgodi do konca marca. Če prištejemo še ostale, treba nabaviti predp:sano obleko za 986 KIJU C najboljše, najtrajnejše zato tiajcenejšel balil m 239 avangvardistov. Razpisali so »teden za balilo«! in »Vedetta« ie pridu-šala Rečane in deželane. da moraio v dneh, ko nehava pust in nastopa post. darovati, kolikor kdo more,, za »balillo«. Nabirali so od 19. do 27. februaria. nabrali pa toliko. da si tega niti obiaviti ne upajo. Na Reki ie mizeriia. na pritisk fašistov je bilo več plesov, sedaj oa ie 00 žepih Rečanov popolna praznota. Saj treba dajati vsak dan! Vedno pobiraio. da se liudie s strahom vprašuieio: odkod bomo iemali? Za aeroplan so nabrali v reški pokraiini 40.718 lir. Največ so dali naši liudie! p— Regnikolski trgovec pred goriškim sodiščem. Regnikolo Narcis Conti je pri* šel v Gorico in otvoril trgovino jestvin. i Moral je stopili končno pred sodnike, ki so uvideli krivdo, obsodili regnikola na 6 mesecev zapora, obenem pa mu odpu« stili kazen Za sleparske regnikole imajo dovolj izhodov iz kazni, domačega itali* janskega trgovca, katerega vržejo pred sodišče strašne gospodarske razmere v de« želi, pa pahnejo v zapor. p— Gozdni erar ie prodal Trnovcem mnogo drv po precei visoki ceni. Treba je bilo les posekati, obdelati in peliati v Gorico na trg Ali tam moreio razpečati drva po isti ceni ali pa še ceneiše kot so jih kupili od — erar;a! Tako se kmeta povsodi guli in neha v bedo. p— Roparji. V Šuligojevo hišo v Pod« čepovanu sta stopila dva mlada človeka ter zahtevala od edine ženske, ki je bila doma, denar Eden io je prijel za vrat, da se ji je vlila kri iz ust in nosa. Prete* pala sta jo in suvala, nabrala 150 Iit de* narja, nato pa sta laška lopova zbežala. Dopisi VRHNIKA. Prihodnjo nedeljo 11. t m. bo zaključno predavanje v »Jantarju«. Predaval bo g Gerčar, dobrovoljec o snovi »Iz Vladivostoka 00 morju v domovino«. To velezanimivo predavanje bo spremljano s krasnimi skioptičnimi slikami: zato agi-tirajte, da bo udeležba velika. Kr. o. SDS. KAMNIK. (Koncert ženske podružnice CMD.) Predvsem ie treba opomniti vse po-! družnice CMD. da jih mnogo dela premalo, mnogo pa celo nič. Zato je teirbolj hvel vredno, da je kamniška ženska podružnica po agilnem prizadevanju gospe Miljutine dr. Trampuževe in gdč. M°rioe Poropatove priredila v soboto zvečer dobro uspel koncert, ki je bil izveden po gospe Fanči Cadeževi. gosp. Savinšku in pevske društvu »Lira« Ne da bi se spuščali v podrobno oceno posameznih nastopov, moramo v splošnem podčrtati osvajajoči nastop odlične pevke gospe Čadeževe, ki je s svojim obsežnim glasovnim m.iterija-lom, temeljito tehniko in čustvenim pred-našanje mcUjsegia višek v baladi Sente iz »Večnega mornarja« Ob klavirju ie odlično pevko spremljal g Savinšek z izredno diskretno eleganto. »iLra« je pod spretnim vodstvom priznanega pevovodje Cirila Vremšaka absolvirala svoje točke častno. Mnogo simpatije ie užival zmagovit drugi basist Lesevicki. Dohodek prireditve je ------------ ------ki bt Mf trala OMD kamniški ženski podrutnid !rv% ležna za poslano podporo. Kamrričanl wi| bodo za vzjgled drugim podružnicam! MALA NEDELJA. V nedeljo 11. 1 » ob pol 16. se bo vršila v Društvenem spe f kratkem ti kaj in uredi vložene ponudbe Gospodje ali firme, ki se zanimajo za naše zastopstvo, naj blagovol jo vložiti ponudbe, s podatki dosedamega delovanja, pod »N. K- K 43^9" na Jugoslovensko RUDOLF MOSSE A G. Zagreb, Zrinje^ac 20. Naiionsl Kontroli Kassen Gesžl schafi STAVBENIKI dosežejo z našim izolačnim preparatom »ISOL« pri osuševanju vlažnega zidovja, izolacijah in konzerviranju zidovja lenomenalne nspehe! Zahtevajte prospekt! — Trgovcem s stav* bnim materijalom, barvami itd. služimo f posebno ugodno preprodajno ponudbo. LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, Bleiweisova c. liL JCeu-oi*Xcu in* ur* cLopts+ t+ZoŽ*' aialdL oglasov, j*. poAatf tuv OgLcu/u, oddtLdt JUTRA,,LfuMfajta, PrtStrturvcL ni. 4 čdururu, ralu*, partu4. Lrcvubuc* Lfub^cmajt rt A42 JrBIH Sprtj4Aa*f€ mnhK oglasov za, prv- lo&jo JUoilko- JUTRA u, zaključi boxiopru-obccfu, u masl&dnfo fUmUzu lucta> TaU/on sbujilka 2492 H(il, cplaft ki $luhj<* f pom^Louctlni, in,toafcdnA namMi* obajutoa. tuakcL btstda. 