LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
---ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILLINOIS, UNDER THE ACT, OF MARCH 3rd 1879. _ _
NO. (ŠTEV.) 48.-----;__CHICAGO, ILL^ ČETRTEK 6. NOVEMBRA, 1919.	t	VOLUME V. LETO.
-__Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O . - By the Order, ox the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
■'■'*'1 1 ■ . ^ _ _ ©
Najnovejši telegrami iz Jugoslavije
(Poročilo Informacijskega u-rada kraljevine SHS. iz Wash-■ ingtona, D. C.)
Washington, D. C. — Na mednarodni delavski konferen-ci v. Washingtonu, ki je začela -svoje zborovanje 29^ oktobra bodo zastopani tudi štirje Jugoslovanski delegatje: Vlado bode zastopal poslanik Dr. Slavko Gruič in Dr. A. Prepe-luh iz Ljubljane, poverjenik za socijalno vprašanje.
Industrijalci so izbrali Marka Bauera za svojega zastopnika, sekretara Saveza Indu-strialca u Zagrebu, med tem ko bode g. Svetoslav Franc zastopal delavstvo. Svet. Franc je tajnik Delavske zveze v Ljubljani.
Poleg teh 4. delegatov bosta prišla tudi dva svetovalca ga Mabel S. Gruič, za varstvo žena in otrok, in g. Dr. V. Staj-koviča. Dr, Gunič in dr. Sto j kovic so se že udeležili posvetovanj konference. Gg. Prepeluh, Mauer in Franc so se pa ukr-cali iz Liverpula 25. oktobra na parnik "Karmanija."
Beograd, Srbija. — G. Lju-bomir Davidovič, predsednik ministerskega sveta je sprejel p'oaiahika l&alfe&ne . Rumunije, g. Basakana. Po-jrov^rjala sta ee najvsč o rajnih nerešenih vprašanjih med Jugoslavijo in Rumunijo. Poroda se, da se je doseglo, da se : bodo vsa ta vprašanja rešila na ! prijateljski način.
Beograd, 24. oktobra, — Iz I Zadra sporočajo: Ker je Pepi-no Garibaldi odbil, da ni hotel za Dalmacijo igrati enakega "dumme Augusta," kakor D'Annunzio za Reko, odločil se je D'Annunzio., da bode šel k igrat svoj cirkus dalje proti Jugu v Dalmacijo s pomočjo v 20' tisoč vojakov bode udri v
Dalmacijo in jo zasedel. I" Italijanski . listi v Zaclru se •;< jeze, (Ja. Italijanski politiki j bolje ne podpirajo "italijansko i narodno stvar" v Dalmaciji, i Zaradi tega groze Zadrski Ita-lijani, da bodo s pomočjo D'Annunzio naredili v Dalmaciji isto, kar se je zgodilo z Reko.
Kakor se. poroča je italijanski Vice-admiral Milo obhodil demarkacijsko črto in pregle-dal vse strategiške točke, kjer se bodo Italijani utrdili. : Beograd 27. oktobra. — Iz Splita poročajo: Italijanski Vice-admiral Milo je prepovedal rabo hrvaških šolskih* knjig. Tako je ves poduk nemogoč po naših šolah. Italijani so razvili veliko propagando, da privabijo hrvaške otroke v njih šole. Toda otroci se odločno branijo iti v italijanske šole. ' t Zadnje dneve je prišlo nekako 500 jugoslovanskih jetnikov iz Italije v Šibenik in Split. Vsi jetniki pripovedujejo nečuvene stvari, kako so ita-lijani postopali ž njimi. Proti i Nemcem in Mažarom so postopali veliko mileje-in jim dali Veliko boljo hrano in obleko*
Beograd 26. oktobra. — Rimski časniki sa objavili izjavo nekake "Albanske vlade," v kateri se trdi, da je sedanja Pobuna Arnautov proti italijanskim okupacijskim obla-; stem delo naroda samega in obdolžujejo se Jugoslovani, da , 80 oni te upore organizirali. Da ........a...........2L , <* .., ...........t
svet vidi, kako se slepi svet, izjavljamo, da v Albaniji ni ni-kake vlade, ki bi imela naroden značaj in da ona "vlada," ki je izdala to izjavo ni nič druzega, kot italijanska in od svojega obstanka, febr. 1919. še ni zapustila Italije, da toraj niti ne ve ne, kaj se godi v. Albaniji.
Beograd 27: oktobra. — Na včerajšni seji ministerskega sveta so se vršila sledeča vprašanja:
"Sklenilo se je poslati v A-meriko posebno« komisijo, ki bode sprejela v svojo oskrbo finance in druga narodna vprašanja.	'
Dalje je pooblaščen minister za javni promet, da Teši vprašanje dragine živil delavcem.
Da se zboljšajo prometne zveze v novi državi naj se brez vseh formalnosti inženirjem dovoli potrebni kredit.
Sprejet je bil predlog ministra za socijalno politiko, da se mu dovoli 30 tisoč dinarjev za pomoč delavcem brez dela.
Sprejet je bil predlog ministra za socijalno politiko, da se mu dovoli 300 tisoč dinarjev za .pomoč prostovoljcev iz sa-lunske fronte.-
Sprejet je bil predlog za u-vite v najvišjega skupnega sodišča za celo Jugoslavijo,
Beograd 27. oktobra. — Po časnikih sveta, zlasti po pariških je krožila vest, da je naša mirovna delegacija pooblaščena, da -podpiše mirovno pogodbo Saumt Germaisko z Avstrijo, kar pa ne odgovarja resnici. Ministerski syet je pri svoji seji 20j okt. sklenil da naj delegacija počaka nadaljnih navodil. To vprašanje še ni de-finitivno rešeno.
Beograd 27. oktobra. — Voj-noministerstvo je razglasilo odredbo, po kateri se razpusti
I vojaštvo iz letnika 1901, 1902
-
in 1903 in sicer za nedoločen j čas. Ta razpust vojaštva se bode'izvršil tekom novembra. .
Washington, D. C. — D. B„ Purič, tajnik našega poslanstva v Washingtonu imenovan je od vlade SHS. za zastopnika pri ruski vladi v Omsku.
Beograd 27. oktobra. — Ka-jkor poročajo iz okupiranih kra-; jev, začeli šo Italijani odnašati vse, kar se le-da premakniti,. Odpeljali so tisoč konj, 0-vac, koz, krav i. dr. Narod je globoko ogorčen nad tolikim ropanjem naše zemlje. Vsaki dan gredo celi transporti blaga v Italijo.
Beograd 27. oktobra, — Princ regent Aleksander je prišeFiz Niša v Skoplje 24. oktobra in od tod je odpotoval v Tetovo in Gestivar in v Prizren. V vseh teh, krajih je ljudstvo princa regenta sprejemalo z velikim navdušenjem. Vsi u-ra&ni sprejemi so bil} prepovedani.
Črnagora naprosila zaveznike, da izženejo Srbe.
Pariz: — Črnogorske čete so prizadele veliko škodo srbski armadi, ko se je slednja nahajala v Črnogorskih pokrajinah. Tako poroča črnogorski zunanji minister. Iz poročila je podala Črnogorska vlada zaveznikom je razvidno, da je zopet prosila zaveznike, da iz-ženo Srbe.
•Cu j..;.', '	; . I v. ;'.' ■ '.;•'"■ ■ 1
Boj za Jugoslovansko Primdrje
Italija gi;e v svojem boju za krivico proti Jugoslaviji dosledno dalje. Na vsaki način hoče doseči da bode cel svet privolil,.^da se položi med evropske narode, da, med narode celega sveta — seme nove svetovne vojske. Krivico hoče!
V tem boju pa zopet vidimo, da imamo Jugoslovani samo enega branitelja^ in zagovornika — predsednika Wilsona.
Kakor poročajo " najnovejša poročila se je udala Anglija in celo — čudno! — Francija je pripravljena "popustiti." E-dino eden še stoji neomajno na stališču, katerega je zavzel že lani spomladi — predsednik Wilson.
Razvoj celega boja je bil pretečeni teden ta-ler
Pariz: — Zunanji minister Tittoni je tukaj s posebnimi predlogi, po katerih bi| se u-redilo vprašanje Reke in sicer tako, da bode v korist Italije. Italija zahteva naj se ustanovi posebna država iz Reke in okolice. Vendar, da bode Italija imela to državo v svojih krempljih. Zahteva, da se mora dati vse primorje Istrije do reke, tako da bode "mati" I-talija v zvezi s svojo(?) hčerjo Reko.
Zagreb. — Tu šem je pribe-žal odvetnik Vio, oče sedanjega D'Annunzijevega zaupnika, ki toliko dela, da bi se Reka priklopila Italiji. Vio je pokvarjeno ime in pomenja Vio-lič. *Oče italijansko komaj razume, sin je pa največji Italijan. Oče je moral bežati pred lastnim sinom. — Tako se maščujejo stari grehi očetov. Reški Hrvatje niso hoteli biti preje Hrvatje temveč samo "Rie-"canin." Govorili so najraje le laškoj Kaj čudo, da je mladina sedaj odpadla.
Reka. — D'Annunzio je izgnal iz Reke dopisnika Chica-ške Tribune in The Daily News' zato ker nista, hotela poročati, kakor jima je narekoval D'Annunzio. Oba so . aretirali, preiskali in potešil > peljali do demarkacijske črte in tam ju zapodili in jima zažugali, da bosta kaznjevana, ako se vrneta.— Boljšega D'Annunzio ni mogel storiti, kakor to. Naj svet spozna italijansko kulturo! Naj svet vidi, s kako podlim sovražnikom se mora boriti uboga mlada Jugoslavija. Naj pa tudi svet vidi zakaj se Italija gnjusi Jugoslovanom. T Pariz. — Jugoslovanska de-
1	»
legacija se je krnila v Pariz in razvila novo živahno delovanje za pravice nove dežele.
Pred vsem je razvila odločno delovanje za varstvo Jadrana. Na novo so nastopili pota diplomacije, da dokažejo Franciji in Angliji velikansko krivico, k ibi se Jugoslaviji zgodila, ako bi se ji Reka ukradla.