50 var. MafauLnfirL zjiMk Vin, Pristojbina, raSifrvDuirf- Zinitu*, dopisovanja,in, ogLa^t- trg-oujk&aa, ali rcklaaui^ocu mcugja, taaka bcftda Vuvr-MajiruuijsC isustk DulPraiofbvui za fifro VuvK^Urt pristopi ne j* vpodah obtui*a> z ruzroctlom,, su*j~s4. oglati./u.pru>bafO- Tala/on, sUudkci 2492 Popravila klobukov Ml dam« tal gospod« »pre jenu. »odni »al on Stuchiy-U>iilu ▼ LJubljani. 7411 Odllvkl z loncem »•■d, brone, ielezo. ainmi-li.oD »Jugomot*. Trfaaka ••rta 4. 7174 Elektr. Inštalacije prsvzajnem v »trokovno ta te.no izvršitev Ponudbe n* »glasni oddelek »Jutra* pod t&oac. elektrotehnik*. 7626 Korespondenta(lnjo) lamskega, perfektnega — (prejmemo takoj ▼ lesno ki industrijsko podjetje na deielt Znati mora iloven-cbohrraAko. nemško k italijansko astmeno in pi>1:1 db« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Les«. 7154 Biro «Central» |«ograd, Vasina C, preekrbi »jboljšo »luiinčad za Beo-pid in deielo ter oddaja lluSbe kuharicam, blagajni-brkam, natakaricam, hiS- ri, godbenikom, slugom raznim drugim uslužbencem Ima poseben oddelek Ml aa pisarniško oso b je k sluibe 675S-a » Posredovalnica za službe PAVLA OGRINC Ljubljana Bv. Petra cesta 33 Eeakrbl najboljšo privatno hotelsko »lužinčad za jubljano in izven ter od-liija slutbe kuharicam, natakaricam, blagajničarkam, »oarieam, služkiniam itd. «525 Vpokojetteo orotniftke ali finančne Že, »prrt«n t piaavi in ra-čunutvu, dobi aluibo na opekarni »Emona*, Brdo-Yi4. Dobi slutbeno stanovanj«, obetoječ« ii 1 »obe in kuhinje, ako hoče dobi tndi njivo aa obdelovanje Plača po dogovoru. Nastop službe 1. aprila t 1. Lastnoročno pisane ponudbe • točnim podpisom družinskih razmer J« rposlati do 20 marca na opekarno » Emona*, Ljubljana, Dunajska eesta 28. 7551 Praktikantlnjo i znanjem (lov., nemščine ter event. drugih Jezikov, sprejmem na šestmesečno braoplačno prakso. Lastnoročno pteane ponudbe z navedbo šol na poštni predal It. 183, Ljubljana. 7555 Kroj. pomočnika ai veliko delo »prejme takoj »Elite*. PreSernov.i ol »t. ». 7440 t črkoslikar ftiecijalist na steklu In fešč reklamnih napisov — u.uio dober m samostojen delavec, oienjen aH samec, dobi stalno službo (poleti Is. pozimi) proti dobri plači. — Ponudbe na naslov: D. Mat&kovd i sin. pi«mosll-taski atelje. Karlovac. 7325 JVUado postrežnlco C dobrimi spričevali sprej-V« takoj Brožnik. Levstikova 19/11. 7539 Kroji, pomočnika ■a velike kose sprejme takoj Josip Sever, krojač — Celovška cesta 8. 7532 t-.--- Dekle gh&ro 14—18 let vsamemo ka svojo na posestvo 4 oralov zemlje, kjer imamo hi-lo ln 8 kravi. Mirko i Je-l«na podružnico Jutra •r Mariboru pod »Prima*. 7563 2 teSafca dobro izvežbana sprejmem za tesanje dog Delo stal-:bo, plača v akordu po do-govoTU Samostojni ener-ričnl delavci naj se javijo tftkoj pri Jo«. Novak, Slov. Bistrica. 7552 Boljša modistinja želi kjerkoli službe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 7492 šoler dober vozač želi službo k tovornemu, event osebnemu avtomobilu Zmožen je popravil Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Šofer 130*. 7514 Bivši trgovec pošten in soliden prosi za službo »kladlščnfka. pomočnika ali poslovodje Ponudbe na ocrlasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vesten*. 7490 Gospa pridna ta poštena, ki zna kuhati nekoliko šivati :n sploh razume vsa gospodinjska dela, želi glužbo gospodinje ali oskrbnice. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Skrbna gospodinja*. 7491 Najboljši koks Oebin. Wolfova ulica 1 lil Ul Premog, drva, koks in O g I J • nudi družba »Ilirija* Dunajska cesta 40 poleg It Zakotnika). Ie> iefon 8820. Kostum spomladanski, svetlo-moder. skoraj popolnoma nov, poceni naprodaj na Rimski c. št. 7/1. 7531 Moško kolo jeseni novo, po nizki eenl prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 7494 Otroški voziček visok, bel dobro ohranjen naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 7510 Plinski motor (sesani plin) 20 HP v dobrem stanju prodam Na ogled v obratu pri Antonu Susteršiču, Breznik št 2 pošta Dragatuš pri Crnom lju. ;i 7504 2 kosilna stroja »Diring*, v popolnoma dobrem stanju, po iako ugodni ceni. nujno radi selitve prodam Kupci oglasite se takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7493 Obednlco sestoječo iz 14 komadov prodam. Informacije v trgovini »Riba*. 7518 8000 kg sena »roda po dogovoru Jože i o š i r, Gojzd, Križe na Gorenjskem. 7505 Stare moške obleke in drugo kupujem ter plačam najbolje Dopisnca zadostuje da pridem na dom A Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29 7414 Sode od vina rabljene, dobro ohranjene, od 80—120 1 kupujemo — Ponudbe na tovarno kisa Jos. Vodnika dediči, Ljubljana VU. 7406 Vsakovrstno zlato knpnje po najviSJih »enar Cerne — iuvellr LJubljana. Wolfova ulica i 88 Moško kolo dobrem stanju, kupi?i. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7537 700 m cevi norih is rabljenih, t—2 % cole, vodovodnih (plinskih) kupim Ponudbe s ceno za tekoči m ter na na.slov: Miroslav Zupan, stavbenik. Vošnjakova ulica štev. 6 7397 G Ih Bobm&n: Parcele vogal*«, t maierijalo« T zemlji, prodam. Naslov v oelasnem oddelku »Jutra*. 7849 je javkal Debclinko. Toda dehor ga je vzel ? seboj za hlapca. Ves dan je moral sedeti » dupiu. a jvečer. kadar se je stemnilo, je spremljal gospodarja na rop. Medtem ko je razbojnik davil kokoši in kunce, je stal De-beiinko na straži, nato pa je moral tovoriti plen domov. Nekega večera je rekel dehor: «Debelin-ko, nocoj se lotiva velike stvari, ki ne bo brez nevarnosti.» Po dolgi hoji sta prispela do velike, temne Ime z razsvetljenimi okni. «Pst!» je šepnil dehor. «Skrij se za ta-le grm in pazi na sprednja vrata.» To rekši je izginil za vogalom. Debelinko pa se je trepetaje potuhnil v temi. Vila SO l«i davka pro«t», I 2 stanovanji ta vrtom naprodaj. Ponudbe na o«la» oddelek »Jutra* pod »Lepa lega,. 7536 Lepo posestvo 15 minut od postelje Loče pn Poljčanah, 12 oralov zemljišča, njiv«, travniki gozd, sadonosnik ta vinograd prodam radi družin skih razmer Lepa sotačua lega in skupno Hiša % 4 sobami ta 2 kletmi, zidano, kakor tudi hlev z gospodarskim poslopjem, vse • opeko krito, v dobrem sta nju. Cena 70.000 Din. Polovico kupnine plačati takoj pri pogodbi, ostanek po dogovoru. Ivan Mlakar, Sp. Laze, p. Loče pri Polj-čaaah. 7549 Trgovina v oentru Maribora, dv* velika lokala, visoka, s 4 izložbami. skladiščem in kletjo, en lokal pripraven za vlnotoč, « posebnim vhodom, odiam proti odplačilu trgovskega inventarja in špecerije Naslov v ogl. odd. »Jutra*. 7478 Lokal v »redlni mesta želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Priporočljiva 65:"» Gostilničarji, pozor 2 dobro vpeljani gostilni oddam, event. eno prodam takoj. Več se izve. Ljubljana 7, Kobaridska ol 4. 7370 Solnčno sobico v mesto, čedno opremljeno, prijazno, takoj oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 7485 Opremljeno sobo želita S gospodični T bližini Union*. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod »Soba 2*. 7276 Gospodična uradnica, želi opremljeno sobo v bližini kavarne Evropa. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »T. 0. D.» 7299 Boljšega sostanovalca sprejmem z vso oskrbo v Skof ji ulici »t. 13, parter. 7538 Sostanovalko gospodično, ki J« ve« dan odsotna, sprejmem na Mestnem trgu it. 13/n. 7544 S 60.000 Din U pristopila S gospoda k manjšemu podjetju kjer bi imela tudi službo Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Podjetje*. 7523 PpfHffi Jadransko mor)e Prosim za natančnejše podatke na moje pismo. Naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod »Učteljica I. Ljubljana*. 7509 Arkdaj Blagaj Dvigni t torek pismo. 7534 Iščemo damo ki bi v svTho propagande obiskovala stranke, ne da bi prodajala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zgovorna* 7517 Mlada vdova proffi dobrosrčnega gospoda, da bi ji pomagal. Ceni dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vedno hvaležna*. 7516 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo, parketom ta posebnim vhodom, oddam gospodični ali gospodu s 1. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 7511 Kopalno peč dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe nasloviti: Celje-Gaberje 21. 7503 Hmeljevke smrekove, 7 m dolge, ku-im. Ponudbe na naslov: Jeije-Gaberje 21. 7502 Dehor je bil komaj izginil, ko je Debelinko zaful prestrašeno javkanje in kokota nje. je vzdih ni' sam pri sebi «Saj jih niti vseh ne poje!* A tisti mah so se hišna vrata odprla in na prag je stopil mož z dolgo palico v rokah. Ko je pritekel dehor. ie strahovito počilo... krvolok se je prekopicnil in je mrtev obležal na tleh. Jamski les Razpisujemo dobavo 140 m* jamskega lesa. Ponudbe Je vložiti do 16. t. m. Več pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, p. Griže pri Celju. 7506 Mostno tehtnico kupi Ivan Šiška, tovarnar, Ljubljana, Metelkova ul. 4 7556 Sadonosnl vrt ob glavni cesti pri Mariboru pripraven za stavbi-Šče. v izmeri 3149 m1 takoj prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutri* 7562 Velik solnčnat vrt in njivo da pod ugodnimi po»oji v najem Jančigaj. Zg. Šiška. Celovška c 114. 7221 Malo h:šo z vrtom ali njivo v okolici Ljubljane ali na Gorenjskem vzamem v najem Naslov poslati v Povion. Tržaška cesta, Franc 8 7424 Več avtogaraž odda takoj v najem Jugo-auto, Ljubljana, Dunajska cesta 86. Telefon št. 2236 7558 Gostilno dobro Idočo. na zelo prometni točki v Ljubljani, oddam mošiknmu strokovnjaku v najem. Potreben kapital 80.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Pro-motni kraj 222*. 7559 Lokal s stanovanjem pripraven za dalmatinsko klet ali trgovino z delika-tesami, odda takoj v najem Ivan V e 11, Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje št 42. 7560 fUHHtpanfa Dvoje stanovanj po 8 sobe, a kuhinjo ta pritiklinami. eno s kopalnico oddam, eno e 1 majem, drugo s 1. avgustom t 1. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7369 Stanovanje 8 sob in kuhinje, »olnčno, oddam taJcoj la 1000 Din mesečno. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. Prazno sobo v sredini mesta želim s 1. aprilom Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Prazna*. 7518 Sobo oddaa takoj go*podu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 75Ž5 Sobo oddam takoj samski osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7522 Prazno sobo oddam v centru meerta. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 7554 * z K Kot poslovodja ali slično, z večjo kavcijo, v kako solidno in rentabilno podjetje, oziroma z udeležbo, s sodelovanjem ta kapitalom teli vstopiti bivši višji bančni uradnik s splošno trgovske naobraz-bo. Cenjene ponudbe pod šifro »Sigurnost 68*. 