Rim. — Minister Tittoni je predložil svoje načrte Wilso-nu in Ameriški vladi in vsa a-meriška italijanska vladna propaganda je nastopila z novo silo, da uporne Wilsona, da pritrdi Italiji. Toda tu se govori, da je Wilson odločno odrekel svoje dovoljenje, da bi se Reka priklopila Italiji.
Rim. — II popolo poroča, da se je Amerika izrekla proti priklopitvi Reke Italiji, vendar je pa baje pripravljena drugače popustiti. Vrše se baje pogajanja med tajnikom Lansingom ift Rimom.
Reka. — Kako se vodijo tukaj volitve je naravnost smešno. Samo ena stranka je smela nastopiti, pa še ta ni smela i-menovati kandidate . sama/ D'Annunzio jih je sam imenoval in sicer vse, ki stoje za a-neksijo Reke Italiji. To je lepa ljudska volja. — Volišča so bila zastražena. Voliti so smeli vsi vojaki, če so tudi komaj nekoliko tednov tarii. — Upamo, da bodo vsaj te Vesti odprle Ameriki oči.
Rim. — Vlada hoče pritisniti na Ameriko s tem, da trdi, da bode Italija pahnjena v strašno revolucijo in državljansko vojsko, ako Amerika vstraja na svojem stališču. — Kar naj! Saj Italije ne reši nihče več.
Rim. — Velika nezadovoljnost vlada med ljudstvom radi velikih davkov.* Vlada je naredila novo postavo, pa kateri je konfiscirala vsem, ki so imeli od 5 do 10. tisoč 20%, od 10 do 20-tisoč 30% in kar je pa nad 20 premoženja 40%, to je skoraj polovico. Da bi pa neumno ljudstvo ne čutilo te tatvine slepari vlada zopet z Reko. Kaže jim' igračko, da jim iz žepa krade.
Rim. -— General ; Garibaldi'
je na čelu gibanja, ki se pri-'pravlja da požene D'Annunzio ven iz Reke. —- J2 cele ltome^ dije se vidi same* eno — da hoče vlada sam'o zopet svoj narod slepiti. Ona dobro ve, da bode morala pustiti Reko in Dalmacijo. Toda komedije treba za lastni narod.
AMERIKANEC SE JE , PRIDRUŽIL D'ANNUNZIO.
__ /
Whitney Warden, znan arhitekt, prišel v Reko.
Reka. — Whitiiey Warren, znan arhitekt je prišel sem iz Pariza, da stopi v službo. k D'AnnunzijCu
Zrakoplov z dvema osebama ki je spadal k D'Annunzijevi armadi, se je vžgal, ko je letel n£d mestom ih padelra ravno' pred vladno hišo. Oba zrako-plovca sta mrtva.
Brat ustrelil sestro. Chicago, 23. oktobra: 15-let-ni deček je hotel pokazati z revolverjem, kako delajo v moving showih in pomeril z revolverjem na svojo sestro. Revolver se je sprožil in 10-letna sestrica je padla mrtva na tla.
Meksikanci odpeljali konzula Z. D.
' Washington, D. C. _ Mek-slkanski banditje so odpeljali konzula W. O. Jenkinsa, amer* konzularnega agenta v Puejblo Meks. Za njegovo izpustitev zahtevajo $150.000. Ameri-kannska vlada je odredila, naj se svota izplača, da se reši konzula.
Generalni štrajk.
Peoria, 111. — Illinoiski de-lave^ so za generalni štrajk proti jeklenemu trustu.
— Štrajk gledaliških igralcev v New Yorku je stal nad 2 milijona dolarjev.
^Sv^'i'-T	^ ' I	% t
- ■ ..." 'iti
West Virgin!jski rudarji se bodo uprli.
Charlestown, W. Va. — Od
3—4 tisoč rudarjev iz spodnjega Cabin Creeka, je imelo sejo, na kateri se je sklenilo, da se bode rudarstvo organiziralo preti 1. novembrom. Govorilo se je tudi o splošnem orože-nju rudarjev.
Nova predloga proti štrajkom.
Washington. D. C. —~Kakor vse kaže bode zakonska predloga, s katero bode štrajk kaz-njivo dejanje, sprejeta kakor v senatu tako v kongresu.) Organizirano delavstvo pa pravi, da če se res to zgodi, bode to znamenje za delavstvo, da se bKža odločilna bitka. Splošni štrajk po celi Ameriki bode posledica te nove postave.
Poštni uslužbenci dobe povišanje plač.
Washington, D. C__Odbor
ki je poučaval. razmere plači poštnih uradnikov je sprejel predlogo za povišanje plač poštnim uslužbencem^ Predloga je sedaj pri Wilsonu. Ako jo podpiše, o čemer ni dvoma, postala bode zakon.'
Boljževiške slavnosti.
.Vladni tajni agentje-JBo! izvedeli, da se pripravljajo po raznih mestih razne slovesnosti v proslavo začetka boljševizma za 7. 8. in 9, novembra. V Chicagi bode 7 velikih shodov v ta namen.
Prememba ure.
Marsikdo je zamudil sv. mašo ali pa prišel prezgodaj prej-šno nedeljo, ako je pozabil, da je zvečer potisnil kažalec na uri za eno celo uro nazaj, — Hvala Bogu, da je bilo to zadnjič, kajti postava, ki je odpravila to neumno naredbo je postala zakon, proti Wilso-novemu "veto."
Prohibicija v Jugoslaviji.
V|_»
Kakor poročajo staro kraj slci listi, je po državnih postavah prepovedano prodajati žganje. Rum se sme dati le v čaju.^
Prohibicija v Čeho-SIovakiji.
Praga. — Vlada misli'uvesti prohibicijske postave,, kakor-šne imamo tu. v Ameriki.
Papež proti moderni modi.
Rim 23. oktobra: Papež fe sprejel v posebni avdijenci zastopnice ženske lige. Med drugim je pozval sv. oče vse žen-stvo svta, naj se organizira za boj proti nemoralni modi seda-danjih dni. Rekel je: "Vse katoliško ženstvo sveta mora se vedno zavedati, da je njegova prva dolžnost krepost in poštenje in zavedati se mora dalje svoje dolžnosti, da kot tako nastopa tudi v svoji nošnji4 Upreti se mora odločno preti-ravaniria modam, ki kanejo veliko moralno pokvarjenost 0-nih, ki jih izdajajo in vodijo. Take moderne nemoralne mode pospešujejo, korupcijo javnega življenja, mesto da bi bile najle pišokrasek krščanskega ženstva:"
V Reko došel vlak, z ameriškimi živili.
Pariz. — Journal des Debata poroča, da je došel v Reko vlak naložen z živili iz Amerike, katera so namenjena Avstriji. To bode zlomilo blokado od strani Italije.
Col. House bolan.
New York: — Colohel House, zastopnik predsednika Wilsona je prišel nazaj iz Evrope hudo bolan.
Dva brutalna umora.
Chicago: Dva človeka sta bila umorjena v središču mesta Chicago na jako brutalen način: Oba umora sta se;izVr-šila komaj nekoliko minut drug za drugim in le malo oddaljena drug o ddrugega. Izvršil ju je isti človek. Eden je bil Antonio Brizzolara, trgovec z' sadjem blizu La Salle postaje in drugi Izidor Gansky, krojač« Oba so našli s popolnoma razbitima glavama. Neki človek, katerega so videli malo preje z veliko cevjo hoditi okrog postaje in ki j|e kupil listek za Bureau Junction, 111. je storil najbrže to grozodejstvo. Oba trgovca je oropal in se najbrže hitro
_______ «	. ...jr'.'^-.-". -
Francija v miru.
Pariz: Francija je uradno razglasila, da je prenehalo vojno stanje v Franciji in Al-giru.
Johnstown, Pa. — W« Foster, tajnik odbora jeklarskih delavcev, je imel govor v katerem je izražal gotovo.upanje v zmago. Ako bi pa sedaj A. F. of Labor ne dosegla svojega cilja, v nekoliko letih bode zrastla druga organizacija med delavstvom — I. W. W.
Delavska konferenca položena?
Washington. — Svetovna delavska konferenca naj bi se 'preložila na poznejši čas, misli tajnik Wilson, da bode mogo-zbrati več delegatov, kajti pri sedanji ureditvi ne bode dovolj udeležbe. Veliko naroda ne bo--zastopanega: Do sedaj je prišlo v Ameriko že 36 delegatov. \-
Franciji za svoje pravice.
Washington. — Franciji ,bo,-do tudi predložili svoje zahteve delavski konferenci v Washingtonu. Zahtevali bodo, da se njih delo enako računa na ure, kakor delo vseh drugih delavcev.
Tudi ženske zahtevajo pravice.
Washington: — Tudi ženske vprašanje se mora rešiti na tej delavski konfei'enci. Miss Wa-la pravi, da so koristi možkih delavcev iste kakor ženskih.
Prijet zavoljqf podpihovanja.
Peoria, 111. — Tukajšnja policija je prijela John McCan-ley-a iz Jolieta, ker je ščuval na Vpor. Oblasti so ga že izka-
le že iz drugih vzrokov.
ZADNJI ČAS.
Ako želite poslati zaboj v staro domovino, a tega še niste storili, imate sedaj zadno priliko. Pošljite money order za 100. dolarjev, jaz pošljem za— * boj v Vašem imenu, kakor raz-vidite iz mojega oglasa v štev. 43. Glasila K. S. K. J.
IVAN GOTTLIEB 1821 W. 22nd St. Chicago, 111.
BOMBA DELOMA VNIČILA DEL TOVARNE.
Vržena je bila na streho oddelka za odpošiljatev.
Pittsburgh, Pa., JPoskusili so vničiti tovarno za jeklo in kositer v McKeesport, vrkli so bombo na streho, kjer je naredila veliko luknjo, vendar ni bil nihče poškodovan.
Ponočni delavci, ki so delali ravno pod ono streho, kamor je bomba padla, so prestašeni zbežali. Deli lesa in stekla so frčali na vse strani. Eksplozijo so slišali daleč na okrog in veliko ljudi je pohitelo na lice mesta.
Če tudi je prihitelo par sto tovarniških čuvajev in policajev takoj po eksploziji, vendar niso mogli nikogar najti,, ki bi bil kriv eksplozije*
Kositrna tovarna v McKeesport je eiia največjih v Zdru« . ženih Državah, katera je pa tudi prizadeta vsled štrajka. Zadnji teden pa se je več oseb priglasilo za delo. Policija pravi, da se je tem osebam grozilo s smrtjo, če ostanejo pri delu. Pravijo, da je bila bomba namenjena prestrašiti delavce.
Unija zahteva v tem okraju prostost govora in zborovanja, kar je seveda dovoljeno po u-stavi Združenih Držav.
Ko so imeli delavci svojo sejo včeraj zvečer, je bilo sklenjeno, da bodo imeli protestno sejo v petek večer, da se pogovore o protipostavni opoziciji, stiskanju in sili od strani gotovih oblasti na delavce.
Delavci in delodajalci pravijo, da je zmaga njihova.
Konec štrajka v eni tpvarni.
Youngstown, O. — Pogajanja so se pričela med uriijskimi voditelji in Trumbull jeklarno v Warren, kar znači, da se bo tovarna kmalu odprla. Pogajanja so se pričela na prošnjo zvenih delavcev jeklarjev, že-lezolivarjev in delavcev za Kositer, kateri imajo pogodbo z družbo in bi radi, da bi tudi drugi delavci lahko šli na delo.
Če patrulirajo Lackawanno.
Buffalo, N. Y, — Državne Čete s puškami hodijo po ulicah. To je prvič, odkar se je štrajk pričel, da se ne vidi kaj drugega v rokah stražnikov, kakor krepelec in samokres.
Vlaki in ulične železnice, ki so vozile delavce iz Buffalo, so imele oborožene stražnike pri sebi.
Danes ni nikdo skušal napasti uličnih železnic, kakor včeraj, ko ste bili dve osebi ranjeni.
Dve sestri sta poročile ena vojaka, druga mornarja. Te dni jima' Je sodišče dovolilo razporoko, ker sta se izjavili, da sta se poročili z uniformo in ne z fantoma.
NOVEMBER 6. 1919.
:..... 'Jul. — . .	—■......' -i-i— >——■—---------f-:--
"EDINOST'
Neodvisen tednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki.
Naročnina za celo leto..................................$2.00
Naročnina za pol leta ...................................$1.00
t _.__ ■ '
Cene oglasov na zahtevo. '
. . _; ,M, , ;__;............ .......Sil-'
NASLOV:
EDINOST PUBLISHING CO.
1847 W. 22nd. St.	Chicago, 111.
..................•.......... ....................- ■---—-...........»i..... .--■■......... ......... .................
Telephone Canal 98.
Subscription price per year............................ .$2.00
Subscription price per half year ....................„....$1.0ft
e ADVERTISING RATES ON APPLICATION. November 6. 1919. — Number (Štev 48. Velume - V. Leto.
Issued every Thursday by Edinost Publishing Co., 1847 W. 22nd Street, Chicago, Illinois.
Entry as second-class matter applied for at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Delavski nemiri.
Vsi premogarji premogovnikov mehkega premoga so za-stavkali pretečeni teden s 1. novembrom.- Toda to je najnevarnejša stavka, kar smo jih kdaj imeli. Ako se stavkarjem posreči ustaviti produkcijo mehkega premoga je s tem ustavljena cela industrija Združenih držav. Zato se je tudi vlada ustrašila ter sklenila drastične naredbe zoper štrajk. Ker še ni vojska proglašena za končano zato veljajo glede premoga postave in na-redbe, katere so bile v veljavi za časa vojske. Vlada je zato prepovedala voditeljem premogarskih unij razglasiti stavko in pozivati delavstvo k stavki., Ako bi kak voditelj to vendar stopil' je to kaznjivo dejanje. Zato voditelji res niso izdali običajnih pozivov, vendar je precejšen odstotek rudarjev ostal v soboto doma.
Ameriška javnost splošno ne odobrava stavko premogarjev in ji ni simpatična. To pa iz naravnega razloga, ker vidi v teh delavskih nemirih tujezemske tajne sile, ki so pri delu, največ ruski boljševizem, ki se pred vsem trudi, da bi povzročil v Ameriki splošno revolucija in boljševiško vlado. V veHki večini ameriški listi ne pozdravljajo toraj te stavke, kakor so pozdravljali navadno druge stavke.
Mladeniski klubi.
Preteceno nedeljo je priredil fantovski Klub Sv. Štefana v Chicagi, 111. svojo prvo ustanovno zabavo. Cela prireditev, kakor se nam sporoča, je dobro vspela. Vendar nam se ne gre za to, ali je dobro vspela ali slabo, nam se gre za velik moralni vspeh, katerega je dosegel Klub že s tem, da se je vstanovil in da obstoji.
Da, mladeniski in dekliški klubi so dandanes najpoglavit-nejše organizacije. Rešitev mladine je najvažnejša in najsvetejša naloga vsakega gorečega in delvnega duhovnika^ Fant, dekle od danes je žena, mati za jutri. Kakoršen je pa Janezek, tak bode Janez. Kako zaboli srce vsakega rodoljuba, ko srečuje po mestnih vogalih ulic oele gruče fantov v najlepših letih, od 16 do 28 leta po cele dneve brez dela pohajkovati. Temno rdeči obrazi in skremžene poteze kažejo o strasti pijančevanja. Motni in otožni pogledi o strasti grdega vživanja. Če pa še razume njih pogovore, ga pa gotovo solze polijejo. Kakšna je naša prihodnost če je naša mladina tako! Kakšni bodo to očetje, gospodarji. Zato je rešitev naše mladine dolžnost vseh voditeljev naroda, zlasti vseh duhovnikov. V tp pa so edino sredstvo — Mlade-niški in Dekliški^lubi. Mladini treba zabave, treba plesa, treba iger, treba telovadbe. Objednem pa tudi svarila, naukov. Mladini se mora neprestano kazati posledice slabega življenja. Opozarjati je treba na nevarnosti norih dni.
Zato, o da bi ne bilo slovenske župnije v Ameriki, kjer bi ne imeli fantovskega Kluba.
Klub sv. Štefana pa pozdravljamo in mu častitamo na velikanskem moralnem in gmotnem vspehu prve ustanovne prireditve.
o—o;—o—
Mladeniški Klub Sv. Štefana je priredil preteceno nedeljo svojo prvo, ustanovno zabavo. Cela prireditev je bila velikanski, vspeh in priobčili bomo daljše poročilo v prihodnji številki.
o—o—o—
Zastopnik Jugoslavije za Ameriko za svetovno delavsko konferenco, socijalist Prepeluh je "zbolel" in moral, ostati v Evropi.
DOPISI.
I CHICAŠKE NOVICE.
Lepo in primerno smo praznovali spomin naših ranjcih v naši cerkvi. V soboto večter smo zmolil ivse tri rožne vence in nato so bile molitve "Libera", in kratka pridiga je bila o naši dolžnosti spominjati se svojih ranjkih zlasti pri tej priliki. V nedeljo smo imeli pri
veliki sv. maši črno sv. mašo in molitve in pridigo.
Chicaški Slovenci so verni in to vero so pokazali zlasti pri tej priliki. Kjer je vera, tam je tudi stanovitna ljubezen do ranjcih. Tim, ki veruje vvečnost, se bode pogosto spominjal svojih ranjkih in molil zanje,
Nekaj posebnega je bila o-krasitev cerkve za to priliko. Brezštevila luček je gorelo na oltarju in pri mrtvaškem odru sredi cerkve.
Naša dekleta so se marljivo lotila svoje igre, katero bodo priredile na večer pred zahvalnim dnevom, in na Zahvalni dan popoldne.
Te dni nas je obiskal naš prijatelj Mr. Jerič iz Belvedere 111., kjer je zaposlen. Mr. Jerič se je pred nedavno časom vrnil iz Francije in to je bilo naše prvo srečanje ž njim. Zve-selili smo se ga.
Naši šolski otroci so prinesli te dni svoja prva spričevala za letošnje šolsko leto. Nekateri so prišli domov z velikim veseljem, drugi pa bolj s kislim.
Naš rojak Frank Banič in
predsednik mladeniškega kluba sestavljata , "Bowlign. team-e," ki bodo igrali letošnjo zimo za nagrade. Kakor čujemo se je že več društev priglasilo, ki bodo stopila s svojim "teamom" v tekmo: tako mladeniški klub Sv. Štefana, društvo Sv .i Štefana K. S. K.' J., društvo Brostnarjev, slovenski člani K. of C. in še več. —^ Več o tem sporočamo prihodnjič. Mi to idejo zelo odobravamo in poživljamo začetnike te misli naj premagajo vse težave in vstrajajo, da to dosežejo. Naš list jim bode na razpolago za tedenska poročila o tekmi.
Glasu Naroda jn njegovim pomagačem: Pustite osle rigati! Saj druzega ne znajo, kako morete pričakovati od njega slavčkovega petja. Osli rigajo, psi pa lajajo,. Glas Naroda pa zmerja. Vsak po svoje.