7364 *V mraku« Komu naj bi sic« veljalo? Žal, da še ne moja in v«n-dar so nade, brez katerih Je življenje ničevo. Težko pričakovanega naslova še ni, a upam. da ne bo izostal. Prosim leet poročiti z gospodično n* omadeževane ortteklosti o4 18—25 let staro, ■ primer, nim lokalom, po možnosti na prometnem kraj« Slo veni je Le resne ponudbe l sliko, katero Ukoj vrnenv na oglasni oddelek »Jutru pod »Srečna bodočnost*. 7551 Pianino dobro ohranjen, skoraj noT. poceni naprodaj. Naslov v oglasnem odaelku »Jutra*. 752« Koncertni planino »Lauberger in Glase*, prodam Ogled med 8. in 4. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7524 Planino fin ta dober, poceni naprodaj. — Naslov v oglam'« oddelku »Jutra*. 7557 Objavljam, da se bode dimnikarska obrt pokojne Marije Strice? vodila naprei pod dosedanjem poslovodjem Tvrdka Strceii, dediči. Mol je pobral dehorja in se je vrnil v hišo. Kmain nato so luči nga^nile; Debelinko je ostal sam Dež se je vlil in ga je premočil do kože Milo jokaje si je pokril ghv ro z odpadlim listom ki ga je našel na tleh Tedajci pa je začul posmehljiv glas. ki je rekel: cNehaj že vekati. vode je itak dovolj!* iidor bi zainenial 1 ali Z sobno starat na Ahacljevi cesti v mestni hiši za 2 sobno stanovanje z vrtom v mestnih vilah ob Dunaiski cesti naj pošlje svoj naslov na oglasni . oddelek »Jutra« pod »Plačam selitbene stroške«. Mirna stranka 2 oseb išče sračno ta mirno sobo s kuhinjo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 7547 800—1000 Din mesečno plačam za primerno stanovanje v mestu. — Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Stan 800*. 7521 Stanovanje pri Mariboru oddam takoj boljši družini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7561 Lepo sobo s hrano oddam takoj eni osebi. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 7140 2 prazni sobi oddam V centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. - 7542 Lepo, prazno sobo prostorna. » predsobo v I nadstr., s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam t 1 aprilom zakonskemu para brez otrok — ali tudi mirnemu samskemu gospodu Istotam naprodaj tudi nekaj zelo dobro ohranjenega pohištva. Pismene ponudb« na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Lep« soba 222*. 7177 [ialMjii Mi mil sd ..ILIRIJA' Nadomestni deli ln vst orodje za šivalne stroje Generalno zastopstvo £m* Fischer. Zagreb, Sudnička ulica 3/11 Zahtevajte ponudbo 21 „Amsr£&anac" Da bi se zadovolji o ukus pušača, ko* puše duvan na iulu, Uprava Državnih Monopola pre kratkog vremena je priprcmila i pustila v prodaju iednu novu vrstu duvan a, izradjen<>_? pretežno od amerikan-skog duvana koli le nazvan »Amerikanac« a koji svojim sastavom u potpunosti može zadovoljiti ukus pušača, koji žele da na lulu puše boiju vrstu duvana. Duvan za lulu »Amarikanac« pakovan j« u paketu od 100 srama obavijen volanom hartijom i aluminiievom foliiom, a prodajna mu je cena 15 dinar a jedan paket. Pušači lule mogu ovu vrstu duvana nabaviti u svakoj Samostalnnoi prodavnici duvana UPRAVA DRŽAVNIH MONOPOLA Odeljenje ekonorimo E. M. br 6812-4434 IIH»MII*MIII*IIM»»nSMH»l J///f, £ V> f zanesljivega, spre me slefetrarna v Brežicah. Pro nfe s prilogam' do U. marca ega leta. — Plača po dogovo u. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je naša debra teta, gospa ROZA FICK roj. Tscburn po kratki in mučni bolezml mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne rajnice s® vrši v, sredo, dne 7 t. m. ob 14 uri iz ht&e žalosti, Stari trg 34. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubliana, 5. marca 1928. Žalujoči ostali. Potrebujem LOKOM 3B1L0 8-20 HP Ponndbe na Dragotin Jovanovič, Krulevac (Srbija) Zane Grey: 70 Železna cesta Roman. • »Ničesar nama ne morete dokazati, Neale,« se ie rogal Coffee. »Ce imate kaj soli v glavi, boste držali jezilk za zobmi. Povem vam, da je to, kar sva zaigrala, samo majhna igrica. O, zinano mi je, kaj se godi za kulisami. Tu-di jaz pozmam nekaj finančnikov, komisarjev, članov kongresa m senatorjev. In rekel sem vam že, da se vsi ravnatelji maste z drobtinami, ki jih odščipavajo U. P. R. Norec site, Neale!