-iV Z-.:"::' i-' 'i»^
Pa rovi.. za prostovoljca Ivana Kopitarja
Slovenskega prostovoljca I-vana Kopitarja, ki je pred dvema letoma odpotoval iz Cleve-"landa na solunsko bojno poljte, je zadela sredi avgusta letošnjega leta strašna nesreča: padel je s kamniškega vlaka tako nesrečno, da mu je kolo odrezalo v rami desno roko. Da-si je sedaj že okreval, vendar pa, bo nesposoben za delo, s katerim bi se. mogel preživljati. Zaradi tega so njegovi prijatelji in znanci zbrali nekaj dolarjev, da mu vsaj za prvi čas odvzamejo skrb za vsakdanje življenje. Denar mu bo poslan v ameriških dolarjih, tako da bo dobil za nje popolno vrednost v kronah. Prostovoljno so 'prispevali za to sledeči:
Po $5.00: Anton Osovnik, Frank Drašler ml.„ Ivan Moži-na, Anton Kavšek, Anton Gr-dina; Anton Junec $2.50; po $2.00: Frank Zakrajšek, Anton Anžlovar, John Centa, dr. F. J. Kern, John Gornik, Jožef Štamfel, Louis Skok, Nick Vidmar; po $1.00: Math Pov-še, Rudolf Cerkvenik, Josip Jenič, Frank Oblak, John PikŠ, Anton Razinger, Louise Čebu-lar, Dr. James Seliškar, Beno Leustig, Dr. Josip Neuberger, Jos. Zalokar, Frank Butala, John Robas, Pavel Schneller, Louis 2užek, Valentin Mavkoj James Debevc, John Tomšič; po 50c.: Frank Perme, Anton Stražišar, F. J. Faletič, Josip Pikš, Tony Centa, John Zabu-j kovec, Frank Koenig, Josipi-ne Sintič, T. Suhadolnik, Josip Maverol, Frank Hudovernik, Frances Hudovernik, Jakob Jančar, John Mesec, Viktor Drobnič; skupaj $70.00,
Ker je ponesrečeni v resnici potreben podpore in jo tudi zasluži, prosim zavedne in rodoljubne rojake, da se ga spomnijo s kakim darom, vsem plemenitim darovalcem pa se najprisrčnejše zahvaliujem.
Tony Osovnik, nabiralec. 1132 E. 60th Str.,'Cleveland. O.
Novice iz Jugoslavije.
Slovensko vseučilišče v Ljub-1 ljani. — Beograd, 31. avgusta. Regent Aleksander je danes opoldnei podpisal ukaz, s katerim stopi v veljavo zakon o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani in s katerim se imenujejo prvi profesorji na vseučilišču, ki imajo obenem tudi nalogo, da stavijo predloge glede na-daljnih imenovanj. — Imenovani so za redne profesorje: Na pravni fakulteti: dr. Ivan Žolger, bivši minister in redni profesor na vseučilišču na Dunaju; dr. L. Pitamic, izredni profesor na vseučilišču v Črno-vicah; dr. Bogumil Vošnjak, docent na vseučilišču v Zagrebu in dr. Ivan Žmavc, bibliotekar I. razreda na vseučilišču v Pragi; na modroslovni fakulteti: dr. Josip Plemelj," redni profesor na vseučilišču v Črno-vicah; dr. Rajko Nachtigall, redni profesor na vseučilišču v Gradcu; dr. Fr. Ramovš, docent na vseučilišču v Gradcu in dr., Prijatelj, kustos na dvorni biblioteki na Dunaju; na tehnični fakulteti: prof. dr. Rih. Zupanič, docent na tehnični visoki šoli na Dunaju: dr. Karel Hinterlechner, šef geolog, državnega zavoda na Dunaju; prof. dr. Maks Samec na Dunaju ter ing. dr. Milan Vidmar; na bogoslovni fakulteti: dr. Ivan E. Zore, dr. Aleš Uše-ničnik in dr. Fran Ušeničnik, vsi trije doslej / profesorji na bogoslovnem učilišču v Ljubljani., Na medicinski fakulteti* so imenovani' za profesorje: pri-marij dr. Botteri, dr, Šerko in dr. Plečnik.
Straža piše:
"Lastne republike torej nismo mogli proglasiti. Morali smo se ali nasloniti na Srbijo, ki je član entente in ima pri njej'precejšen ugled, ali pa trpeti d,a dela ententa z nami Kot s svojimi sovražniki, kakor h->ee. V tem slučaju bi rao-i%li povrniti Srbiji vso škodo, katero so ji naredili naši vojaki- bodisi z denarjem in blagom, ali pa z delom. V tem slučaju bi na primer Srbi lahko zahtevali, da da Štajerska Srbiji toliko in toliko obleke, pohištva, živine itd. Mariborsko okrajno glavarstvo bi moralo poslati toliko in toliko tisoč ljudi v Srbijo, da tam brezplačno popi'avljajo škodo, katero je naredila Avstrija. V trde buče naših nemškutarjev, ki so poleg tega še vse prekaje-ne Od vina in šnopsa, še zdaj ne gre v glavo, da smo mi premaganci in popolnoma odvisni od entente.
Ob. razsul u Avstrije ni bilo Več vprašanja, če je komu Srbija všeč aH ne, morali smo k njej, da rešimo, kar je mogoče rešiti, mi nismo mogli staviti nobenih pogojev, bili so Srbi, ki so imeli besedo in reči moramo, • da so nas sprejeli kot nesreč-1 ne brate, $asiravno bi nas bili ■ lahko sprejeli kot izdajice jugoslovanskega naroda, ker smo še borili z Avstrijo zoper Sr-; bij o.
Mi smo potrebovali Srbe, ne ohi nas, Srbi bi se lahko postavili na izključno srbsko stališče in rekli: vzamemo samo de--aad onsqas BAtqaad .ispi 'ajoz bivalstvo: Bosno in Hercegovino, južno Dalmacijo, Banat in Ba,čko, del Slavonije in od Hrvaške: Liko, ostali Hrvatje in Slovenci naj počno kar hočejo. V tem slučaju bi Srbi lahko živeli v prijateljstvu z Lahi j in Nemci in dobili lepo vojno odškodnino. Tako pa dobe sicer nekaj sveta in kakšne tri milijone prebivalcev več, zato pa tudi najmanj 25 milijard avstrijskega dolga, nobene vojne odškodnine in sovraštvo Lahov in Nemcev. Poznejši zgodovinarji bodo pisali, da so na tem zjedinjenju veliko več pridobili Slovenci, kakor Srbi."
Učitelj: "Kdo mi ve povedati, kdo je hinavec?"
Učenec: "Učenec, ki pride
v šolo s smehom na obrazu."
. 'j.' . ■ .....
STARE OBLEKE IN ČEVLJI ZA JUGOSLAVIJO.
Ameriški Rudeči Križ že dose-daj poslal v sedmero dežel, ki so najbolj trpele radi vojne, 56,472 omotov in zabojev starih oblek in sukna in 22,528 žakljev čevljev. Vsa ta roba je bila nabrana v mesecu aprilu, ko so podružnice Ameriškega Rudečega Križa po vseh Združenih Državah pozivale občinstvo, naj podari obnošene obleke in čevlje za potrebne ljudi v prizadetih deželah.
Dežele, ki so deležne tega daru, in njihov delež na nabranih predmetih, so sledeči:
Zemlja	Zabojev	Žakljev
oblačil	čevljev I
Jugoslavija ____________7,254 ______________3,725
■ -
Armenija ________________7,275 ______________1,635
Izolsko'................30,598 _______15,432
Finsko ....................2,844 ______________1,575
Eu mlinsko ____________6,309 ______________83
Čehoslovalcija________2,192 _____________78
Razdeljeno blago predstavlja skupno svoto 11,078, 958 funtov.
Pripravljeni za napad.
Jugoslovanska fronta je sestavljena iz 8 prostovoljskih bataljonov s polno opremo topništva. Jugoslovani rabijo reflektorje vsako noč, da bi bili pripravljeni v slučaju napada.
Pričakuje se, da bode anek-sija Reke kmalu razglašena in prikloplj;ena Italiji, kajti za ta korak posebno delujejo mili-taristi v Rimu. Ministrski predsednik Nitt'i, je dal razumeti, da bode pretrgal vse vezi z zavezniki, ta govorica je prišla iz političnih krogov, kateri ta korak tudi podpirajo.
Ta novica je pa skorogotovo izmišljena, ker se pričakuje, da bosta Tittoni in Nitti raje resignirala, kot da bi pospešila konflikt med Italijo in zavezniki. V tem slučaju bode sledil Nittiju tudi Signor Gio-litti. V vseh slučajih pa bi bilo najboljše, da zavezniki prepu-ste to vprašanje Italiji, da naj ona odloči glede Reke, kakor hoče« — Tako se glasi poročilo. (Ako se to zgodi, je pa sveta resnica, da jih bodo dobili degoti po plečih. Op. ured.)
7-—------
Pozor Chicaška društva! —
V mladeniškem klubu 1823 W.. 22 Street se je ustanovila pretekli pondeljek "Keglarska Liga Slovenskih društev v Chicago, Tli. ki bode začela prihodnji teden veliko tekmo za visoke "pi'ize" za to zimsko sezono na keglišču mladeniškega društva. Vsako društvo bode igralo enkrat na teden. Do sedaj je priglašenih pet Chicaških "društev. — To bode nekaj novega za Chicago in nekaj zanimivega, česar v Chicagi še nismo imeli. V soboto večer 8. novembra ob 8 uri bode zopet seja" Lige, kjer se bodo naredila praVila. Vstopnina društva v ligo je $5.00, kar se bode porabilo za "prize." Društva, katera bi še rada stopila v tekmo naj se priglasijo v soboto večer, ali pa v* nedeljo ali pondeljek ' v Klubu. Dosedaj računamo na društva: Sv. Štefana, Sv. Alojzija, Sv« Jurija, Mladeniški Klub in Danica. Ostala društva so uljudno vabljena, naj se pridružijo.
On: "Ranjka prva žena je i-mela samo eno napako, da ni znala dobro kuhati.
Ona:" Hvala Bogu, vsaj v eni reči mi je bila podobna."
New York
Je središče svetovnega prometav sakem pogledu.
Denarne pošiljatve. — Potovanje v staro do movino. — Dobiti svojce iz stare domovine, — vse to se da napraviti najlažje preko New Yorka, ako v teh slučajih se podaš v vsestransko pozna no, nad 20 let ptaro ter pod državnim nadzorstvom poslujoče:
Potniško in bančko podjetje: "EMIL KISS" Ta tvrdka pošiljanajceneje, najhitreje intudi varno denar v staro domovino, zastopa vse pa-robrodne družbe, izdaja bančne nakaznice (drafts) na vse varne svetovne banke, prejema napovedanja.
Ta tvrdka vam garantira za vsaki posel ^ Ako kaj potrebujete obrnite se naprvo na to ■ ^ktvrdko, pred kje druge poisvedujete, ker Jk ^^ v tejtvrdki dobiti pojasnila, svete in . MT pouk bresplačno. Pridite osebno ali W pišite na:	M
EMIL KISS!_	M
^^ 133 Second Avenue, cor 8th. St. New B York, N. Y. Ustanovljeno 1898.^^^ ^^^ Telefon: Orchard 4230.
Pošiljanje denaija v staro domovino.
Hitro, zanesljivo in poceni morem poslati denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi.
Gene Denarja:
lOO^ron------------za $. -2.45
200 kron----------------za $* 4.90
500 kron _____----------- za $ 11.00
1.000 kron---------------- za $ 22.00
5.000 kron ----------------za $110.00
10.,000 kron----------------za' $220.00
50 lir _——'_____________ za $• 5.65
100 lir _____----:--------- za $ 10.75
500 lir ------------------za $ 53.00
1.000 lir------------------ za $106.00
Denar pošljite po Money order, po American Expresi Co. ali po bank draftu.
Potni listi.
Qoun._ki.sami nočpjo^jnjeti kakj^sjtnos^jpresjgjj^Q tudi potni list.
LEO ZAKRAJŠEK
70-9th Ave, New York, N. Y.
Bee Wise
A: "Moja žena ima že zopet nov klobuk v mislih."
B: "To še ni tako hudo* Moja ga ima že na glavi. To je veliko hujši."
Mlada žena: "Tu, na te; klopici mi je moj možiček prisegel svojo zvestobo."
Stara kuharica: "Da, da. S temi možmi je križ."
HITRA POMOČ
Oslabelost vsled pretežkega dela, izdelanost, okoreli sklepi in mi&ice, slaboten hrbet, pretegnjenje iz izpahnenje, temu ja leliko hitro odpomoSi s takojSnjo uporabo
PAIN-EXPELLERJA
" Prijatelja t potrebi"
Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno mo6, ne bodo več brez njega. Samo ea Pain-Expeller je, in v vaSe varstvo je opremljen z naiSo tvorniško znamko
4A SIDROM
Če nima zavojček te tvomiSke znamke, ni pristen in ga zavrnite. 85 in 65 I eftntov v vseh lekarnah ali pa pri
F. AD. RICHTER & CO., 326-330 Broadway, New York
NOVEMBER 6. 1919.
CIGAN NED.
R. J. A. P.
Kakih dvesto let tega je šla po potu, ki pelje čez polje, karavana ciganov, vreme je bilo krasno, kajti bilo je poleti. Odkod prihajajo, kam gredo, kdo ve?
Med to družbo je bil tudi mlad telovadec, Ned po imenu. Bil je komaj šestnajst let star, a njegovi udje so bili tako izurjeni, da je lahko predstavljal res občudovanja vredne reči. Kakor bi bil iz kavčuka, tako je odskočil od tal, ko je naprav-ljal kak vratolomni skok. Pri vsaki pre„dstavi so njemu najbolj plpskali.
Tisto popoldne so se vtaborili v vasi, nad katero je kraljeval lep grad. Dva cigana sta šla po vasi s piščalko in bobnom t^ oznanjevala čas večerne predstave^ Zato je bila predstava dobro obiskana; seveda so najbolj ploskali Nedu.
Najbolj navdušen opazovalec je bil mal deček, čegar modre oči so kazale občudovanje, ime Pirre. Bil je sin grajskega gospodarja, osem let star; njegovi lasje so pokrivali njegove rame. Prišel "je k predstavi z Dominikom, svojim posebnim strežnikom in bil je zelo navdušen za mladega igralca. Ko je Ned skončal in se občinstvu priklonil, je bil Pierre tako navdušen, da je zaklical: "Dobro." Ko Ned to čuje se obrne še posebej do njega in se mu nasmehne . . .
"Ali ni to čudovito," je omeni! svojemu spremljevalcu.
"Ko bi znal jaz saj polovico tega."	»
Ko se je Ned sprehajal po vasi, mu prihiti naproti Pierre, rekoč: "Dobro jutro, gospod i-gralec. Hočeš z menoj v roke seči?"
"Gotovo/ 'je bil odgovor; pogovor se je pričel.
"Če bi ti vedel, kako te za-~ vidam, odkar sem te videl sinoči, kako rad bi znal, kar ti znaš in šel okrog sveta s karavano!"
"Nikar ne misli, da je vse zabava, o, ne ; prav malo veselja je pri tem," je rekel Wed z žalostnim nasmehom.
"Več zabave imaš, kakor pa jaz z nalogami, katere mi daje učitelj," odvrne Pierre in napravi pust obraz, ko se spomni na učenje.
"Nikar ne obžaluj svoje usode: Ti si bogat, imaš očeta in mater, ki te ljubita in lepo hišo;
jaz pa sem revež, brez stari-c-v
' ali sploh koga, komur bi zau pal in obsojen, da potujem po svetu celo življenje. Pomilova nja, ne občudovanja vreden sem in dal bi svojo izurjenost brez ugovora za dom."
Ned je tako prepričevalno govoril> da se je Pierre skoro jokal ter rekel: "Ubogi Ned: ker nimaš nikogar, ki bi te,rad imel, pojdi z menoj in ostani pri nas. Bodi moj tovariš in uči me tvoje umetnosti!"
Ned se je moral smejati temu vabilu. Žalostno je zmajal z glavo, rekoč:
"To je nemogoče. Ti si gos-podič, jaz pa cigan. Ali ti morem s kom postreči? Tako prijazen si, da bi rad postregel s kako stvarjo." :
"O, da;" pravi Pierre in oči se mu zasvetijo. "Veliko veselja mi lahko napraviš. Doli na polju je velik topol in na vrhu ima vrana Svoje gnezdo. Drevo pa je tako visoko, da noče nikdo gor splezati, da bi mi prinesel gnezdo, ker si tako izurjen, bi morda to napravil."
"Gotovo. Hajdiva!"
Šla sta po polju, kjer se je pasla lepa živina, Pierre1 je bil vesel in rekel j e svoj emu tovarišu:	.
"Vsa ta živina je mojega o-četa. Med njo je tudi nekaj bikov, pa se ne bojim, dokler sem pri tebi."
Ko sta prišla k drevesu, mu je Pierre pokazal črno stvar na vrhu drevesa rekoč;
"Tam gor, je Ned; ali vidiš?"
"Da; takoj je prinesem
dol."
Hodil je okrog drevesa, da najde dobro stran za* plezanje; kmalu se je dvigal po steblu. Pierre ga je z veseljem gledal
in navduševali "Hajd, le naprej !" in vihtel svojo rudečo kapo.
Cigan je bil že pri sredi drevesa, ko zasliši obupen klic na pomoč. Ko se Ned ozre navzdol vidi Pierra, napol iz uma vsled strahu, ki zija v velikega bika, ki gre naravnost proti njemu. Bik se je mirno pasel, nedaleč stran, kar ga zdraži rudeča kapa, s katero se mu je zdelo, da ga nekdo izziva. Bil je vroče krvi in hitro se je odpravil, da napade sovražnika.
Ko je Ned spoznal nevarnost, se je hitro spustil po drevesu navzdol, neglede, da si je strgal obleko in razpraskal roke. Pierre je skočil k njemu in kli-, cal: "Ned, reši me, reši me!"
Med tem je bil bik, peneč se okrog gobca, že. prav blizu. Ned je hitro zagrabil Pierra in skakal okrog in se umikal, da bi bik zgrešil svoj'cilj. Žival pa je še zmiraj, bolj silno in nevar-, ho; rudeča kapa ga je še bolj jezila.
"Kaj naj vendar storim," je mrmral Ned sam pri sebi^
"Reši me — reši me!" je klical Pierre in se ga še tesneje oklenil.
Zastonj se je Ned oziral naokrog; nikogar ni bilo nikjer in tudi nobene hiše. Kljub svoji mladosti je dečku pohajala moč. Pierre je postajal pretežek; skakanje mu je tudi jemalo sapo, vendar je še skakal j in se izogibal, pa večkrat je le malo manjkalo, da ga ni bik zvrnil v prah ali , nasadil na rogove.	i
Naenkrat zapazi vrboz nizki mi vejami blizu sebe. Hitro je bil na prvi veji in potegnil Pierra za seboj. Bik je vdaril z glavo v deblo, da se je celo drevo streslo.
"Rešena sva," pravi Ned, ko se je lepo vsedel na vejevje.
"Ravno o pravem času," dostavi Pierre. "Kaj bova pa tu počela?"
"Počakala, da grfe bik stran."
Bik pa ni »kazal nikakega razpoloženja, da bi šel stran. Ko je gledal dečka na drevesu, ga je še bolj jezilo in začel se je znova zaletavati v vrbo, kakor, da jo hoče podreti. Drevo se je stresalo pri njegovih napadih in vsak list, kakor ob viharju. Nikake pomoči od ni- : koder,, nikogar v obližju! Polje je bilo zapuščeno, pomoči ni bilo pričakovati.
"O, o, drevo bo padlo!" je zakričal Pierre/'Napol gnilo je. Ali ne slišiš kako poka?"
"Res je," pravi Ned. "Poslušaj! Nekaj sem se zmislil. Drži se dobro debla. Boš nekaj vi- , del."	;
Dečko se je čudil, ko je Ned slekel suknjo in začel odvijati ' raz sebe velik, model- povoj, v katerega je bjll zavit, stopil je na najnižjo vejo in čakal, kdaj j se bik zopet vrne. Ko se divja žival približa s sklonjeno : glavo, mu skoči Ned na vrat.