« »Lahko da. Zato pa nisem tat,« je odvrnil Neale. »Ali boste molčali!« je kriknil Coffee, ki mu je bil ta laskavi priimek vpričo naraščajočega števila gledalcev zelo neprijeten. »Nisem tat... Tu na zapadu je že marsikdo izkupil svinčenko za lepšo besedo od vaše!« Neale se je zasmejal Črtal Je Coffeedeve misli. Ta poštenjak je hotel v skladu z divjostjo časa rn okolice, v kateri je živel, na ta ali oni način zabrisati svoje sledove. A Neale ni bil zaman tako dolgo živel z Larryjem Kingom. »Tat ste, Coffee,« je rekel Nelae in stopil k možaku. »Tat najhujše vrste Zato, ker ste kradli brez nevarnosti. Kaznovati vas ni moči; toda zasledovati hočem to stvar — prav do zgoraj!« Pri teh besedah je Neale po bliskovito potegnil nekaj brzojavk iz žepa Coffeejevega telovnika. Coffeeja je pograbila strašna besnost. Obraz mu je pobagrenel. »Vrnit mi moje papirje!« je zakričal im roka mu je zletela za bok. »Stavil bi. da je tu vmes kaka brzojavka od Leeia. ki io imam pravico zapleniti,« je hladno in tehtno odvrnil Neale. In nato, ko je Coffee v togoti prijeS za samokres, je Neale udaril Coffee je prevrnid mizo in telebnil v pesek. Revolver mu je pal iz roke. Neale je brzo in lahkotno priskočili in se je polastil orožja. »Coffee, v! tn Blanke sta odslovtjena,« Je rekel Neale. »Odstavljena — od dela im iz tabora. Da mi izgineta še to minuto!« štirinajst dni po tem dogodku je zdrdral po zasilnem mostu prvi delovni vlak in gradnja desetke se je nadaljevala z novim zaletom. Nato je minulo še nekaj dni in nekega krasnega Jutra je prisopihal vsak dokaj drugačne podobe im je počasi zlezel prektf lesenega mostu. Imel }e potniške vagone, osebni voz, v katerem so se vozili ravnatelji železnice, in posebni voz generala Lodgea. Lokomotiva je bila okrašena z zastvami in strojnik je na vso paro zažvižgal, ko je vlak zdrdral na leseno ogrodje. Številka deset je bila poslednja velika zapreka. Naključje je hotelo, da je bil Neale tisti trenutek v čudnem položaju, pomembnem za njega samega in za vse, ki so ga videli. Stal je sredi reke, nasproti zasilnega mostu, na zidovju srednjega stebra, ki je štrlel zdaj že pol metra izza okvirnega jezu. Moker je bil in umazan, prav tako kakor delavci okoli njega. Strojevodja, kurjač, zavirač in potniki, vsi so mu zaklicali url Za Neala je bil ta trenutek velik in pretresljiv v svoji nepričakovani lepoti. Še nikoli v svojem življenju se ni čutil tako ponosnega. In vendar je prežala sredi teh nenadnih, blaženih občutkov grenka in težka bol, ki zanjo ni bilo imena. Tedajci pa je zagledal generala Lodgea, ki se je sklanjal skozi okno svojega voza in mu je mahal z roko. Neale je pokazal niz-doli, na trdno zidovje; nato je nastavil roke na usta in je zakričal i a vso moč: •Skalni temelj!« In šef se je odkliknil: »Vrl vognik ste, Neale!« V razburjenju m radosti tremi tka je bila to najvišja hvala, Id Jo Je mogel stari oficir izreči; nič ne bi bilo bolj zadovoljilo Neala. Vlak je zdrdral preko zasilnega mostu in se je skril očem. Na povrafku. sredi popoldneva, se je ustavil v taboru. K Nealu je prišel se! in ga je pozval, naj neutegoma pride poročat ravnateljem. Neale je hitel v svoj šotor po papirje in je nato ves premočen im blaten stopil v ravnateljski zasebni voz. Samo štirje so bili prisotni — general Lodge, Warburton, Rog-gers in Rudd. Vsi, izvzemši visokostasega in belolasega Warbur-tona, so brez suknjičev udobno sedeli okoli mize in pušili. Ko je Neale stopil mednje, je začutil, da se bliža velik trenutek v njegovem življenju. Šefov nastop, kadar je viselo kaj v zraku, je bil miren, tehten in poln pritajene sile kakor vedenje Larryja Kinga. Njegov zvedavi pogled je bil tako topel in svetal, da je Neala kar izipreletelo. Toda vel se je zelo umerjeno; vpričo teh dostojanstvenikov velike železnice ni hotel pokazati stare zaupljivosti. »Gospoda,« je rekel Lodge, »menda se spominjate mistra Neala.