Pierre, četudi ves v strahu, je zaklical: "Dobro!" Razbes- 1 nel bik je zastonj skušal otre- 1 sti se neljubega bremena. Skakal je in otresal na vse načine. Ned pa se m dal otresti. Bik se je umiril. Ned mu je v trenutku vrgel ovoj okrog glave in zadrgnil okrog vratu. Bik je imel tako zavezane oči.
"Dobro, Ned dobro!" je .klical Pierre ko se je njegov strah spremenil v veselje,
"Splezaj dol," pravi Med. Hiti po pomoč. Naj pride nekaj mož, ki bodo ukrotili bika. Pa hiti, ker moj sedež ni ravno prijeten."
Kakor smo rekli, Ned ni imel doma. Ko je grajščak zvedel o tem junaškem činu, mu je ponudil dom v grajščini. Ned je postal Pierrov tovariš in prijatelj. Živel je dolgo v veselju in postal nazadnje oskrbnik graj-ščinskih posestev.
Wilsonovo pismo delavski konferenci.
Wilson je pisal posebno pismo delavski konferenci, kjer pravi
Washington, D. C. 22. okt.
med drugim : "Drznem se zelo slovesno apelirati na vas kot amerikance. V času, ko skušajo vsi narodi sveta najti način kako bi preprečili mednarod-
Prodajam šifkarte za vse proge. Pošiljam zaboje s hrano in obleko v vse jugoslovanske kraje. Pošiljam denar v vse jugoslovanske kraje.
iooo kron samo $27.50
JOHN ZVETINA
1726 So. Racine Ave.
CHICAGO, ILL.
no vojsko, ali naj mi pokažemo, da ni načina, kako bi se nadaljevala industrija kakor edirfo v duhu in načinu vojske?" Ali naj nas res tudi v civilnem živlženju vodijo sum-ničenje, sovraštvo in surova sila ? Ali naj res naši industrijel-ni voditelji in naši delavci žive skupaj brez zaupanja drug do drugega, v neprestani borbi, kdaj bi drug izkoristil -drugega? Prijatelji moji, to bi bilo nevzdržljivo." ■
Rojakom v Canonsburg in Okolici.
Dne 12. novembra zvečer ob 7 uri se bode začel v cerkvi Sv, P|trika slovenski petdnevni sveti misijon. Vsaki večer in vsako jutro bodo posebne po-i božnosti in pridige, kakor se bode oznanilo ob začetku 12. novembra zvečer. Sklep sv., misijona bode v nedeljo popoldne 16. nov. ob uri, kakor se bode oznanilo.
Rojaki, to bode lepa prilika za vse, da opravite zopet en krat svojo pobožnost.
RAZNO.
Na
pustno nedeljo priredi Mladeniško društvo svojo drugo zabave*. — Vsa društva naj blagovole to vpoštevati.
—	Canada bode v prihodnje plačala vsakemu vojaku $3.00 na * dan. Tako bode Canadsko vojaštvo najbolje plačano vojaštvo sveta.
-	Neki vojak se je vrnil iz Francije odlikovan z medaljo, ker je pojedel največ "dough-hut"— kolikor, kakoršne so pekle Članice Salvation Army, pojedel je namreč Celih 249 v 24. urah.
Društvo Martin Slomšek št. 16 S.D.Z
sprejema člane v društvo od 16. do 30. leta. Bolniška podpora je $5.00, J7.00, $14.00. Posmrtnina $150, $30°. $500, $1000, $2000, za kolikor kdo že-i. Dolžnost vsakega poštenega moža je, da postane član S: D. Z. Pristopite t našemu društvu, dokler ste še zdrav in mlad. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na sledeče uradnike: Damijaii Tomažin, 1095 E. 64. St. predsednik Frank Novak, 6816 Edna ave, tajnik Leopold Kušlan,- 1091 Addison Rd jlagajnik. Društvo zboruje vsako dru go nedeljo v mesecu ob pol dveh novi šoli sv. Vida.
Društveni zdravnik: dr. Selišk«*.
Drušvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K. Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v. mesecu na 62 St. Mark's Place, New York, N, Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je
eno izmed najagilnejsih- v New Yorku.
. 'v■>
Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. —Posmrtnine se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. —Rojaki! Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike.—Predsednik: Jos. Zakrajšek, 6215 St. Clair Ave.; podpredsednik: Josip Salamon; tajnik: John Vidervol, 1153 E. 61. St.; blagajnik: Anton Bašca, 1016 E. 61st St. Vprašajte lahko tudi nadzornike: Alojz Tomše, Mike Mulec, Viktor Kompare. — Redar: John Peterim, zastavonoša: Alojzij Somrak, društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar. Društvo zboruje vsako drugo
nedelio v mesecu ob 2. uri v šolski dvorani.
Okolo sveta z amer. rdečem križem.
AROUND THE WORLD WITfi THE AMEMCAN JI&RED CRO^^K
In Serbia. MH\>
Še za časa prve zime vojske je amer., rdeči križ poslal v Srbijo zdravstveno komisijo, ki je veliko dobrega storila za časa strašnega tifusa v Jugoslaviji. Ko so Zdr. države šle v Evropsko vojsko je poslal posebno misijo na Balkan pod' vodstvom Fathra Jagra. Katera je veliko pomagala stradaj 0-čemu nrodu. Žalostno stanje, katerega so padle žrtve te vojske, kaže ta slika. Zlasti otroci so silno veliko prestali, v	■■'*
O. O. F. RED. KAT. BORŠTNARJEV.
Slovenski oddelek Dvor Baraga sprejema praktične katoličane od 16. do 50. leta. Kandidatje sa lahko vpišejo
pri vsakem članu in pri seji, ki se 1 vrši vsako prvo sredo zvečer in
tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli
Sv. Vida.
Podrobnosti daje drage volje odbor in vsak član društva.
in vsak šlan .društva.
Nadborštnar Fr. Perme, 1333 Norwood Rd., pod borštnar Anton Slabše 1082 E. 72nd St., tajnik in zapisnikar Kikelj, 5430 Standard St., Finanšni ajnik Lovrene Zupanšiš, 1372 E. 47th St., blagajnik Jernej Knaus, 6129 St. "lair Ave. — Trustisti: Joe Bugovec, Hilton Skulj in John Skulj.
Društvo Sv. Družine št. 11 D. S. D., Pittsburgh, Pa.,
laznanja' vsem rojakom in rojakinjam med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. Bolniške podpore izplačuj? društvo po
$1 na dan S. D. izplačuje zraven smrtnine, tudi zaposkodnino in raznovrstne operacije. Za nadaljna po-pasnila se obrnite na sledeči, 54 Low Road; John Golobic, podpredsednik, 5621 Carnegie Ave.; George Wese-lich, 1. tajnik, 5222 Keystone street; Josip L. Bahorich, II. tajnik, 5138 Dresden Way; Anton Skerlong, bla-ganik, 5124 Butler Street. Mesečne, sejo se vrše vsako tretjo nedeljo v
mesecu ob 9. uri zjutraj v K. S. Domu. — Rojak! Rojakinja! pristopi še danes kajti jutri bo mogoče prepozno. —
Društva.
ZA SMEH.
Dva žida sta šla ^v restav-rant obedovat, oče in sin. Naročila sta si vsak po eno jetrno klobasico. Toda restavran-ter je iniel samo dve še, veliko in malo.. Ko ji prinese na mizo, se opraviči pred gostoma.,
"No, Icik," pravi oče, le zbe-ri si, katero hočeš."
Icik si ne da dvakrat reči. Hitro zabode z vilicami večjo klobas'o in jo dene na svoj krožnik.
"No Icik, to pa ni lepo, da si si izbral večjo. Vidiš, kadarkoli ti bodo" dali na izbiro, da vzameš večjo ali manjšo, zahteva olika, da si vedno izbereš manjšo."
Icik ni bil v zadregi.
"Pataleben, ali velja to pravilo olike za vsakega človeka?"
a "Seveda! Za vse enako!"
"Tudi za te?" , "Kajpada!"
r "Ko bi s ina primer sedaj-le ti zbiral najprej, katero bi si izbral?"
"In to še vprašaš? Manjša seveda!"
"Kaj pa hočeš, tataleben.
Kupite ta teden električni šivalni stroj.
Posebna ponudba za dobro-poznani električni šivalni stroj je razpisana za teden po veliko Clevelandskih Električnih trgovinah.
The Illuminating Co.
Ill uminating Bldg., Public Square CLEVELAND Q,
sn \J ~ " w- J v t'	1 '' ^ ' ' os' -K7 T" S<1?
Telefon: Canal 2138	^
Posojilo na zadolžnice
EMIL A. BASENER
JAVNI NOTAR.
Moj posel je: Prodajanje posestev, posojila in zavarovalnina. 2116 W. 22nd St., Chicago, 111.
.	w • • ••
POZOR!	POZOR!
Obuvalo
Naznanjam Slovencem, da imam vsakovrstno obuvalo, main veliko; od $3.00 naprej. Vse
blago je garantirano in jamčim, da bode vsak kdor kupi od mene zadovoljen. Posebne pa še kdor hoče isto poslati svojce v stari kraj. Ladja v stari kraj gre 10. novembra.
P. A, Bronder
1625 W. 18 St., med Ashland A.
POŠILJAMO DENAR
v staro domovino zajamčeno.
Naše cene so najnižje
ker imamo zveze z največjimi bankami celega sveta.
Vlagamo denar na bančne knjižice vtaterokoii banko v Jugoslaviji.
Pišite po podrobnosti.
Alco greste v staro domovino in nočete nositi veliko denarja seboj, pošljemo ga na katerokoli banko in ga vlo-. zimo na knjižico' dokler Vi ne pridete tja.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave, cor. 19thSt., Chicago, III.
Uradne ure : od gib zjutraj da 5ih popoldne. V pondel. jek m soboto do 8.30 zvečer.
KAPITAL VLOGE IN PREBITEK NAD DEVET MILIJONOV DOLARJEV.
' iV \ '	■ {;"/ " ^ ",, ' ''-V.V . t' ' ^ ^ ''<
URADNIKI:
W. Ka-špar, predsednik Otto Kašpar, podpredsednik ICarol Krupka, podpr. Eugene W. Kašpar, podpr. Emil F.. S m rž, blagajnik August Filek, pom. blagajnik.