« Vsi so bfli z njim zelo prisrčni in ljubeznivi Warburton j« krepko stisnil Nealu roko in se je nato vznak naslonil na svoj stol, kakor delajo stari gospodje, ter premeri! Neala od glave do peta. »Drago mi je, mladi mož. da vas spet vidim,« je rekel s svojim polnim glasom. »Da, spominjam se ga — čeprav je videti bofc mršav in starejši.« »Ni čudo,« se je oglasil šef. »Delal je, kakor le more delati mož na svojem mestu.« »Nekam naglo ste nas takrat ostavili, mladi mož,« je nada--eva' Wq<-hnrton. Sveže namočeno POLENOVKO kakor tudi tedensko dvakrat domače žgano KAVO vseh vrst po najnižji ceni Vam nu* di tvrdka Fran Bergant trgovina z mešanim blagom. Ljubljana, Sv Jakoba trg štev 6. Naročila na namočeno polenovko se spre» jemaio — Poskusite da se prepričate! Izvrstna naložitev kapitala Posestvo v neposredni bkiiioi Rogaške Slatine 2 minute izven sredine tdravilišča. obsegajo. 25 oralov tijtv. travnikov, eozd io sadovnjak hišo in gospodarsko poslopje s Se nelzkorlščanim vrelcem slatine se po primerili sen« takofl proda Naft>rlmernei> za stavbišča vil, sanatoiila etc Vprašanja in p« nudbe na Aloma Company. LJubljana. Aleksan drova e 2 pod »R Platina oromet« ahuaia. Za premnoge izkaze iskrenega sožalja povodom prebridke Izgube naše dobre mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje, gospe za podarjeno krasno cvetje in vence, se vsem prav iskreno za» hvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena še pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za ganljivo petje in vsem števil« nim prijateljem za nad vse čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči ostali. Ana Jakše naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov pretužno vest, da je preminul njen srčno ljubljeni, dobri soprog ozir. brat, stric in svak, gospod JAKŠE bančni prokurist v p- dne 4. t. m. po dolgi mukapolni bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 7. marca 1928 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice dež bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA-BLED, dne 5. marca 1928. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je na5 srčno dobri soprog, oče, stric in svak, gospod f akofe Lumbar magistratni namcščenec v mestni klavnici dne 4. marca 1928, po kratkem io mukepolnem trpljenju, previden s svetotajstvi, mirno ▼ Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ torek, dne 6. m are« ca t L ob Y» 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bol« niče na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. marca 1928. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni uvod V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša srčno-ijubljena mama stara mama, teta in tašča, gospa posestnica dne 4. marca 1928 po dolgem in mučnem trpljenju za vedno zapustila. Blago, nepozabno pokojnico spremimo k večnemu počitku v torek, dne 6. marca 1928 ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv Križu. LJUBLJANA, dne 4. marca 1928 » Globoko žalujoči ostali. Mi čajnega nb kupim vsako količino. Ponudbe z oznako najnižje cene na ŽtLJKO R CHTER, Zagreb, Tkalčičeva u^ca 1. Tužnim srcem naznanjamo, da le naš dobri sopro«, oče, brat, stric in svak, gospod Slozi Reberšak mizarski pomočnik dne 4. t m. po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 7. marca 1928 ob pol 4 uri pop. iz drž. bolnice na pokopališče k Sv Križu. V Ljubljani, dne 5. marca 1928. Žalujoči ostali. ' -*?r -3 vrt • v- ..•: :tpz. »?-..