SLOV. KAT.
i
PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. Preds. John Zulich, 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe-vovodja Mftth. Holmar, 1109 Norwood Rd.; tajnik, John Strle, 6711 Edna Ave.; Blagajnik, Frank Matja-sič, 6515 Edna Ave.; Kolektorja: Anton Hlabše str. in Mary Petrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četriek in sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu.
DRUŠTVO SV. VIDA * STEV. 25 ■s^gc*^ K. S. K. J. ma redno mesečno sejo prvo nedeljo t mesecu v KNAUSOVI DVORANI.— Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Clair Ave., tajnik, Josoph Russ, 6619 Bonna Ave., zastopnik. Jernej Knaus, .6129 St. Clair Ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Soliškar, 6129 St. Clair Ave., N, E.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 45. : leta. — Postmrtnina je $250.00, $500.00, in $1000.00, bolniška podpora je $6.00 na teden. Vpišite tudi svoje otroke v otroški oddelek.
Novo vpisani član mora prinesti zdravniško spričevalo I. tajniku 14 dni pred sejo, nakar se isto pošlje vrhovnemu zdravniku, in ako ga odobri, glasuje društvo pri prihodnji seji o prejetju.
---
DR. S. HOLLANDER,
M DENTIST j»
1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave NAD LEKARNO.
Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVENUE
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOJKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
Vsled odhoda našega organista v stari kraj se razpiše tem potom služba organista in mežnarja v eni osebi; oziroma samo organista. Plača za obojno službo je $80.00 mesečno. Orgije so nove in moderne, ki stanejo $6000.00, Resne ponudbe in spričevala na župni urad.
REV. ANZELM MURN OFM.
408 E. 5th Str., BETHLEHEM, PA.
NOV	. . 1919.
KRIŽARJI
ZGODOVINSKI ROMAN V STIR1H"DELIH
Spisal: H. SIENKIEWjCH Poslovenil: PODR/ VSK1
In glas jej je strepe^al na koncu kakor od tuge in bolečine, in ko je končala, je nastala v sobi tišina* Samo v lipi na dvorišču se je razlegalo slavčkovo petje ter napolnjevalo skozi odprto okno vso sobo. Oči vseh navzočih so se' obrnile v Juranda, ki je sedel s pobešeno glavo ter ni dal od sebe niti najmanjšega znamenja življenja.
"Ali čujete?" ga vpraša končno duhovnik Kaleb. On pa še višje dvigne glavo, vzdigne kvišku levo roko ter pokaže s prstom v nebo.	*
Mesečna svetloba mu je padala naravnost na lice, na bele lase in na izkopane oči in z obraza se mu je bralo toliko muče-ništva in ob enem tolikoneizmerne udanosti v voljo božjo, da se je vsem zdelo, da vidijo zgolj njegovo dušo, rešeno telesnih verig, ki se je že povsem ločila od pozemeljskega življenja, od katerega ničesar več ne pričakuje in ničesar ne zahteva.
Nastala je znovič tišina in znovič se je začulo slavčkovo petje, ki'se je razlegalo po dvorišču in po sobi.
Jagjenke pa se je polastila nakrat neizmerna žalost in neka detinska ljubezen do tega nserečnega starca. Ker ni mogla premagati svojih občutkov, priskoči k njemu, ga prime za roko . ter jo jame omivati s solzami, k
"Tudi jaz sem sirota!" zalniče iž dna svojega užaljenega srca. "Jaz nisem mladenič, marveč sem Jagjenka iz Zgorelic. Matija me je vzel s seboj, hote me ubraniti zlobnih ljudi, toda sedaj ostanem pri vas, dokler se on ne povrne/'
Jurand se temu ni začudil, kakor bi bil že vedel, da je ona deklica, marveč jo je dvignil in si jo pritisnil na prsi; Jagjenka je neprestano poljubljala njegovo roko ter nadaljevala s pre-trganim glasom:
"Ostanem pri vas . . . dokler se Danuška ne vrne . . . Potem poj dem V Zgorelice . . , Bog čuva sirote . . . Nemci so mi ubili očeta, toda vaša ljubljena hčerka živi in se vrne k vam. Daj to, milostljivi Bog! Daj to Mati najsvetejša!"
Duhovnik Kaleb nakrat poklekne ter spregovori resno: "Kyrie elejson!"
"Kriste elejson!" odvrneta ob enem Ceh in Tolim. Vsi pokleknejo, ker so razumeli, da so to litanije, katere se ne molijo le ob smrtni uri, marveč tudi za rešitev sorodnih in dragih oseb iz smrtne nevarnosti. Pokleknila je tudi Jagjenka, a tudi Jurand se zgrudi poleg nje na kolena ter globoko pobesi glavo.	-
In vsi so jeli moliti:
"Kyrie elejbon! Kriste elejson! Oče nebeški, usmili se nas! Sin, odrešenik sveta, večni Bog, usmili se nas!"
In človeški glasovi ter proseči klici: "Usmili se nas . . so ee pomešali s slavčkovim petjem.
A udomačena volkulja je nakrat vstala s svojega ležišča, se približala k odprtemu oknu in, pospevši ee ha zadnje noge, jela potihoma žalostno tuliti,
Dasi je Čeh Glavač oboževal Jagjenko dasi ga je njegovo srce vleklo čimdalje bolj do lepe gospodičine Setjehovne, vendar je mlada %hrabra njegova duša najpoprej koprnela po boju. Na Matijčevo poveljle se je kajpada vrnil v Spihov/ker je bil v njegovi službi in ker mu je bila jako prijetna misel, da bo stražnik obeh gospodičen; ko pa mu je Jagjenka rekla, kar je bilo tudi res, da jima v Spihovu ne grozi nobena nevarnost in da njegova dolžnost je: biti pri Zbišku, je kaj rad pritrdil njenim besedam. Matija ni bil njegov neposredni poveljnik, vsled česar mu je bilo lahko opravičiti se pred njim radi tega, da ni ostal v Spihovem^marveč da se je ravnal po povelju svoje zapo-vednice, ki mu je naročila odriniti k Zbišku.
Jagjenka pa je to storila v mislih, da tako gibčen in močan mladenič lahko priskoči na pomoč Zbišku ter ga reši iz marsikatere nezgode* To je on tudi dokazal na onem knežjem lovu, na katerem bi bil Zbišek v boju z divjim zubrom slcoro prišel ob življenje. Tem lože mu je mogel pomagati v vojni, zlasti taki, kakoršna je razgrajala na žmudski meji. Glavač se je torevj; to-_____t--------:--'-i—
liko žuril na bojno polje, da jej je takoj, ko sta se vrnila od Juranda, objel noge in dejal:
"Jaz se hočem takoj pokoriti volji vaše milosti ter vas še prosim pred odhodom za dobro besedo."
"Kaj govoriš?" vpraša Jagjenka. "Ali hošeč že danes oditi"?
"Ne, marveč jutri zarano, da si konji po noči nekoliko po-čijejo. Do Zmudske je daleč."
' "Le urno hodi, saj Matijca še lahko doideš."
"To ne bo tako lahko. Stari gospod ne pozna nikakega truda ter je nekoliko dnij pred menoj odšel na pot. Vrhu tega potuje on čez Prusijo, da si s tem prikrajša pot, med tem ko moram jaz potovati čez pusto krajino. Gospod ima pismo od Lich-tensteina, katero mu zagotavlja prosto pot, med tem ko morem jaz kazati samo to-le in si s tem delati tir."
Po teh besedah položi roko na držaj svojega meča, ki mu je visel ob oboku. Jagjenka, videč to, je zaklicala:
"Le oprezen bodi! Ker že greš, je treba, da tudi dospeš tje-in da ne obtiČiš v kaki križarski ječi. Pa tudi v puščavi pazi dobro, kajti ondi se klatijo sedaj razni škratelji, katerim se je uklanjal ondotni narod, dokler se ni poprijel krščanske vere< Spominjam se, kaj sta pripovedovala o tem Matija in Zbišek v Zgorelicah."
"Spominjam se, toda n,e bojim se ničesar, ker so to reveži, ne pa kumiri, ki nimajo nikake moči. Vedel si bom pomagati tudi nasproti njim kakor nasproti Nemcem, da se le vojna do dobrega vname."
"Kaj, ali se morda Še ni vnela? Povej1, kaj si slišal o njej med Nemci?"
Glavač je naježil obrvi, pomislil nekoliko, končno pa je dejal:
"Vnela se je in se ni vnela. Mi smo marljivo povpraševali po vsem, zlasti Matija, ki je zvit ter zna prekaniti vsakega Nemca. Dela se, kakor bi povpraševal po nečem drugem, kar hoče izvedeti; z nobeno besedo se ne izda, ali izvleče iz človeka vsako novico kakor ribo na trnku iz vode. Ako me hočete potrpežljivo poslušati, pa vam povem vse. Knez Vitold, v nameri iti nad Tatarje in hote imeti od nemške strani mir, je odstopil pred nekoliko leti Nemcem Zmudsko. Nastalo je med njimi prijateljstvo in sloga. Dovolil jim je staviti gradove, da, še celo sam jim je pomagal. Shajala sta se z velikim mojstrom v nekem ostrogu, kjer so dobro jedli in pili ter%i zatrjevali vzajemno ljubezen. Niti lov v ondotnih gozdih ni bil zabranjen Križarjem, in ko so se uprli revni Žmudci križarskemu gospodarstvu, je pomagal knez Vitold Nemcem ter jim poslal na pomoč svoje vojake, kar so mu zamerili po vsej Litvi, češ, da ugonablja lastno kri. Vse to nam je pripovedo'val mestni podpoveljnik v Sčitnem ter hvalil križarsko vlado na Žmudskem, rekoč, da so poslali Križarji tje-: kaj svoje duhovnike, ki bi jih imeli krstiti, in da so jim Križarji ob času glada doposlali živeža. Mogoče je tudi, da so ga jim poslali, kajti veliki mojster, ki se bolj boji Boga od drugih, jim je to zapovedal,.zato pa so jim odnašali otroke v Prusijo, žene pa so onečaščali v navzočnosti njih mož jn bratov, in kdor se je temu upiral, so ga obesili — no, in radi tega je nastala sedaj vojna."