• •• «, v-***. ■ - Zahvala. Za izraze globokega sočutja o priliki smrti naše iskreno ljubljene sestre oziroma svakinje in tete, gospodične £8S*ij|© TcilHO učiteljice v pokoju in za spremstvo na njeni zadnji poti se prisrčno za« hvaljujemo Posebno se zahvaljujemo stolnemu de« kanu preč. gosp. Ignaciju Nadrahu in mestnemu žup» niku preč. gosp. Janku Barletu za njihove tolažilne obiske, nadalje g. med. dr. Tosipu Volavšku za nje« govo požrtvovalno in čudovito pomoč v bolezni ter vsem darovalcem krasnega cvetja, kakor tudi zve« stim tovarišicam kongregacije učiteljic. Bog povrnil Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 10. marca ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Jakoba. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Za izraženo sočutje ob priliki smrti naše dobre mame, gospe Marre Arhar sa pokloni eno krasno cvetje, za v srce segajoče žalo« stinke tovarišev pevcev društva »Sloga« ter za nad* vse častno spremstvo na njeni zadnji poti se vsem najtopleje zahvaljujeta Marija in Ivan Arhar. v?^m^f-i^ Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutla, ki so nam došu povodom smrti naše nep< zabne šopi oge, mam ce, sestre in babice, gospe liestni pogrebni zavod 12L poklonjeno prekrasno cvetje ter za čaščečt spremstvo na njeni zadnji poti, se v sem naj skeneje zahvaljujemo Žalujoč! osiali. Hejnic, Pe.ir*a, Janošl. ... f i" •.. . , _..< Kmetje! Trgovci! Posestniki! Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in prešičev. Ves Vaš trud in napor dolgih mesecev in let propada Stotisoči in milijoni denarja gredo v nič Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite svojo živino z: ,ALM AFLOROIH" najboljšim, najhitrejšim m najzaneslivejšim sodobnim ln v. s'o tisočerih primerih preizkušenim preparatom. »ALMAFLOR« proti konjski koliki. »ALM 4 FLOR* proti napenjanju pri goveji živini , »L A F LEV R« proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadrževanju mleka pri molznih kravah. »H ALF v proti svinjski vročici in varovalno sredstvo proti rdečici »UR1NOT« proti krvavemu močenju (scanju) prt govedu in pri konjih Noben pameten živinorejec in posestnik živine ne sme biti brez teh zdravil Kakor ne bc preudaren gospodar čakal, da mu hiša najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo čakal, da mu živina oboli, temveč ji bo dai tudi že poprej naše preparate zato. da mu sploh ne bo obolela. »Almaflor« dobite v vsaki trgovini. Trgovci, ki naših preparatov še nimajo, naj iih nemur doma naroCe! Cena škatlji z navodilom za uporabo 40 Din — Pristno »amo s plombo »Govedomedika«. Naše preparate uporabljajo danes že vsi živinorejci ▼ Evropi. Na tisoče je zahval in priporočil Nekaj jih objavimo iutrL EDINA ZALOGA ZA JUGOSLAVIJO: 99 GOVEDOMEDIKA" Jugoslovenska razpošiljalnica preparatov za govedo, konje in nrešiče iz lekarne »Pri sv. Antonu _MARIBOR KOPALIŠKA ULICA II_ Originalne barve. matrice (kože), voščeni papir za Gestetner cyklostil speclialni papir za razmnoževanje, se dobi naiceneje pri Lud. Baraga, Ljubljana. Šelenburgova ul. 6/1. Telef. 2980 Naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja oziroma zaročenka a rumen dne 3. marca 1928 po dolgi mučni bolezni, v 22. letu starosti, za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 5 marca t. 1. ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Trubarjeva 8, na mestno pokopališče. Ptuj, dne 3. marca 1928. • ^ /4nfon Brumen, nadučitelj v p. in Marija Br umen. stariši. — Anton, Franjo, Rihard, Beno in Makso, bratje. — Angela Brumen, roj Platner, svakinja — Avgusl Stecher, zaročenec. Ureiuit Oavurio Ravlien. Izdaja za Konzorcij «Jutru AdoJJ Ribnika« L* Narodno tiskamo dd. kot ti&karoarja tran Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojzij Novak, Vai t Ljuhigani,