" Pa knez Vitold?"
"Knefc je tem žmudskim krivicam dolgo zapiral oči ter ljubil Križarje. Ni še temu davno, kar je kneginja, njegova žena, odšla v Prusijo, v mesto Marl:--.-™ v posete,'in' ondi so jo sprejeli kakor samo poljsko kraljico. Ne, temu še ni dolgo. Ondi so jo obsuli z darovi; koliko pa je bilo bojnffc i^rer, gostij in drugih gledaliških predstav, tega nihče ne bi seštel. Ljudje so si mislili, da bo ta ljubezen med njimi in Križarji trajala na veke, kar se je v njem iznenadoma spremenilo srce."	•
"Iz tega razvidim, da je res, kar sta mi»večkrat pripovedovala pokojlni oče in Matija, da Be v njem pogostoma spremeni srce.
"Proti krepostnim ljudem nikdar ne, toda proti Križarjem pogostoma, a to pa	ker tudi oni nikdar ne ostanejo
mož-beseda. Oni so zahtevali od njega, naj jim izroči ubežnike, toda on jim je dejal, da jjm je pripravljen izročiti kmete, ali nikakor ne svobodnih ljudij, češ, da svobodni ljudje morejo .živeti povsod, kjer se jim poljubi. Na to so se oni jeli pričkati, pošiljati pisma s pritožbami ter si groziti nasprotno. Ko so Žmudci to slišali, so se nemudoma lotili Nemcev. Posadke so jim pobili, gradove razdrli, ter sedaj vdro semtertje celo v Prusijo, ker jim knez Vitold tega ne zabranjuje, marveč se nemškim komturjem smeji ter Žmudcem skrivaj pošilja pomoč."
Delavci Podpirajte delavsko Podetje!
NAŠ UPRAVITELJ (MANAGER) MR. JOHN PETROVCIC POŠILJA DENAR V STARO DOMOVINO NAJCENEJE IN NAJHITREJE TER ZANESLJIVO KER IMA OMENJENI OSEMLETNO PRAKSO V BANČNIH POSLIH.
Naše cene so naslednje:
100 Kron---------------------2.00
1000 Kron—---------------- 18.00
AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SLVEDA TUDI NAŠE
GENE.	.	• !
» POSREDUJEMO TUDI ZA P A l i OIJ ROD N E LISTKE, KDOR ŽELI POTO-" VATI V STARO DOMOVINO, NAJ SE OBRNE NA NAS.
Slovenski delavci! Naše podjetje je zadruitio.' ^ podjetje. Sami delavci smo ga vstano-vili za se, slovensko delavstvo. VI.VL'Z '.1 l.AVEC SE NAM LAHKO PRIDRUŽI
KOT SOLASTNIK IN DELNIČAR.
EDINOST Publishing Company
1847 W. 22nd St.	Chicago, 1)1.
THIRD RED CROSS ROLL CALL
November 2 to 11, 1919
/ '
Time to Re-Join
Telefpn: Canal 6319.
MATH KREMESEC mesar
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi
— prave kranjske klobase —
doma delane vedno na razpolago.
1912 W. 22nd St., Chicago, 111.
"Razumem," odvrne Jagjlenka. "Vendar ako jim le tajno pomaga, to še ni vojna."
"Vojna je že z Zmudci ter ob enem tudi s samim Vitoldom. Nemci vro skupaj od vseh strani j, da branijo obmejne gradove, in radi bi z veliko silo udarili na Zmudsko, toda sedaj ne morejo storiti nič drugega, nego čakati, kajti ondi je močvirnat kraj, v katerem se nemški vitezi ne morejo bojevati. Kjer Žmud pro-dere, ondi obtiči Nemec, radi tega pa je zima prijateljica Nemcu, Brž ko nastane mraz, odrine tjekaj vsa^ nemška moč, knez Vitold pa pojde Žmudcem na pomoč, to pa z dovoljenjem poljskega kralja, kajti ta je najvišji vladar nad velikim knezom in nad vso Litvo."
"Torej nastane morda vojna celo s kraljem?"
"Ljudje pravijo to, in sicer tako med Nemci, kakor pri nas Križarji že sedaj iščejo pomoči na vseh dvorih in čapke jim gore na lobanjah, kakor navadno na zločincih, kajti s kraljevo močjo se ni šaliti, in vsi poljski, vitezi kar mahoma jamejo pljuvati na roke, kadar jim kdo omeni Križarje."
Jagjenka na to vzdihpe ter reče:
"Mladeniču se godi na svetu vedno bolje, nego deklici. Naj primer ti pojdeš na vojno, takisto kakor Zbišek in Matija, mi, pa ostanemo v Spihovem."
"Kako naj bi bilo drugače, gospodična? Vi ostanete tukaj. in boste popolnoma varni. Jurandovo ime je Nemcem še sedaj strašno, kar sem sam videl v Sčitnem-. Takoj jih je prevzel strah in trepet, ko so izvedeli, da se nahaja ondi."
"To vemo, da semkaj ne pridejo, ker jim to brani močvirje, in stari Tolim, samo da nam bo tu težavno sedeti brez novic." |
"Ako se kaj pripeti, hočem vam to takoj sporočiti. Jaz j vem, da sta se še pred nami napotila tjekaj dva mladeniča, ka-; terima Tolim ni mogel tega zabrniti, ker sta to plemiča iz Le- j kavice. Sedaj pojdeta zopet z menoj, in ako bo treba, pošljem vam kakega z novicami."
"Bog ti povrni! Vedela sem, da si jako pameten v vsakem slučaju, za ^o pa ti tudi hočem biti za to ljubav hvaležna do smrti."	#
Na to poklekne Čeh na jedno koleno in reče:
(Dalje prihodnjič.)
VREDNOST USPEHOV.
Ako čitate da si kdo prisvaja uspeh se vedno vprašate: Ali kateri uspehi dokažejo to prisvajanje. Kajti samo uspehi dajo dokaz. Trinerjevo Ameri-kansko grenko vino je najboljše zdravilo za želodčne bolezni. To si mi prisvajamo. In tu so naši uspehi: "Weston, Nebr., 24. augusta 1919. Trinerjevo zdravilno grenko vino je najboljše zdravilo za želodčne bolezni. Učinkuje čudovito. Fr. Pacula." Trinerjeva Angelica grenka Tonika je nedosegljiva v tem da povrne gibčnost in moč. Čitajte naslednje: "Ball-ston, Spa, Nj Y., 19. avgusta 1919. Trinerjev Angfelika je izvrstno zdravilo. Povspešuje prebavo, da zdravo spanje in oživlja kri. Moja žena je trpela prehlajenje 7 let, a sedaj ji je pomagalo to zdravilo. Mich. Miller." Vsak lekarnar ima v zalogi ta zdravila. Pomenjajo tudi najboljša pomoč zoper in-fluenco. Joseph Triner Comp. 1333—-43 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
Najbolše mogoče zobozdravniško
delo za zmerne cene. Kot plačilo se vzame tudi "Liberty
BONDE.
Nekoliko dolar j e v
v predplačilo,
pa vam prinese v hišo to izvrstno stvar. S tem si prihranite delo in čas. To ni nikako razkošje terega prihranite v delu, lahko porabite, da si nabavite ta ampak je potreba. Denar ka-stroj. Mi damo na lahka in majhna odplačila.
Delamo tudi vse električne potrebščine po hišah in tovarnah.
Napeljemo vam električne žice v hiši proti takojšnjemu plačilu.
Fidelity Auto & Electric Co.
2110 W. 22nd Str. >hine Canal 5190
— - — — - —-	W W v^K	XafcJ' x^F X4,y V-i-v* "vsy S^jy	H
Safe and—Insane—Ee Safe
v
Nered ledic [
se ne sme nikdar prezreti, kajti ta- P ka zanemarjenost lahko konča sl5- fe čajno z dolgotrajnimi boleznimi in E sitnostjo, ki se zelo teško zdrave. P Vsled tega ne odlašajte. Bodite si- ft gumi, da jih popravite takoj v za- C čefcku nereda. Vzemite	ji
Several I
Kidney and Liver Remedy §
(Severcvo Zdravilo za obisti in jet-	P
ra) za zdravljenje takih bolezni kot	fe
vnetje ledic ali mehurja, zastajanje	S
vode ali goste urine, trpljenje pri	p
urinaciji ali v slučaju kislega želod-	ft
ca, oteklih nog in bolečin v križu, ki	\
izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj	■
v vseh lekarnah. Cena 75c in 3c	| davka, ali $ 1.26 in £c davka.
National Druer Store
Slovenska Lel
vogal St ClaiVin (
'li	D
Naša lekarna je tekom svojega abstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, sveža in. dobfl| zdravila. Z vso krbjo tudi izdijtujemo zdravila po zdravniških predpisih.
Kadar dobiš od zdravnika pred >is za žcftavila, pridi vselej k nar* n boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža.
V ASA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-]?leko prenaredimo po novi modi.
Frank's DsryCleaningCo
Telefon: Central in Rosedale 5694. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. SOLLINWOOD — PODRUŽNICA; 15513 WATERLOO RD.
KIŠTE V STARI KRAJ.
Rojakom in rojakinjam naznanjam, da bodem sedaj prodajal vse po znižani ceni. Posebno opozarjam na mojo veliko zalogo kave, ki jo prodajam funt od 80. centov naprej. Tudi čevlje in blago za obleke že imam.. Pridite si ogledati. — Rojakom izven Chicage naznanjam, da napolnim zaboj, ter plačam vožnino, vse za 100 dolarjev. Pišite za pojasnila.
JOHN GOTTLIEB.
1821 W.*22rd St. Chicago, 111. Tel.: Canal 3073.
■ :	Adv.